Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poro?evalec je namenjena doma?im in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na podro?jih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poro?evalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih ?lankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga podro?ja.

Seznam številk
Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poro?evalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



2013 > Letnik 3, št. 2




natisni E-pošta

 

Povzetek 

Prvenstvena vloga organizacije je, da proizvaja proizvode in storitve, ki jih porabniki potrebujejo in da  pove?uje svoj dobi?ek, kajti le dobi?konosna organizacija prispeva k družbenemu blagostanju.

Med notranjim in zunanjim poslovnim okoljem obstaja tesna povezanost pri?akovanj vseh deležnikov vpletenih v poslovni proces. Odgovornost menedžmenta je, da upošteva interese vseh, to je lastnikov, delni?arjev,  porabnikov, zaposlenih in širše družbe. Gre za zavezanost menedžerjev, da ravnajo eti?no in prispevajo k ekonomskemu napredku ob isto?asnem izboljševanju kakovosti življenja zaposlenih in njihovih družin ter širšemu družbenemu okolju v katerem delujejo.

Klju?ne besede: socialni trendi, pri?akovanja, odlo?anje, novi izzivi.

 

Summary

The primary role of business is to produce goods and services that society wants and needs and to increase its profits. Business only contributes fully to society if it is profitable. However there is an inter-dependence between organizational internal and external business environment in a need for respecting expectations of all participants not only owners. Responsible management is to act in some way that is in the interest of owners, share holders, customers, employees and society at large.

Responsibility is the continuing commitment by managers to behave ethically and contribute to economic development while improving the quality of life of the workforce and their families as well as of the local community and society at large.

Key words: social trends, expectations, decision-making process, new challenges.

 

1 Odgovornost menedžmenta in interesi deležnikov

?as krize je za ve?ino današnjih podjetij preizkus sposobnosti prilagajanja novi stvarnosti, za nekatera pa je to tudi ?as razvojnih priložnosti. Katero od poti bo podjetje izbralo, pa je povezano predvsem s sposobnostjo odlo?anja menedžmenta in igro interesov. Interesi, ki jih zastopa menedžment, naj bi bili nedvoumni in pregledni. Velikokrat pa temu ni tako, saj je potrebe in pri?akovanja, ki jih izražajo vsi deležniki poslovnega procesa, težko uskladiti. Tako svoja pri?akovanja poleg zaposlenih izražajo lastniki, delni?arji, kupci, dobavitelji, pa tudi širša družbena skupnost. Svoja pri?akovanja imajo tudi civilna družba, javni sektor, okoljsko varstvene organizacije in drugi. Vsi našteti želijo vsaj del svojih pri?akovanj uresni?iti preko dejavnosti podjetja. Da podjetje zadovolji deležnike, katerih interesi so zelo heterogeni, mora te najprej prepoznati, jih ustrezno ovrednotiti ter uskladiti s poslovnimi cilji. Pri tem je v ospredju iskanje ravnotežja med uspešnostjo, u?inkovitostjo, eti?nostjo in pravi?nostjo poslovanja. Žal navzkrižja interesov pogosto pripeljejo do prevlade parcialnih rešitev, ki so v interesu mo?nejših partnerjev, s ?imer se organizacija odmika od optimalnih poslovnih odlo?itev in morda celo eti?nih.  Zato je zelo pomembno, da se menedžment zaveda, da je primarni interes podjetja ustvarjanje dodane vrednosti, ki omogo?a rast in razvoj, na makro ravni pa ustvarja nacionalno bogastvo.  Ekonomske odgovornosti, kot so maksimiranje profita in pravne odgovornosti v obliki spoštovanja zakonov in pravil, so podlaga za vse druge odgovornosti, ki naj bi jih menedžment odgovorno izpolnjeval. Odgovorno ravnanje menedžmenta je tisto, ki je v skladu s prevladujo?imi družbenimi normami, vrednotami in pri?akovanim vedenjem.

Koncept odgovornega menedžmenta je danes bolj kot kdajkoli prej na preizkušnji, saj krizne razmere pogosto služijo kot opravi?ilo neodgovornega ravnanja. Vendar je koncept odgovornega menedžmenta danes edino sprejemljiv koncept poslovne strategije in dolgoro?nega napredka. Zavezanost eti?nim normam in ustvarjanje dodane vrednosti, ob isto?asni skrbi za kakovost delovnega življenja zaposlenih, njihovih družin in seveda širše družbene skupnosti, so edini zanesljivi elementi konkuren?nosti podjetja. Danes namre? podjetje ne more uspešno delovati, ?e ima v vidu le doseganje ekonomskih rezultatov in zadovoljevanje potreb lastnikov kapitala, pozabi pa na svoje zaposlene in druge udeležence poslovnega procesa. Izziv za današnja podjetja je, kako uskladiti prizadevanja za ?im ve?ji dobi?ek z družbeno odgovornim poslovanjem

 

2   Vrste odgovornosti

Poslovno okolja, ki naj bi ga obvladoval menedžment, postaja vse bolj kompleksno in  prepleteno s pove?anim tveganjem odlo?anja, ki prinaša nepredvidljive izide. Odlo?anje menedžmenta je v takih razmerah precej oteženo, saj mora sistemati?no spremljati in analizirati ob?utljiva dogajanja v širšem poslovnem in ožjem notranjem okolju podjetja in odkrivati priložnosti, pa tudi grožnje za bodo?e poslovanje. Odgovornost menedžmenta je uresni?evanje trajnih namenov podjetja, ki so opredeljeni s poslanstvom in izoblikovani z vizijo podjetja, kar odseva v strateških ciljih podjetja. Žal pa ti niso vedno enozna?no razumljeni, zaradi ?esar se menedžment pri svojem odlo?anju sre?uje s pove?animi pritiski interesov kapitala, kupcev, finan?nih ustanov, zaposlenih, socialnega okolja in podobnih ter z vse ve?jo prepletenostjo njihovega delovanja. Tako kupci pri?akujejo kakovostne storitve in izdelke po primerni ceni, kapital ustrezni donos na svoj vložek, zaposleni varna in ustrezno pla?ana delovna mesta, možnost napredovanja in osebne rasti. Menedžment skrbi predvsem za rast in razvoj podjetja, finan?ne institucije pri?akujejo sprotno poravnavanje finan?nih obveznosti, medtem ko imata socialno in naravno okolje svoje zahteve. Pri?akuje se tudi, da podjetje spoštuje obveznosti do naravnega okolja, njegovo ohranjanje, var?evanje z energijo ter tudi eti?ne in druge ?lovekoljubne odgovornosti v širšem socialnem okolju.

Podjetje, ki teh odgovornosti ne izpolnjuje, ima manjše možnosti za poslovni uspeh in ?e ne deluje eti?no, lahko izgubi svoj ugled, kar pa je zelo tvegana možnost. V farmacevtski industriji je eden od takih primerov podjetje, ki ni prisluhnilo zahtevam najrevnejših slojev, da se jim omogo?i cenejši dostop do zdravil in zagotovi varnost izdelkov za njihovo zdravje. Namesto proizvajalcev je zahtevo upošteval zakonodajalec in reguliral cene. Regulirane cene so s tem postale obveznost, ki so jo morali vsi proizvajalci spoštovati.

Danes se sre?ujemo s podjetji, ki ne spoštujejo delovno pravne zakonodaje in izkoriš?ajo stisko zaposlenih. Podjetja si s tem ustvarjajo negativno podobo v javnosti, dobijo sloves slabega delodajalca in niso privla?na za nadarjene kadre, ki so klju?ni dejavnik uspešnosti. Podobno  se dogaja s finan?nim sektorjem, ki financira, dejavnost, ki onesnažuje okolje. Tudi podjetje Monsanto, ki  ponuja gensko spremenjene proizvode, ki jih kupci ostro zavra?ajo izgublja tržiš?e in dobro ime.

Vpliv civilne družbe na odlo?itve menedžmenta postaja vse ve?ji in menedžerji morajo to pri svojem ravnanju upoštevati.  Nekaj odgovornosti, ki se nanašajo na ravnanje menedžmenta je formaliziranih oziroma zakonsko opredeljenih in jih menedžerji ne smejo spregledati, sicer sledijo sankcije. Tu gre predvsem za zakonska dolo?ila, predpise, dav?ne obveznosti, prispevke, dajatve, podjetniške pogodbe ipd. Del teh je tako reko? pol formaliziranih, kot na primer spoštovanje standardov in drugih norm poslovanja, ali pa odnos podjetja do okolja, pa tudi standardi ravnanja z zaposlenimi, pri?akovanja nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti ipd. Kadar podjetje teh standardov ali norm ne spoštuje, si ustvarja negativno podobo v širši javnosti in zmanjšuje ugled v družbi, kar se zrcali tudi v odzivu porabnikov in kon?nem finan?nem izidu.

Pogosto pa gre tudi za prepletanja formalnih in neformalnimi odnosov. Tako na primer je fleksibilnost zaposlovanja zakonsko dolo?ena, vendar se kljub temu od menedžmenta pri?akuje, da si prizadeva za varnost zaposlitve svojih delavcev in se tudi v primeru, ko se z delavci razide, do njih obnaša korektno.

S takimi odlo?itvami menedžment dokazuje, da je kos svojim obveznostim in zavezanosti eti?nemu delovanju. To ustvarja pozitivno podobo podjetja v javnosti in z njo ugled, kar je predpogoj  za obstoj na trgu. Nikakor ne gre spregledati, da javnost in mediji budno opazujejo in spremljajo, kako podjetje ravna in soustvarjajo njegovo podobo v širši družbeni skupnosti. Javno mnenje je ob?utljivo sredstvo, ki lahko pomembno prispeva k uspehu kot tudi neuspehu podjetja. Tako na primer podjetje, ki sicer spoštuje pravne okvire svojega delovanja, vendar ob tem šikanira zaposlene ter zavra?a skrb za okolje, nikoli ni deležno pozitivnega odziva v javnosti.  Nasprotno pa bo podjetje, ki je prisiljeno odpuš?ati ljudi, pa se z njimi razide na sprejemljiv na?in, bodisi z odpravninami, pomo?jo pri iskanju bodo?e zaposlitve ali pomo?i pri prekvalifikaciji ,  deležno v javnosti razumevanja in odobravanja.

 

Zaklju?ek

Prepri?anje, ki ga je podpirala ekonomska doktrina 70 let, da je podjetje odgovorno le svojim lastnikom in da naj opravlja le tiste aktivnosti, ki prinašajo dobi?ek, je po številnih propadlih primerih iz tuje in doma?e prakse, omajano. Vodilo razvitega sveta postaja nova ideologija odgovorne organizacije, ki od podjetij zahteva odgovorno ravnanje. Odgovorno ravnanje se nanaša tako na širše zunanje, kot tudi notranje okolja podjetja oziroma na vse deležnike, ki so v stiku s podjetjem, ?etudi podro?je njihovega delovanja ni zakonsko urejeno. Odgovorno podjetje v okolju, v katerem deluje ustvarja nova delovna mesta, zaposluje delavce, jih razmeš?a glede na zna?ilnosti dela in njihove sposobnosti, jim nudi varno in zdravo delo, proizvaja kakovostne izdelke ali storitve po primerljivih cenah,  var?uje z energijo ter skrbi za naravno okolje. S takim ravnanjem se podjetje ne prilagaja le željam in potrebam razli?nih skupin deležnikov, pa? pa odgovorno poslovanje postaja tudi sredstvo za razlikovanje od preostalih tekmecev, ki se pojavljajo na trgu. S tem pa odgovornost podjetja postaja poslovna priložnost.

Tudi evropska razvojna strategija poudarja, da morajo podjetja pri svojem delovanju upoštevati interese razli?nih deležnikov, si prizadevati za dolgoro?no sodelovanje z njimi in sprejemati takšne poslovne odlo?itve, ki bodo s pove?anjem dodane vrednosti posameznega deležnika pove?evale tudi svoje konkuren?ne prednosti. Z dvigom konkuren?nosti pa podjetja lahko pove?ajo vrednost premoženja za lastnike, ne da bi se zmanjševala vrednost deleža preostalih deležnikov v podjetju.

Razpravljanje o odgovornem menedžmentu oziroma odgovorni organizaciji je aktualno zlasti v današnjem ?asu, ko se pogosto za poslovno dvomljive in eti?no sporne poteze najdejo opravi?ljiva pojasnila. Krizni ?as nikakor ne sme biti razlog za zagovarjanje ravnanj, ki nastajajo pod pritiskom ozkih parcialnih interesov in nevarno zmanjšujejo konkuren?ne sposobnosti podjetja.  Nasprotno pa odgovorna ravnanja menedžmenta vodijo do optimizacije delovanja in prepoznavnosti podjetja kot odgovornega ekonomskega subjekta, kar se seveda zrcali tudi v kon?nem izidu poslovanja.

 

Literatura

  1. Carayon, P. in M. Smith. 2000. Work organization and ergonomics. V Applied ergonomics 31(6): 649–662.
  2. Bonini, S.M.J., L.T. Mendionca in J.M. Oppenheimer. 2006. When Social Issues become Strategic. The Mckinsey Quaterly 2.
  3. Drucker, P. 2001. Managerski izziv v 21.stoletju. Ljubljana: Založba GV. str.115-127.
  4. Kotter, J. in D. Cohen. 2002.  Srce sprememb. Ljubljana: GV Založba. 
  5. Lowell, L.B. 2002. Just in Time Strategy for a Turbulent World, The Mckinsey Quaterly, Special Edition: The Risk and Resilience.
  6. Martel, J.P.  in G. Dupuis. 2006. Quality of Work Life: Theoretical and Methodological Problems, and Presentation of a New Model and Measuring Instrument. Social indicators research 77(2):333-368.
  7. McManus, J. 2006. Leadership: Project and Human Capital Management. Oxford: Elsevier.

$18.      Naylor, J.S. 2004. Soft Power: The Means to Success in World Politics. United States: Public Affairs.

  1. Svetic, A. 2008. Spremenjene zahteve porabnikov: Nove podjetniške priložnosti. 27. Mednarodna znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, Portorož, Kranj: moderna organizacija: 2655-2661.
  2. Svetic, A. 2010. Povezanost med posameznikom in organizacijo. V 29. Mednarodna znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih ved.  Portorož:1484-1487.
  3. Svetlik, I. in N, Zupan. 2009. Menedžment ?loveških virov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede:348-349.
  4.  Tav?ar, M. 2002. Strateški management. Maribor: Inštitut za razvoj managementa: 212-213.