IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana
Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.
2017 > Letnik 7, št. 2
DR. IRENA MARINKO: VKLJUČEVANJE NA ŠTUDENTE OSREDOTOČENEGA PRISTOPA V IBS MEDNARODNO POSLOVNO ŠOLO LJUBLJANA |
 |
 |
|
Povzetek Ključne besede: IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana, na študente osredotočeni pristop, strategija, praksa Abstract Key words: IBS International Business School Ljubljana, student-centred approach, strategy, practice UVOD Od leta 2014 do 2016 smo tri visokošolske organizacije (IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana, Wyzsza Szkola Handlowa, Poljska in Kauno kolegija, Litva) delale na projektu z naslovom Empowering teachers for a student-centred approach, pri katerem smo raziskali najnovejše znanstvene izsledke o učenju, osredotočenem na študente, naredili empirično raziskavo, kako ta pedagoški pristop uporabljajo visokošolski predavatelji v Sloveniji, Poljski in Litvi (raziskava je objavljena na http://www.ibs.si/index.php/sl/raziskava) ter napisali priročnik s sto primeri dobrih praks za učitelje, ki želijo uvesti ta način dela (objavljen na http://www.ibs.si/index.php/sl/prironik). Teoretični del raziskave ugotavlja, da je učenje, osredotočeno na študente, prisotno na najrazličnejših strokovnih področjih od medicine do poslovnih in tehničnih ved in da je primerno za vse narodnosti, da obstajajo številne oblike na študente osredotočenega učenja, da pozitivno vpliva na študente in na vzdušje na univerzah itd. Pri uvajanju imajo odločilno vlogo vodstva visokih šol in univerzitetni profesorji, od katerih omenjeni pedagoški pristop zahteva veliko novih znanj in sprememb. Empirični del raziskave (izveden s pomočjo 634 predavateljev iz 42 ustanov terciarnega izobraževanja iz 3 evropskih držav) kaže, da marsikateri učitelj sicer uporablja določene metode na študente osredotočenega učenja, vendar pa bi bilo treba za obsežnejšo uvedbo tega pristopa narediti veliko več, kot se dejansko dogaja. Ta pristop je do določene mere že uveljavljen v učnem procesu, čeprav raziskovalna študija ugotavlja, da je v študijskih gradivih premalo raziskovalnih člankov, poljudnoznanstvene literature in iskanja statističnih podatkov. Veliko slabše je razvit na študente osredotočeni pristop pri ocenjevanju, za katerega relevantni avtorji priporočajo, naj ga izvajajo tako učitelji kot študenti in to s pomočjo projektov, simulacije nalog, na osnovi resničnih življenjskih situacij, z ocenami, ki si jih dajo študenti sami, z dogovarjanjem za ocene, z bolj fleksibilnim in na kriterije usmerjenim ocenjevanjem. Komaj pričenja pa se na študente osredotočeni pristop v splošnem odnosu visokih šol do študentov, ki naj bi uvedel bolj individualno obravnavo študentov in prilagodil študij njihovim individualnim potrebam. Da bi to dosegli, je treba podpreti učitelje pri pridobivanju novega znanja oziroma razvoju številnih drugih sposobnosti: holističnega razmišljanja za združevanje različnih predmetov, kultur in stališč, upoštevanja lokalnih in globalnih perspektiv, strateškega mišljenja, sposobnosti za timsko delo, komuniciranje z mednarodnimi partnerji itd. Na študente osredotočeno učenje je zelo pomembno za boljše odnose med študenti, učitelji in menedžmentom v visokošolskih organizacijah. Ta sprememba zahteva razvoj vrednot, prepričanj in obnašanja in je zelo počasna, vendar lahko v prihodnosti bistveno vpliva na boljše odnose, komunikacijo in atmosfero na univerzah. V IBS Mednarodni poslovni šoli Ljubljana, ki je bila koordinator projekta, smo že med izvajanjem projekta pristopili k sprejemu nove strategije z izrazitim poudarkom na učenju, osredotočenem na študente; hkrati pa smo ga začeli tudi uvajati v vsakdanje delo. Spodaj opisujemo prvo in drugo, pri čemer pa se seveda zavedamo, da gre za zgodbo, ki se je komaj pričela in ki jo bomo vedno znova izpopolnjevali.
Nova strategija IBS je bila sprejeta na seji Senata 29. 8. 2015, pri čemer je šlo za zelo obširno spremembo dokumenta, ki predstavlja enega temeljnih aktov za nadaljnji razvoj visoke šole. Člani Senata so se strinjali, da si bo IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana prizadevala doseči visoko kakovost pedagoškega, znanstveno - raziskovalnega in strokovnega dela, pri čemer bo na področju pedagoškega dela uvajala na študente osredotočeni pristop. IBS bo nenehno izboljševala izobrazbeno in akademsko strukturo zaposlenih ne le v strokovnem pogledu, pač pa tudi v pogledu poznavanja in uporabe metod na študente osredotočenega pristopa. Izvajanje dejavnosti IBS bo temeljilo na vrednotah: kakovost, inovativnost, razvojna usmerjenost, prilagodljivost, odzivnost, mednarodna usmerjenost, znanje, akademska svoboda, ustvarjalnost, sodelovanje, družbena in okoljska odgovornost, visoki etični standardi, zadovoljstvo vseh deležnikov. IBS bo zagotavljala okolje in pogoje, potrebne za implementacijo učenja in poučevanja, ki je osredotočeno na študente in ki vključuje študente kot aktivne udeležence. Študenti morajo biti aktivno vključeni v vse procese izobraževanja in spremljanja kakovosti. Študijski programi IBS temeljijo na interesu študentov in potreb širšega okolja. Študijski programi so zasnovani na osnovi zastavljenih učnih dosežkov, ki so med seboj smiselno povezani in vodijo v razvoj celovitega, samostojnega diplomanta. Študent je soustvarjalec in sooblikovalec učnih vsebin in novih znanj, kar prispeva k učinkovitejšemu učenju. Tako učenje omogoča njegov osebni razvoj in razvijanje kritičnega mišljenja posameznika. IBS bo študentom omogočala spremljanje napredka med študijem in povečevala vpogled v študijske programe in izvajanje študijskega procesa. Pri preverjanju učnih dosežkov študentov in diplomantov bo uporabljala primerne in zanesljive oblike preverjanja in ocenjevanja. IBS je majhna šola, ki se lahko intenzivno prilagaja potrebam študentov s termini predavanj in izpitov, z dosegljivostjo referata, z dosegljivostjo in razpoložljivostjo visokošolskih učiteljev. Šola lahko hitro reagira na priložnosti in spremembe; ima učinkovito komunikacijsko mrežo, ki omogoča hitro reševanje notranjih problemov in prilagajanje spremembam v okolju. V IBS je prisotno timsko delo vseh zaposlenih in sodelujočih, izmenjava izkušenj in znanja ter prenos znanja. Timsko delo zagotavlja ustrezno motiviranost v delovnem okolju, ki se kaže v identifikaciji zaposlenih in sodelujočih z cilji IBS in v učinkovitosti realizacije. Osredotočenost na študente omogočajo zlasti naslednje značilnosti: študijski programi za boljšo zaposljivost, predavatelji z bogatimi izkušnjami v stroki, izbirni predmeti iz različnih področij (tudi iz humanistike), urnik prilagojen zaposlenim študentom, osebni pristop do študentov, mednarodno sodelovanje, vključevanje tujih profesorjev v izvajanje študijske in raziskovalne dejavnosti, povezovanje raziskovanja s pedagoškim delom, prenos znanja in raziskovalnih rezultatov v prakso, inovativno zasnovan sistem vodenja fakultete ter povečanje vpetosti v okolje. Nova strategija s poudarjenim učenjem, osredotočenim na študente, je bila predstavljena vsem udeleženim stranem: strokovnemu osebju IBS, Akademskemu zboru, Upravnemu odboru, Študentskemu svetu in objavljena na spletnih straneh IBS. Spremljanje in nadzor nad izvajanjem strategije vključuje pregled, ocenjevanje in poročanje notranjim pristojnim organom in zunanjim institucijam. S spremljanjem strategije IBS zagotavlja ustrezno kakovost in nenehno izboljševanje pedagoškega, znanstveno raziskovalnega in upravljalskega procesa. Za izvajanje strateških usmeritev in za poročanje o rezultatih uresničevanja strateških ciljev so odgovorni organi IBS: Senat, Upravni odbor in dekanica.
Vključitev na študente osredotočenega učenja v strategijo IBS seveda ne bi pomenila nič, če je ne bi vključili v vsakdanje življenje na visoki šoli. Sprejem na študente osredotočenega pristopa v strategijo predstavlja šele začetek dela, dejanska izvedba pa bo trajala mesece in leta. Na študente osredotočeni pristop smo začeli uvajati tako, da smo naše učitelje seznanili s projektom Empowering teachers for a student-centred approach http://www.ibs.si/index.php/sl/erasmus, nato pa smo jih sproti obveščali o dogajanju v zvezi s projektom in jih vključevali v izvajanje. Veliko zaposlenih je sodelovalo pri anketnih vprašalnikih, nekateri tudi pri pisanju prispevkov za priročnik 100 načinov uspešnega poučevanja, pri pisanju člankov v okviru projekta in na končni mednarodni konferenci. Tisti, ki niso sodelovali v projektu, so bili seznanjeni tako z raziskavo kot tudi s priročnikom; še posebej pa ta način dela obrazložimo novim predavateljem. Glede na to, da obstajajo neskončne možnosti za uporabo na študente osredotočenega učenja in ker se zavedamo, da je najbolje, če predavatelji uporabijo tiste metode, ki so jim blizu, smo se s predavatelji dogovorili, naj skušajo uvesti čim več novih oblik na študente osredotočenega učenja, ocenjevanja in naj uporabijo tudi druge metode personaliziranega pristopa. Ob koncu študijskega leta 2016/17 ugotavljamo, da smo uvedli predvsem izboljšave na področju učnega procesa in individualnega pristopa do študentov, manj pa na področju ocenjevanja. Vrsta visokošolskih učiteljev je uvedla v učni proces (ali povečala) individualne dejavnosti ali dejavnosti, pri katerih majhne skupine študentov opravijo krajše zadolžitve, nato pa jih predstavijo predavatelju in ostalim študentom, reševanje praktičnih problemov, uvedla ali povečala diskusije v predavalnici, skupinske predstavitve, problemsko učenje, sodelovanje pri raziskovalnih dejavnostih, igro vlog, študije primera, krajše pisne naloge, kvize, projekte in delavnični način dela. Pri ocenjevanju so predavatelji uvedli tudi druge načine ocenjevanja, zlasti s kratkimi pisnimi nalogami; poleg tega pa je več učiteljev uporabilo metodo sodelovanja študentov pri sestavi vprašanj za izpit. Metodo so izvedli tako, da so študenti sestavili 30 – 50 možnih vprašanj iz celotne snovi (za sestavo vprašanj so seveda prejeli navodila), pri tem dobro pregledali gradivo, se medsebojno dogovorili za končni izbor vprašanj, nato pa na vprašanja tudi odgovorili. Rezultati so bili zelo dobri in tako predavatelji kot študenti so bili zadovoljni z metodo. So pa študenti pripomnili, da so porabili za sestavo vprašanj zelo veliko časa. Glede individualnega pristopa do študentov je šola uvedla možnost dodatnih inštrukcij pri tujih jezikih, povečala možnosti za akceleracijo študija, povečala in izboljšala gradiva v slovenskem in tujem jeziku, povečala število konzultacij, omogočila kombinacijo študija na daljavo in v predavalnici, organizirala predavanja dodatnih tujih predavateljev (v tem letu smo povabili kot gostujoče predavatelje zlasti praktike iz tujih podjetij), poskrbela za še bolj individualno obravnavo potreb študentov in za še bolj fleksibilen čas učenja in predavanj. Vodstvo šole je tekom rednih letnih razgovorov s predavatelji še posebej poudarjalo razširjanje dobrih odnosov in prijaznega komuniciranja s študenti.
Predavatelji in vodstvo IBS Mednarodne poslovne šole Ljubljana smo zadovoljni, da smo v okviru projekta Empowering teachers for a student-centred approach formalno in v praksi uporabili rezultate projekta za izboljšanje dela na šoli. Na študente osredotočen pristop je seveda že stara pedagoška metoda, ki pa se v Sloveniji kljub veliko dela, ki so ga v ta pristop vložili v preteklih letih na primer dr. Barica Marentič Požarnik, dr. Zoran Jelenc in drugi, ni posebno uveljavilo. Čeprav je v visokih šolah kar naprej govora o kvaliteti dela, o bolonjskem procesu itd., ne moremo trditi, da kvaliteta visokošolskega izobraževanja daje poudarek na študente osredotočenemu učenju. Tudi IBS Ljubljana še nikakor ne more biti zadovoljna s tem, kar je bilo narejenega preteklo leto. Mislimo, da je na študente osredotočen pristop proces, na katerem je treba delati leta in leta, preden ga sprejme večina predavateljev.
Marinko, I. et al. 2016. Usposabljanje predavateljev za pristop, osredotočen na študente [online]. Dostopno na : http://www.ibs.si/docs/scl_raziskava.pdf. [5. 6. 2017]. O projektu. 2014. [online]. http://www.ibs.si/index.php/sl/o-projektu. [5. 6. 2017]. 100 načinov uspešnega poučevanja. 2016. [online]. Dostopno na: http://www.ibs.si/docs/prirocnik_za_ucitelje.pdf. [5. 6. 2017]. Strategija Mednarodne poslovne šole Ljubljana 2015-2020. 2015. [online]. Dostopno na:
|
