Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poro?evalec je namenjena doma?im in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na podro?jih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poro?evalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih ?lankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga podro?ja.

Seznam številk
Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poro?evalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



2013 > Letnik 3, št. 4




natisni E-pošta

Povzetek


?lanek predstavlja osnovne teoreti?ne pojme na študenta osredoto?enega u?enja in prikaže bistvene razlike med šolami, ki temeljijo na paradigmi pou?evanja ter šolami, ki uvajajo paradigmo u?enja.

Avtorica navede podro?ja, na katerih se je že uveljavilo na študenta osredoto?eno u?enje in predstavi rezultate raziskave o tem, koliko je ta pristop uveljavljen v eni od slovenskih visokih šol.

Klju?ne besede: na študenta osredoto?eno izobraževanje, u?enje, pou?evanje, visoka šola

Abstract
The article introduces basic concepts of student-centered learning and presents the main differences between schools that are based on the teacher-centered educational paradigm and those that introduce the learner-centered paradigm. The author mentions areas in which student-centered learning has become recognized and presents results of a research that tried to find out to what degree is student-centered learning introduced in one of Slovenian colleges.

Key words
Student-centered learning, learning, teaching, college

1. Pojem »na študenta osredoto?eno u?enje«

Namen ?lanka je prikazati, kaj pomeni na študenta osredoto?eno u?enje, kakšne so razlike med visokimi šolami, ki temeljijo na paradigmi pou?evanja in tistimi, ki temeljijo na paradigmi u?enja, na katerih podro?jih je razvito na študenta osredoto?eno u?enje in prikazati primer takšnega izobraževanja v Sloveniji.

Na študenta osredoto?eno u?enje je izobraževalni pristop, ki se osredoto?a na potrebe študentov in ne na potrebe drugih, ki so vklju?eni v proces izobraževanja (Blumberg, 2009), kot na primer na u?itelje ali upravo šole. Na študente osredoto?eno u?enje pomeni osredoto?anje na študentove interese, zahteve in potrebe. Ta pristop vpliva na oblikovanje u?nih na?rtov, na vsebino predmetov in povezanost med predmeti (O'Neal in McMahon, 2005). Glavna na?ela u?enja, osredoto?enega na študente, so:
- študenti razumejo u?na gradiva,
- študenti se aktivno u?ijo,
- študenti in u?itelji imajo ve?jo odgovornost za oblikovanje okolja, ki olajšuje proces u?enja,
- ocenjevanje je povezano s povratno informacijo,
- u?itelji in študenti delijo dolo?ene odgovornosti pri odlo?anju (Blumberg, 2009).

Saulnier, Landry, Herbert in Wagner (2008) navajajo, da se v Ameriki v zadnjih dveh desetletjih sicer razvija na študenta osredoto?eno u?enje, vendar pa še vedno prevladuje paradigma pou?evanja, po kateri je visoka šola institucija, ki obstaja zato, da poskrbi za pou?evanje oziroma šolanje. Za izobraževanje, ki temelji na pou?evanju, so zna?ilna predvsem predavanja. Pri izobraževanju, osredoto?enem na študenta, pa so predavanja le eden od na?inov za posredovanje ustreznega znanja. Pri paradigmi u?enja namen visoke šole ni prenos znanja, pa? pa oblikovanje okolja in izkušenj, ki pripravijo študente do tega, da sami odkrivajo in gradijo znanje, da odkrivajo in rešujejo probleme. Paradigma u?enja se ukvarja predvsem s produktivnostjo u?enja in ne s produktivnostjo pou?evanja. V šolah, ki delajo na osnovi paradigme pou?evanja, je glavni nosilec procesa u?itelj, ki posreduje znanje, študenti pa so pasiven objekt, ki sprejema znanje in se ga skuša spomniti na izpitih. Pri paradigmi u?enja so u?no okolje in aktivnosti osredoto?ene na študente in jih študenti tudi nadzorujejo. V visoki šoli, ki temelji na paradigmi pou?evanja, so visokošolski u?itelji predvsem eksperti v dolo?enih znanostih, v tisti, ki upošteva paradigmo u?enja, pa oblikujejo izobraževalno okolje, raziskujejo in uporabljajo najboljše metode za razvoj u?enja in uspeha študentov. Pri tem se u?itelji predvsem osredoto?ajo na to, kaj je treba u?iti in poudarjajo, zakaj (Bransford, Vye & Bateman, 2002), upoštevajo že obstoje?e znanje študentov (Bransford, Brown, Cocking, 2000; Protheroe, 2007), poskrbijo za razli?ne priložnosti, pri katerih se študenti u?ijo snovi, pogosto menjavajo na?ine pou?evanja, pomagajo tistim, ki imajo težave in upoštevajo kulturno ozadje študentov. Nova vloga visokošolskih u?iteljev v tem sistemu gre še za korak naprej, saj visokošolski u?itelji ne le oblikujejo u?ne na?rte, pa? pa tudi ustvarjajo vedno nove in boljše na?ine u?enja, ki vplivajo na ve? u?enja in na boljše u?enje.

Na študenta osredoto?eno u?enje vpliva tudi na ocenjevanje. Saulnier, Landry, Herbert in Wagner (2008) navajajo, da so ocene študentov v šolah, ki delajo na osnovi paradigme pou?evanja, nepomembne za uspešno delovanje in financiranje visokih šol. V šolah, ki poudarjajo pou?evanje, nadrejeni ocenjujejo u?itelja po tem, ?e so njegova predavanja organizirana, ali predela vse u?no gradivo, kaže poznavanje svojega predmeta, ?e prihaja na predavanja pripravljen in ?e upošteva vprašanja in komentarje študentov. Vsi ti termini ocenjujejo visokošolske u?itelje s stališ?a pou?evanja, ne zahtevajo pa dokazov o tem, koliko so se študenti res nau?ili. Pri u?enju, ki je osredoto?eno na študente, profesorji in študenti skupaj ocenjujejo u?enje, ocenjevanje pa se uporablja za pospeševanje u?enja in ugotavljanje napak pri u?enju. Pri pou?evalni paradigmi je poudarek na pravilnih odgovorih, pri paradigmi u?enja pa na uporabi boljših vprašanj in u?enja na napakah. Pri paradigmi pou?evanja se ocenjuje na osnovi to?kovanja, pri paradigmi u?enja pa na osnovi dokumentov, projektov, predstavitev in podobno. Pri paradigmi pou?evanja študenti med seboj tekmujejo in delajo individualno; pri paradigmi u?enja pa je med študenti sodelovanje in medsebojna podpora. Saulnier, Landry, Herbert in Wagner (2008) dajejo nekaj smernic za razvoj ocenjevanja, ki pospešuje u?enje. Predvsem se je treba izogibati pasivnosti, zato se u?itelji s študenti pogovarjajo o tem, kako u?ne aktivnosti vodijo k želenim rezultatom, študente osveš?ajo o tem, kaj in zakaj nekaj delajo, jih izpostavljajo k iskanju alternativ ter izzivajo, naj skušajo najti lastne rešitve. Izpitna vprašanja se nanašajo na resni?ne situacije in ne vodijo h kategoriziranju študentov glede na njihove ocene. Ni pomembno, kolikokrat mora študent poskusiti, da se kon?no ne?esa nau?i. Pomembno pa je, da je študent ?im manj izpostavljen stresu, saj ta zavira u?enje. V šolah, osredoto?enih na študente, je študentom dana možnost, da popravljajo izpitne rezultate. U?itelji se izogibajo ocenjevanju, pri katerem bi poudarjali, kako težka in kompleksna je snov nekega predmeta, saj to ne motivira študentov. Kompleksnost se poudarja pri predavanjih, ne pa na izpitih. Uporablja se opisno ocenjevanje in ne samo ocenjevanje s to?kami.

Aslan in Reigeluth (2013) menita, da bi morali izobraževalni sistemi nagovarjati potrebe sodobnih študentov, olajšati u?ni proces in bolje pripravljati študente na življenje v družbi, pri ?emer poudarjata predvsem pomen tehnologije. Navajata, da bi moral vsak izobraževalni sistem gledati na vsakega posameznega študenta kot študenta s posebnimi potrebami, ne pa zahtevati, da se vsi u?ijo na dolo?en na?in. To je mogo?e dose?i z ustreznim pou?evanjem in ocenjevanjem. Eden glavnih ciljev izobraževanja je po njunem prepri?anju priprava študentov na uspešno delovanje v družbi. Treba je pripravljati študente, da bodo znali voditi projekte, reševati resni?ne probleme, konflikte in opravljati kvalitetno delo. Kot primere sodobnega na?ina u?enja v informacijski družbi navajata projektno u?enje, problemsko u?enje, u?enje, ki bazira na študijih primerov, u?enje s prakti?nim izvajanjem nalog itd. Poleg tega se avtorjema zdi zelo pomemben vidik personalizacije u?enja, tako da študenti izvajajo lastne projekte, ali pa imajo možnost, da izbirajo med razli?nimi projekti, ki pomagajo pridobivati enake kompetence. ?e ho?emo dose?i individualizacijo projektov, je potrebno, da u?itelji pomagajo študentom uravnovesiti individualno in skupinsko delo.

Cubukcu (2012) navaja, da na študente osredoto?eno u?enje spreminja vprašanja »Kaj naj u?imo, kako naj u?imo, s ?em naj u?imo« v vprašanja: »?esa bi se študent rad u?il, kaj bo naredil, da bi se u?il, kaj bi mu pomagalo pri u?enju, do katere mere se je nau?il«. Pomembni teoretiki na podro?ju izobraževanja kot Dewey, Vygotsky, Piaget, Montessorijeva in drugi že ve? kot sto let poudarjajo, da ima zelo dober u?inek izkustveno, prakti?no, na študente osredoto?eno u?enje. Vklju?evanje študentov v odlo?anje, uporaba interesa študentov pri u?nem na?rtu in projekti podpirajo na študente osredoto?eno u?enje. Tudi Cubukcu poudarja individualno sistemizacijo kot pomembnejšo od standardiziranih sistemov. Zna?ilnosti programa, osredoto?enega na študente, so: poudarjanje nalog, ki zbujajo razli?ne interese študentov, organiziranje vsebine in aktivnosti na zadeve, ki študentom nekaj pomenijo, vklju?evanje priložnosti, ki vsem študentom omogo?ajo, da razvijejo lastne izkušnje in napredek do naslednje stopnje znanja, vklju?evanje dejavnosti, ki pomagajo študentom razumeti in izboljšati njihova stališ?a, omogo?anje globalnih, interdisciplinarnih in dopolnjujo?ih se aktivnosti, podpiranje u?nih aktivnosti kot izzivov, pa ?eprav se zdijo študentom težki, poudarjanje aktivnosti, ki spodbujajo študente k medsebojnemu sodelovanju. Študenti ne smejo ostajati pasivni, pa? pa morajo prevzemati aktivne vloge v apliciranju znanja, analizah, sintezah in evalvacijah. Pomembno je, da imajo študenti dovolj ?asa, da pridobijo informacije, jih kognitivno izgradijo in ustvarijo povezavo med pridobljenim znanjem in resni?nim življenjem, zato zlasti ?as za komuniciranje ne bi smel biti omejen. Dimenzija prostora (šola, knjižnica, muzej, delovno mesto, dom) so pomembni kot mesta, na katerih poteka resni?no u?enje. Eden najpomembnejših elementov je psihosocialna dimenzija, saj na študenta osredoto?eno u?enje bazira predvsem na notranji motivaciji. Zato je tako pomembno okolje, ki se osredoto?i na njihove želje, pri?akovanja in interese. Poleg tega je pomembno tudi, da okolje daje študentom podporo, da pridobivajo zaupanje vase in se u?ijo o sebi samih.

Lepkowska-White in Parsonsova (2012) navajata, da se je tradicionalno visokošolsko izobraževanje v hrvaških in vzhodno evropskih državah izvajalo predvsem v obliki predavanj, ocenjevanje pa je temeljilo na sposobnosti študentov, da si zapomnijo snov, medtem ko je bilo ocenjevanje na osnovi kriti?nega razmišljanja, kreativnosti itd. precej omejeno (Spajic-Vrkas, 2003). V hrvaških visokih šolah je tradicionalno poudarek na raziskovanju. Smatra se, da je u?itelj, ki je strokovnjak na dolo?enem podro?ju avtomati?no tudi dober u?itelj (Ledic, Rafajac in Kovac, 1999). Raziskava Lepkowske-White in Parsonsove (2012) je pokazala, da imajo tako hrvaški kot ameriški študenti radi delo na projektih in da radi delajo s pravimi strankami. To študente motivira in za motivirane študente je bolj verjetno, da bodo delali ve? in se na koncu ve? tudi nau?ili.

2. Na študenta osredoto?eno u?enje – samoevalvacija na študiji primera

Tudi v Sloveniji danes skušamo vnesti v visokošolsko izobraževanje nove pristope, a raziskav o tem ni veliko. Zato smo želeli prikazati konkreten primer, kako majhna visoka šola v Sloveniji uvaja v svoje delo na študente osredoto?eno u?enje.

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana je bila ustanovljena pred petimi leti, akreditirala pa je program Mednarodno poslovanje s tremi usmeritvami: s tujimi jeziki, trajnostnim razvojem in javno upravo. IBS je nastala v ?asu uveljavljanja bolonjske reforme, zato se visokošolskemu zavodu ni bilo treba prilagajati niti obstoje?im kadrom niti upoštevati zate?enega stanja. Šola je skušala upoštevati interese, zahteve in potrebe študentov že pri izdelavi u?nih na?rtov, saj je pred akreditacijo izvedla raziskavo o tem, kakšen u?ni na?rt si želijo študenti in ni izhajala iz tega, za katere predmete ima predavatelje. Ustanovitelji so tako izbrali program, ki vsebuje vrsto splošnih poslovnih predmetov, vendar pa je bilo dolo?enih le 60 % poslovnih vsebin, ostale pa so bile iz drugih podro?ij (tuji jezik, trajnostno poslovanje, javna uprava). Potem so bili za izvajanje posameznih predmetov izbrani predavatelji iz vse Slovenije, ki so bili pripravljeni delati ?im bolj po sistemu na študente osredoto?enega u?enja.

V petem letu delovanja, novembra 2013, je IBS med študenti izvedla raziskavo o tem, koliko je izobraževanje na Mednarodni poslovni šoli Ljubljana osredoto?eno na študente. Raziskava je bila izvedena z anonimno anketo, na katero je odgovorilo 22 študentov.

Vprašalnik se je za?el s pisnim pojasnilom, kaj sploh pomeni izraz »izobraževanje, osredoto?eno na študenta«, saj smo predvidevali, da ga ne bodo vsi poznali. Izraz je poznalo 41 % študentov.

Zatem pa so študenti ocenili še naslednja vprašanja:

Ali razumete ve?ino u?nih gradiv, ki vam jih IBS posreduje pri posameznih predmetih? Da: 96 %.

Ali je študij na IBS v pretežni meri organiziran tako, da omogo?a aktivno u?enje in ne zgolj pasivnega sprejemanja podatkov? Da: 100 %.

Ali je na IBS ve?ina dejavnikov, pomembnih za študij (prostori, kadri, ?as izobraževanja itd.) oblikovana tako, da študentom olajšuje proces u?enja? Da: 96 %.

Ali je ocenjevanje na IBS povezano s povratno informacijo – lahko dobite obrazložitev, zakaj ste dobili nižjo oceno, kot ste si jo morda predstavljali? Da: 91 %.

Ali u?itelji IBS kdaj delijo odgovornosti pri odlo?anju o študiju s študenti? (Npr. pri ocenjevanju, ?asovnem organiziranju predavanj, vsebini predavanj itd.) Da: 77 %.

Cilj visokošolskega izobraževalnega sistema ni pou?evanje, pa? pa organizacija u?enja za vsakega študenta na kakršenkoli u?inkovit na?in. Imate ob?utek, da jo IBS skuša uvajati? Da: 68 %.

Ali na IBS u?itelji upoštevajo že obstoje?e znanje študentov, pogosto menjavajo na?ine pou?evanja, pomagajo tistim, ki imajo težave in upoštevajo kulturno ozadje študentov? Da: 91 %.

Je med študenti sodelovanje in medsebojna podpora ali študenti med seboj tekmujejo in delajo individualno? Da: 86 %.

Se vam zdi, da u?itelji na IBS študente osveš?ajo o tem, kaj in zakaj nekaj delajo, jih spodbujajo k iskanju alternativ ter izzivajo, naj skušajo najti lastne rešitve? Da: 91 %.

Se izpitna vprašanja nanašajo na resni?ne situacije in ne vodijo h kategoriziranju študentov na boljše in slabše? Da: 96 %.

Ali kateri od u?iteljev IBS uporablja opisno ocenjevanje in ne samo ocenjevanje s to?kami? Da: 23 %.

Se vam zdi, da IBS gleda na vsakega posameznega študenta kot študenta z individualnimi potrebami in ne zahteva, da se vsi u?ijo na dolo?en na?in? Da: 82 %.

Ali IBS pripravlja študente, da bodo znali voditi projekte, reševati resni?ne probleme, konflikte in opravljati kvalitetno delo? Da: 100 %.

Vas je kateri od u?iteljev na IBS že vprašal, ?esa bi se radi u?ili, kaj boste naredili, da bi se u?ili? Da: 46 %.

Se vam zdi, da predavatelji zbujajo razli?ne interese študentov, da vsebine in aktivnosti pri študiju študentom nekaj pomenijo? Da: 91 %.

Vam IBS omogo?a pridobivanje globalnih, interdisciplinarnih aktivnosti? Da: 96 %.

Ali imate dovolj ?asa, da pridobite informacije in ustvarite povezave med pridobljenim znanjem in resni?nim življenjem?(upoštevajte tako dejstvo, da ste v ve?ini zaposleni, kakor tudi dejstvo, da je slovenskim študentom omogo?eno, da eno leto ponavljajo letnik, na koncu študija pa imajo še absolventski status)? Da: 96 %.

Ali vam IBS daje podporo, da pridobivate zaupanje vase in se u?ite o sebi samih? Da: 96 %.

Ali IBS ponuja dovolj študijskih gradiv, ki študentom omogo?ajo študij glede na njihove potrebe (nudi tradicionalna gradiva, power point predstavitve, vprašanja za ponavljanje pred izpitom, izbor najnovejših ?lankov, ki govorijo o delih vsebine predmetov ipd?) Da: 86 %.

Ali drži, da so ex cathedra predavanja (pri ve?ini predavateljev) kratka, prekinjajo pa jih z diskusijami, z reševanjem primerov, s skupinskim delom itd.? Da: 86 % .

Ali je na IBS poskrbljeno za razli?ne priložnosti, pri katerih se študenti u?ijo snovi? Da: 86 %.

Ali se na IBS pomaga tistim, ki imajo težave (konzultacije osebno in po e-pošti)? Da: 91 %.

Ali drži, da tedenski izpitni roki omogo?ajo posebno individualizacijo študija? Da: 96 %.

Blumbergova na?ela (študenti razumejo u?na gradiva, študenti se aktivno u?ijo, študenti in u?itelji imajo ve?jo odgovornost za oblikovanje okolja, ki olajšuje proces u?enja, ocenjevanje je povezano s povratno informacijo, u?itelji in študenti delijo dolo?ene odgovornosti pri odlo?anju) je šola skušala ?im bolj upoštevati, vendar je bilo potrebno nekaj let, preden se jim je približala. Da bi študenti razumeli u?na gradiva, so morali nosilci (ki so hkrati tudi izvajalci predmetov) poskrbeti za nova gradiva, pri ?emer so študentom poleg tradicionalnih tekstov za študente izdelali tudi ustrezne power point predstavitve, jim pripravili vprašanja za ponavljanje pred izpitom, marsikateri predavatelj pa je pripravil tudi nekaj najnovejših ?lankov, ki govorijo o delih vsebine predmetov. Ker je šola mednarodna in sprejema tudi tuje študente oziroma ima tuje visokošolske u?itelje, obstaja ve?ina u?nega gradiva, vprašanj za ponavljanje, prosojnic in izpitov tudi v angleš?ini. Ta na?in dela je od visokošolskih u?iteljev terjal veliko zavzetosti in dela, vendar je študentom omogo?il dobro razumevanje gradiv, kar študenti tudi priznavajo v letnih evalvacijah. Pripomogel je tudi k temu, da študenti pri študiju uporabljajo tisto obliko u?nega gradiva, ki jim najbolj ustreza, ali pa kombinacijo vseh gradiv. Da bi se študenti aktivno u?ili, skušajo predavatelji uvajati ?im ve? razli?nih u?nih metod. Predavanja so (pri ve?ini predavateljev) zelo kratka, prekinjajo pa jih z diskusijami, z reševanjem primerov, s skupinskim delom itd. Tako u?itelji kot študenti skušajo oblikovati takšno okolje, ki olajšuje proces u?enja. Ocenjevanje je glede na predpisano obliko še vedno števil?no oziroma izraženo v to?kah. Nekateri predavatelji poleg števil?ne ocene dajejo tudi opisne, vendar to še ni zna?ilno za ve?ino visokošolskih u?iteljev. Študenti so sicer informirani, da imajo po vsakem izpitu možnost povratne informacije in podrobnejše obrazložitve nižjih to?k, vendar te možnosti ne izrabljajo vsi – kve?jemu kakšna petina.

U?itelji zelo upoštevajo obstoje?e znanje študentov, saj se zavedajo, da je ve?ina vklju?enih študentov ob delu. Doma?i in tuji u?itelji poskrbijo za razli?ne priložnosti, pri katerih se študenti u?ijo snovi, pomagajo tistim, ki imajo težave (konzultacije osebno in po e-pošti) in upoštevajo kulturno ozadje študentov, kar je predvsem pomembno pri tujih študentih.

Na IBS, ?eprav poudarja na študenta osredoto?eno u?enje, študenti in na osnovi študentskih ocen tudi nadrejeni ocenjujejo, ?e so predavanja u?iteljev ustrezno organizirana, ali u?itelji predelajo vse u?no gradivo, kažejo poznavanje svojega predmeta, ?e prihajajo na predavanja pripravljeni in ?e upoštevajo vprašanja in komentarje študentov. To je znak, da na šoli še vedno obstajajo tudi vzorci pou?evanja, saj prej navedeni kriteriji ne zahtevajo dokazov o tem, koliko so se študenti res nau?ili. Da bi bilo u?enje res osredoto?eno na študente, bi morali profesorji in študenti skupaj ocenjevati u?enje, ocenjevanje pa se uporabljati za pospeševanje u?enja in ugotavljanje napak pri u?enju. Prav tako se tudi ocenjevanje še izvaja na osnovi to?kovanja oziroma števil?nih ocen. Vendar pa šola že uvaja pri precej predmetih vsaj delno ocenjevanje s pomo?jo projektov, dokumentov, predstavitev, sodelovanja pri raziskavah itd. Pri tem nastaja med študenti sodelovanje in medsebojna podpora. Izpitna vprašanja se v ve?ini nanašajo na resni?ne situacije.

Na šoli se daje posebno pozornost temu, da se študentov ne uvrš?a glede na njihove ocene, da ni govora o kakšnih elitnih študentih, da ni obsojanja zaradi slabših ocen. Že na spletnih straneh je napisano, da šola sprejema tako študente z dobrimi kot tudi s slabimi ocenami oziroma verjame, da lahko vsak študent razvija svoje potenciale. V mnogih dokumentih je poudarjeno, da ni pomembno, ?e študent kdaj pade in da lahko izboljšuje ocene, saj to zmanjšuje stres.

IBS lahko navede precej znakov, da šola gleda na vsakega posameznega študenta kot študenta z individualnimi potrebami in ne zahteva, da se vsi u?ijo na dolo?en na?in: študenti imajo možnost študija v predavalnici ali pa študija na daljavo oziroma kombiniranega študija; upošteva se tudi potrebe študentov glede ?asa študija, pri ?emer se nekaterim omogo?a hitrejši, drugim pa krajši študij. Pri ve?ini predmetov obstaja tudi ve? preizkusov znanja in pri nekaterih lahko študenti celo izbirajo med obkroževanjem pravilnih odgovorov ali esejskimi izpiti. Posebna individualizacija študija pa je možna zaradi tedenskih izpitnih rokov za vse predmete. Študenti skoraj pri vsakem predmetu rešujejo resni?ne primere, študije primerov in pri vsaj polovici predmetov je del ocene pridobljen s projektno ali seminarsko nalogo ali pa s predstavitvijo. Prav tako se upošteva tudi prakti?no izobraževanje, s pomo?jo katerega se študente osveš?a, katere naloge na podro?ju mednarodnega poslovanja znajo opravljati in kako je to znanje prenosljivo iz enega na drugo delovno mesto. Na študente osredoto?enemu u?enju je prilagojena tudi u?na tehnologija, saj vsi predavatelji uporabljajo predstavitve s pomo?jo power pointa in izdelujejo e-gradiva.

Glede na to, da IBS pri skoraj vseh predmetih vklju?uje tudi tuje visokošolske u?itelje, predvsem pa glede na u?ne na?rte, ki poleg 60 % poslovnih vsebin vsebujejo tudi 40 % tujih jezikov ali trajnostnega razvoja ali javne uprave, je razumljivo, da so študentom omogo?ene globalne, interdisciplinarne in dopolnjujo?e se aktivnosti.

?eprav je ve?ina študentov dopoldne zaposlena, študenti popoldne ne ostajajo pasivni. ?e upoštevamo dejstvo, da je slovenskim študentom omogo?eno, da eno leto ponavljajo letnik, na koncu študija pa izkoristijo še absolventski status, bi lahko trdili, da imajo študenti dovolj ?asa, da pridobijo informacije, jih kognitivno izgradijo in ustvarijo povezavo med pridobljenim znanjem in resni?nim življenjem (in so to tudi potrdili v raziskavi). Seveda pa imajo zaposleni študenti manj ?asa, ker dopoldne pa? delajo oziroma imajo mnogi poleg dela in študija še družine. To prav gotovo omejuje ?as, da pridobijo potrebne informacije. Ker se šola resni?no trudi, da bi se osredoto?ila na pri?akovanja in interese študentov, lahko re?emo, da IBS upošteva tudi psihosocialno dimenzijo in tako podpira notranjo motivacijo. V samoevalvacijskih vprašalnikih se študente sprašuje tudi o morebitnem pove?anju zaupanja vase in osebnostnega napredovanja in razveseljivo je, da temu kar 96 % študentov pritrdi.

3. Zaklju?ek

V tuji literaturi so do dolo?ene mere že raziskani nekateri vidiki na študenta osredoto?enega u?enja. Kar nekaj avtorjev razpravlja o pojmu »na študente osredoto?eno u?enje« ter o razlikah med izobraževalnim pristopom, ki temelji na pou?evanju in pristopom, ki temelji na u?enju. Precej raziskav je na temo na?inov u?enja in ocenjevanja v novem pristopu. Vrsto teh teoreti?nih znanj smo skušali uporabiti tudi pri zgoraj opisani raziskavi v majhni zasebni visoki šoli, ki skuša že od ustanovitve dalje uvajati na študenta osredoto?eno u?enje. Rezultati raziskave kažejo, da na IBS Mednarodni poslovni šoli Ljubljana obstaja marsikaj, kar dokazuje, da šola dela na sistemu na študente osredoto?enega u?enja. Prav gotovo pa niti teorija niti omenjena raziskava še ni zajela vseh vidikov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri osredoto?anju na študente. Še veliko bo treba narediti, preden bomo lahko teorijo prenesli tudi v prakso.

Literatura

Aslan, S. in Reigeluth, C. 2013. Educational Technologists: Leading Change for a New Paradigm of Education. TechTrends: Linking Research & Practice to Improve Learning. Vol. 57 (5), pp. 18-24.

Blumberg, P. 2009. Developing learner-centered teaching. San Francisco: Jossey-Bass.

Bransford, J. D., Vye, N., Bateman, H. 2002. Creating high-quality learning environments: Guidelines from research on how people learn. V The knowledge economy and postsecondary education: Report of a workshop, urednika P. A. Graham & Stacey, pp. 159-197. Washington: National Academy Press.

Bransford, J. D., Brown, A. L., Cocking, R. R. 2000. How people learn: Brain, mind, experience, and school. Washington: National Academy Press.

Cubukcu, Z. 2012. Teachers' evaluation of student-centered learning environments. Education. Vol. 133 (1), pp. 49-66.

Ledic, J. B., Rafajac, Kosna, V. 1999. Assessing the quality of teaching in Croatia. Teaching in Higher Education, vol. 4 (2), pp. 213-233.

Lepkowska-White, E., Parsons, A. L. 2012. Novel Teaching Approaches in Transitional Economies: A Case of Client-Based Learning in Croatia. Journal of the Academy of Business Education. Vol. 13, pp. 1-14.

O'Neal, G. McMahon, T. 2005. Student-centered learning: What does it mean for students and lecturers? Dostopno na: http://www.aishe.org/readings/2005-1/oneill-mcmahon-Tues_19th_Oct_SCL.html (8. 1. 2014).

Protheroe, N. 2007. Research Report: How children learn. Principal, 86 (5), pp 40-44.

Saulnier, B. M., Landry, J. P., Herbert, E. L., Wagner, T.A. 2008. From Teaching to Learning: Learner-Centered Teaching and Assessment in Information Systems Education. Journal of Information Systems Education, vol. 19 (2), pp. 169 – 173.

Spajic-Vrkas, V. 2003. Visions, Provisions and Reality: Political Changes and Education for Democratic Citzenship in Croatia. Cambridge Journal of Education, vol. 33 (1), pp. 33-51.