Strokovni ?lanek
|
POVZETEK
Ko preberemo besedo e-port, mnogi med nami sploh ne vedo, kaj pomeni. Takoj dobimo asociacijo na port, toda e pomeni nekaj elektronskega, modernega. Teoretiki e-port ena?ijo z elektronskim portom. Tudi to nepoznavalcem ne pove veliko. Gre za igralni port s pomo?jo elektronskih medijev, tekmovalno igri?arstvo, tekmovanje v videoigrah. Gre za ekipno igranje ne glede na prostor in ?as.
V nai raziskavi smo ugotavljali, kako slovenski dijaki razumejo e-port, koliko igrajo videoigre, popularne v E-portu, in kako portni so sicer. Rezultati kaejo, da dijaki v veliki ve?ini igrajo videoigre, poznajo najbolj priznane igre v e-portu. Veliko jih je tudi portnikov oziroma se ukvarja s portom.
Klju?ne besede: e-port, port, videoigre, reklama, tekmovanje
SUMMARY
When we read the word e-sport, many of us do not even know what it means. We immediately get association with sport, but E means something electronic, modern. E-sports theorists are equalizing E-sports with electronic sports. Even that doesn't tell anything to unknown people. E-sport is a gaming sport with electronic media, competitive gaming, competition in video games. It's a team gaming regardless on time and place.
In our study we determined, how Slovenian students understood e-sport, how long they were playing video games, how competitive they were and popularity of e-sport. The results show, that the most students play video games and they know the most popular games in e-sports. Many of them are athletes or are involved in sports.
Keywords: E-sport, sports, video games, advertising, competition
|
|
|
|
Znanstveni ?lanek
|
Povzetek
Glavni namen ?lanka je predstaviti prakti?ni pristop k procesni usmerjenosti poslovnih procesov, ki temelji na tevilnih raziskavah, projektih in praksah in je lahko uporabljan v razli?nih panogah. Ugotovitve raziskav in praks kaejo, da kljub dolgoletni praksi, sistemom vodenja kakovosti in managementu portfelja informacijske tehnologije, procesni usmerjenosti in pripadajo?i informacijski tehnologiji, stopnja zrelosti med organizacijami ni visoka. Rezultati raziskav in praks so pokazali monosti za izboljanje, zlasti za ve?je izkori?anje informacijske tehnologije v podporo procesni usmerjenosti ob upotevanju mehkih dejavnikov. Pomemben razlog za izvajanje raziskav na podro?ju procesne usmerjenosti in pripadajo?e informacijske tehnologije je njuna medsebojna odvisnost in prepletenost ter zaradi tega pomemben socialno-ekonomski in okoljski vpliv na celotno drubo. ?lanek tako daje prispevek k boljemu razumevanju in prepoznavi potrebe po ve?ji vklju?enosti t. i. mehkih dejavnikov.
Klju?ne besede: informacijska tehnologija, mehki dejavniki, management poslovnih procesov, organizacijska kulture, organizacijska struktura, poslovni procesi, procesna usmerjenost, vedenje, vrednote.
Abstract
The main purpose of the paper is to present a practical approach to the business process orientation based on numerous research, projects and practices that can be used in different operations. The findings of research and practice show that, despite many years of process practice, quality management systems and management of the information technology portfolio, process orientation and related information technology, the level of maturity among organizations is not high. The results showed possibilities for improvements, in particular for better use of information technology with integration of "soft factors". An important reason for carrying out research in the field of process orientation and related information technology is their interconnection, and consequently the socio-economic and environmental impact on society as a whole. The paper thus contributes to a better understanding and recognition of the need for greater involvement of so called "soft factors".
Keywords: Behaviour, Business Processes, Business process management, Information technology, Organizational culture, Organizational structure, Process orientation, Soft factors, Values.
|
|
|
|
Poljudni ?lanek
|
1. U?enje s pomo?jo dela v skupinah in priprava predstavitvenega nastopa skupine
Namen
tudenti se nau?ijo, kako lahko aktivno sodelujejo pri u?enju vsebine snovi na na?in, da lahko prispevajo tudi svoje znanje in izkunje.
Predstavitev dejavnosti
tudente seznanimo, da lahko skupino sestavlja od 2 do 4 oseb; skupino lahko oblikujejo sami tudentje glede na poznavanje med seboj ali se skupina tvori kar po sedenem redu (kdor sedi skupaj). Pri skupinskem delu so potrebna jasna navodila predavatelja. Predavatelj vodi delo skupin s pomo?jo navodil z vpraanji (power point prezentacija), na katere morajo skupine odgovarjati in tako nastaja izdelek oziroma vsebina naloge. V naem primeru gre za izdelavo poslovnega na?rta nekega podjetja x. Posamezna skupina si sama izbere vrsto podjetja ( s.p., d.o.o., d.n.o.) in dejavnost podjetja. Predavatelj sproti razloi posamezne strokovne vsebine in aktivno sodeluje oziroma pomaga skupinam pri pisanju posameznih poglavij poslovnega na?rta. Tako tudentje aktivno sodelujejo in postavljajo vpraanja. Vsak posameznik v timu prispeva najve?, kar zna in zmore glede na izkunje z delom v podjetju in glede na znanje. Dobro zastavljen in voden primer v udeleencu zbudi splono pozornost in radovednost. Lastna stali?a se z razpravljanjem utrjujejo in izbrusijo. Postopno se izgrajuje sposobnost analiti?nega razmiljanja, argumentiranja in razpravljanja.
Predavatelj oceni in jasno opredeli ?as za skupinsko delo ter temo oz. zahteve.
Jasno razloi tudi kakne doseke pri?akuje od skupine, to je predstavitev poslovnega na?rta pred razredom. Na koncu predstavitve u?itelj pohvali vse, kar je bilo dobro. Hkrati je poslovni na?rt in predstavitev le tega pogoj za pristop k kon?nemu izpitu in tudi del kon?ne ocene (30%).
Opomba
tudentom je treba dati za oblikovanje/pisanje poslovnega na?rta dobro zastavljena strokovna vpraanja o posameznih poglavjih poslovnega na?rta, na katera pisno odgovarjajo in s tem nastaja vsebina le tega, zelo dobro sprotno strokovno obrazloitev, nudenje pomo?i skupinam pri pisanju in idejah in tudi dovolj ?asa. Predavatelj torej aktivno sodeluje s tudenti ves ?as.
|
|
|
|
|
|
|
|
