Povzetek 

Prvenstvena vloga organizacije je, da proizvaja proizvode in storitve, ki jih porabniki potrebujejo in da  pove?uje svoj dobi?ek, kajti le dobi?konosna organizacija prispeva k dru�benemu blagostanju.

Med notranjim in zunanjim poslovnim okoljem obstaja tesna povezanost pri?akovanj vseh dele�nikov vpletenih v poslovni proces. Odgovornost mened�menta je, da upo�teva interese vseh, to je lastnikov, delni?arjev,  porabnikov, zaposlenih in �ir�e dru�be. Gre za zavezanost mened�erjev, da ravnajo eti?no in prispevajo k ekonomskemu napredku ob isto?asnem izbolj�evanju kakovosti �ivljenja zaposlenih in njihovih dru�in ter �ir�emu dru�benemu okolju v katerem delujejo.

Klju?ne besede: socialni trendi, pri?akovanja, odlo?anje, novi izzivi.

Summary

The primary role of business is to produce goods and services that society wants and needs and to increase its profits. Business only contributes fully to society if it is profitable. However there is an inter-dependence between organizational internal and external business environment in a need for respecting expectations of all participants not only owners. Responsible management is to act in some way that is in the interest of owners, share holders, customers, employees and society at large.

Responsibility is the continuing commitment by managers to behave ethically and contribute to economic development while improving the quality of life of the workforce and their families as well as of the local community and society at large.

Key words: social trends, expectations, decision-making process, new challenges.

1 Odgovornost mened�menta in interesi dele�nikov

?as krize je za ve?ino dana�njih podjetij preizkus sposobnosti prilagajanja novi stvarnosti, za nekatera pa je to tudi ?as razvojnih prilo�nosti. Katero od poti bo podjetje izbralo, pa je povezano predvsem s sposobnostjo odlo?anja mened�menta in igro interesov. Interesi, ki jih zastopa mened�ment, naj bi bili nedvoumni in pregledni. Velikokrat pa temu ni tako, saj je potrebe in pri?akovanja, ki jih izra�ajo vsi dele�niki poslovnega procesa, te�ko uskladiti. Tako svoja pri?akovanja poleg zaposlenih izra�ajo lastniki, delni?arji, kupci, dobavitelji, pa tudi �ir�a dru�bena skupnost. Svoja pri?akovanja imajo tudi civilna dru�ba, javni sektor, okoljsko varstvene organizacije in drugi. Vsi na�teti �elijo vsaj del svojih pri?akovanj uresni?iti preko dejavnosti podjetja. Da podjetje zadovolji dele�nike, katerih interesi so zelo heterogeni, mora te najprej prepoznati, jih ustrezno ovrednotiti ter uskladiti s poslovnimi cilji. Pri tem je v ospredju iskanje ravnote�ja med uspe�nostjo, u?inkovitostjo, eti?nostjo in pravi?nostjo poslovanja. �al navzkri�ja interesov pogosto pripeljejo do prevlade parcialnih re�itev, ki so v interesu mo?nej�ih partnerjev, s ?imer se organizacija odmika od optimalnih poslovnih odlo?itev in morda celo eti?nih.  Zato je zelo pomembno, da se mened�ment zaveda, da je primarni interes podjetja ustvarjanje dodane vrednosti, ki omogo?a rast in razvoj, na makro ravni pa ustvarja nacionalno bogastvo.  Ekonomske odgovornosti, kot so maksimiranje profita in pravne odgovornosti v obliki spo�tovanja zakonov in pravil, so podlaga za vse druge odgovornosti, ki naj bi jih mened�ment odgovorno izpolnjeval. Odgovorno ravnanje mened�menta je tisto, ki je v skladu s prevladujo?imi dru�benimi normami, vrednotami in pri?akovanim vedenjem.

Koncept odgovornega mened�menta je danes bolj kot kdajkoli prej na preizku�nji, saj krizne razmere pogosto slu�ijo kot opravi?ilo neodgovornega ravnanja. Vendar je koncept odgovornega mened�menta danes edino sprejemljiv koncept poslovne strategije in dolgoro?nega napredka. Zavezanost eti?nim normam in ustvarjanje dodane vrednosti, ob isto?asni skrbi za kakovost delovnega �ivljenja zaposlenih, njihovih dru�in in seveda �ir�e dru�bene skupnosti, so edini zanesljivi elementi konkuren?nosti podjetja. Danes namre? podjetje ne more uspe�no delovati, ?e ima v vidu le doseganje ekonomskih rezultatov in zadovoljevanje potreb lastnikov kapitala, pozabi pa na svoje zaposlene in druge udele�ence poslovnega procesa. Izziv za dana�nja podjetja je, kako uskladiti prizadevanja za ?im ve?ji dobi?ek z dru�beno odgovornim poslovanjem

2   Vrste odgovornosti

Poslovno okolja, ki naj bi ga obvladoval mened�ment, postaja vse bolj kompleksno in  prepleteno s pove?anim tveganjem odlo?anja, ki prina�a nepredvidljive izide. Odlo?anje mened�menta je v takih razmerah precej ote�eno, saj mora sistemati?no spremljati in analizirati ob?utljiva dogajanja v �ir�em poslovnem in o�jem notranjem okolju podjetja in odkrivati prilo�nosti, pa tudi gro�nje za bodo?e poslovanje. Odgovornost mened�menta je uresni?evanje trajnih namenov podjetja, ki so opredeljeni s poslanstvom in izoblikovani z vizijo podjetja, kar odseva v strate�kih ciljih podjetja. �al pa ti niso vedno enozna?no razumljeni, zaradi ?esar se mened�ment pri svojem odlo?anju sre?uje s pove?animi pritiski interesov kapitala, kupcev, finan?nih ustanov, zaposlenih, socialnega okolja in podobnih ter z vse ve?jo prepletenostjo njihovega delovanja. Tako kupci pri?akujejo kakovostne storitve in izdelke po primerni ceni, kapital ustrezni donos na svoj vlo�ek, zaposleni varna in ustrezno pla?ana delovna mesta, mo�nost napredovanja in osebne rasti. Mened�ment skrbi predvsem za rast in razvoj podjetja, finan?ne institucije pri?akujejo sprotno poravnavanje finan?nih obveznosti, medtem ko imata socialno in naravno okolje svoje zahteve. Pri?akuje se tudi, da podjetje spo�tuje obveznosti do naravnega okolja, njegovo ohranjanje, var?evanje z energijo ter tudi eti?ne in druge ?lovekoljubne odgovornosti v �ir�em socialnem okolju.

Podjetje, ki teh odgovornosti ne izpolnjuje, ima manj�e mo�nosti za poslovni uspeh in ?e ne deluje eti?no, lahko izgubi svoj ugled, kar pa je zelo tvegana mo�nost. V farmacevtski industriji je eden od takih primerov podjetje, ki ni prisluhnilo zahtevam najrevnej�ih slojev, da se jim omogo?i cenej�i dostop do zdravil in zagotovi varnost izdelkov za njihovo zdravje. Namesto proizvajalcev je zahtevo upo�teval zakonodajalec in reguliral cene. Regulirane cene so s tem postale obveznost, ki so jo morali vsi proizvajalci spo�tovati.

Danes se sre?ujemo s podjetji, ki ne spo�tujejo delovno pravne zakonodaje in izkori�?ajo stisko zaposlenih. Podjetja si s tem ustvarjajo negativno podobo v javnosti, dobijo sloves slabega delodajalca in niso privla?na za nadarjene kadre, ki so klju?ni dejavnik uspe�nosti. Podobno  se dogaja s finan?nim sektorjem, ki financira, dejavnost, ki onesna�uje okolje. Tudi podjetje Monsanto, ki  ponuja gensko spremenjene proizvode, ki jih kupci ostro zavra?ajo izgublja tr�i�?e in dobro ime.

Vpliv civilne dru�be na odlo?itve mened�menta postaja vse ve?ji in mened�erji morajo to pri svojem ravnanju upo�tevati.  Nekaj odgovornosti, ki se nana�ajo na ravnanje mened�menta je formaliziranih oziroma zakonsko opredeljenih in jih mened�erji ne smejo spregledati, sicer sledijo sankcije. Tu gre predvsem za zakonska dolo?ila, predpise, dav?ne obveznosti, prispevke, dajatve, podjetni�ke pogodbe ipd. Del teh je tako reko? pol formaliziranih, kot na primer spo�tovanje standardov in drugih norm poslovanja, ali pa odnos podjetja do okolja, pa tudi standardi ravnanja z zaposlenimi, pri?akovanja nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti ipd. Kadar podjetje teh standardov ali norm ne spo�tuje, si ustvarja negativno podobo v �ir�i javnosti in zmanj�uje ugled v dru�bi, kar se zrcali tudi v odzivu porabnikov in kon?nem finan?nem izidu.

Pogosto pa gre tudi za prepletanja formalnih in neformalnimi odnosov. Tako na primer je fleksibilnost zaposlovanja zakonsko dolo?ena, vendar se kljub temu od mened�menta pri?akuje, da si prizadeva za varnost zaposlitve svojih delavcev in se tudi v primeru, ko se z delavci razide, do njih obna�a korektno.

S takimi odlo?itvami mened�ment dokazuje, da je kos svojim obveznostim in zavezanosti eti?nemu delovanju. To ustvarja pozitivno podobo podjetja v javnosti in z njo ugled, kar je predpogoj  za obstoj na trgu. Nikakor ne gre spregledati, da javnost in mediji budno opazujejo in spremljajo, kako podjetje ravna in soustvarjajo njegovo podobo v �ir�i dru�beni skupnosti. Javno mnenje je ob?utljivo sredstvo, ki lahko pomembno prispeva k uspehu kot tudi neuspehu podjetja. Tako na primer podjetje, ki sicer spo�tuje pravne okvire svojega delovanja, vendar ob tem �ikanira zaposlene ter zavra?a skrb za okolje, nikoli ni dele�no pozitivnega odziva v javnosti.  Nasprotno pa bo podjetje, ki je prisiljeno odpu�?ati ljudi, pa se z njimi razide na sprejemljiv na?in, bodisi z odpravninami, pomo?jo pri iskanju bodo?e zaposlitve ali pomo?i pri prekvalifikaciji ,  dele�no v javnosti razumevanja in odobravanja.

Zaklju?ek

Prepri?anje, ki ga je podpirala ekonomska doktrina 70 let, da je podjetje odgovorno le svojim lastnikom in da naj opravlja le tiste aktivnosti, ki prina�ajo dobi?ek, je po �tevilnih propadlih primerih iz tuje in doma?e prakse, omajano. Vodilo razvitega sveta postaja nova ideologija odgovorne organizacije, ki od podjetij zahteva odgovorno ravnanje. Odgovorno ravnanje se nana�a tako na �ir�e zunanje, kot tudi notranje okolja podjetja oziroma na vse dele�nike, ki so v stiku s podjetjem, ?etudi podro?je njihovega delovanja ni zakonsko urejeno. Odgovorno podjetje v okolju, v katerem deluje ustvarja nova delovna mesta, zaposluje delavce, jih razme�?a glede na zna?ilnosti dela in njihove sposobnosti, jim nudi varno in zdravo delo, proizvaja kakovostne izdelke ali storitve po primerljivih cenah,  var?uje z energijo ter skrbi za naravno okolje. S takim ravnanjem se podjetje ne prilagaja le �eljam in potrebam razli?nih skupin dele�nikov, pa? pa odgovorno poslovanje postaja tudi sredstvo za razlikovanje od preostalih tekmecev, ki se pojavljajo na trgu. S tem pa odgovornost podjetja postaja poslovna prilo�nost.

Tudi evropska razvojna strategija poudarja, da morajo podjetja pri svojem delovanju upo�tevati interese razli?nih dele�nikov, si prizadevati za dolgoro?no sodelovanje z njimi in sprejemati tak�ne poslovne odlo?itve, ki bodo s pove?anjem dodane vrednosti posameznega dele�nika pove?evale tudi svoje konkuren?ne prednosti. Z dvigom konkuren?nosti pa podjetja lahko pove?ajo vrednost premo�enja za lastnike, ne da bi se zmanj�evala vrednost dele�a preostalih dele�nikov v podjetju.

Razpravljanje o odgovornem mened�mentu oziroma odgovorni organizaciji je aktualno zlasti v dana�njem ?asu, ko se pogosto za poslovno dvomljive in eti?no sporne poteze najdejo opravi?ljiva pojasnila. Krizni ?as nikakor ne sme biti razlog za zagovarjanje ravnanj, ki nastajajo pod pritiskom ozkih parcialnih interesov in nevarno zmanj�ujejo konkuren?ne sposobnosti podjetja.  Nasprotno pa odgovorna ravnanja mened�menta vodijo do optimizacije delovanja in prepoznavnosti podjetja kot odgovornega ekonomskega subjekta, kar se seveda zrcali tudi v kon?nem izidu poslovanja.

Literatura

1. Carayon, P. in M. Smith. 2000. Work organization and ergonomics. V Applied ergonomics 31(6): 649�662.
2. Bonini, S.M.J., L.T. Mendionca in J.M. Oppenheimer. 2006. When Social Issues become Strategic. The Mckinsey Quaterly 2.
3. Drucker, P. 2001. Managerski izziv v 21.stoletju. Ljubljana: Zalo�ba GV. str.115-127.
4. Kotter, J. in D. Cohen. 2002.  Srce sprememb. Ljubljana: GV Zalo�ba. 
5. Lowell, L.B. 2002. Just in Time Strategy for a Turbulent World, The Mckinsey Quaterly, Special Edition: The Risk and Resilience.
6. Martel, J.P.  in G. Dupuis. 2006. Quality of Work Life: Theoretical and Methodological Problems, and Presentation of a New Model and Measuring Instrument. Social indicators research 77(2):333-368.
7. McManus, J. 2006. Leadership: Project and Human Capital Management. Oxford: Elsevier.

$18.      Naylor, J.S. 2004. Soft Power: The Means to Success in World Politics. United States: Public Affairs.

9. Svetic, A. 2008. Spremenjene zahteve porabnikov: Nove podjetni�ke prilo�nosti. 27. Mednarodna znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, Portoro�, Kranj: moderna organizacija: 2655-2661.
10. Svetic, A. 2010. Povezanost med posameznikom in organizacijo. V 29. Mednarodna znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih ved.  Portoro�:1484-1487.
11. Svetlik, I. in N, Zupan. 2009. Mened�ment ?love�kih virov. Ljubljana: Fakulteta za dru�bene vede:348-349.
12.  Tav?ar, M. 2002. Strate�ki management. Maribor: In�titut za razvoj managementa: 212-213.