Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



Mag. Božena Kramar: BANČNO KREDITIRANJE PODJETIJ

natisni E-pošta

 Povzetek

Kako izbrati oziroma najti ustrezen način financiranja je vprašanje, s katerim se podjetniki srečujejo v vseh fazah razvoja podjetja.

Predvsem se morajo odločiti med financiranjem z lastnimi viri ali pa z denarjem iz zunanjih virov. Najpogosteje se odločajo za pridobitev dodatnih finančnih virov v bankah, ki so tradicionalni vir zunanjih virov in predstavljajo najpomembnejši vir financiranja podjetnikov. Zaradi pomembne vloge podjetništva v slovenskem prostoru in problema financiranja želim predstaviti osnovne probleme, ki se lahko pojavijo v komunikaciji med banko in njenim komitentom (podjetjem), predvsem pa želim pokazati na osnovne probleme in pravila za MSP-je pri pridobivanju bančnih kreditov.

 

Ključne besede: financiranje, kredit, banka, podjetnik

 

Abstract

How to choose or find an appropriate way of funding is an issue that is facing entrepreneurs in all stages of company development. They have to decide between financing with own resources or with money from outside sources. Most often they decide to obtain additional financial resources from banks, which are the traditional source of external resources and represent a major source of financing for entrepreneurs. Given the important role of entrepreneurship in Slovenia and the problem of funding I wish to present the basic problems that may arise in communication between the bank and its clients (companies), but above all I would like to highlight the basic issues and rules for micro/small/medium enterprises in obtaining bank loans.

 

Keywords:  financing, credit, bank, entrepreneurs

 

 

UVOD

Glede na zaostrene razmere in negotovost v gospodarstvu v zadnjih letih je prišlo do sprememb pristopa bank pri izdajanju kreditov, vključno s kreditiranjem mikro, malih in srednjih podjetij (v nadaljevanju: MSP). Banke so primorane natančneje opazovati in ocenjevati zmožnost MSP-jev, da bodo ti izposojena sredstva tudi vrnili in se jih spodbuja k razvoju internih metodologij za merjenje tveganj. Poleg izračuna kapitalskih zahtev za kreditna in tržna tveganja mora banka meriti tudi tako imenovana operativna tveganja (po evropskih direktivah iz leta 2008). Operativna tveganja so tveganja, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti ali napak pri delovanju notranjih procesov, sistemov in ljudi ali zaradi zunanjih dejavnikov. Opredelitev vključuje pravno tveganje, ne vključuje pa strateškega tveganja in tveganja izgube dobrega imena. Banke se v vse ostrejšem konkurenčnem boju spodbuja k razvoju internih metodologij za merjenje tveganj, saj le ta občutno vplivajo tudi na oblikovanje cen bančnih storitev.

 

 

PROBLEMI, KI PREVLADUJEJO PRI MSP V ZVEZI Z BANČNIMI KREDITI

Dejavnike, ki vplivajo na ceno kredita posameznega podjetja/komitenta, lahko razdelimo v dve skupini:

-neodvisni dejavniki - podjetja nanje nimajo vpliva (makroekonomsko okolje, kapitalske zahteve banke, likvidnost banke, dostopnost in cene virov sredstev za banke ipd.)

-odvisni dejavniki - podjetja lahko nanje aktivno vplivajo (kreditna kakovost komitenta, ročnost naložbe, zavarovanja...).

 

Podjetja, ki so jim spremembe na prvi pogled prinesle slabša pogajalska izhodišča, lahko kljub vsemu izboljšajo svoj položaj tako, da se lotijo izboljševanja svoje kreditne kakovosti, gradijo na korektnem in dolgoročnem sodelovanju z banko, skrbijo za preglednost poslovanja, za ročnost poslov z banko ter zagotavljajo primerna zavarovanja.

 

Osnovni problemi, ki prevladujejo v zvezi s pridobivanjem kredita na banki, so za MSP naslednji:

-zahteve bank po obsežni dokumentaciji,

-dolgotrajna obdelava vlog, visoka cena storitev (a ta problem ni več na prvem mestu kot pred leti)

-občutek podrejenosti pri bančnem obravnavanju,

-težavnost pridobitve kredita za podjetnike začetnike,

-pomanjkanje kakovostnih finančnih svetovalcev in

-problemi povezani z ustreznimi zavarovanji kredita.

 

Na strani bank pa lahko govorimo o naslednjih problemih, ki se občasno pojavljajo vezano na poslovanje z MSP-ji:

-nezadostne informacije o MSP-jih,

-asimetričnost informacij med banko in MSP,

-večje kreditno tveganje za banko pri MSP (zato tudi višja cena kredita),

-MSP nimajo zadosti strokovnjakov za pripravo poročil za banko (poslovna poročila, investicijski programi, poslovni načrti ipd.).

 

Banke vse bolj težijo k sistematičnemu odločanju »da/ne« v zvezi s prošnjo za kredit. Najpomembnejši faktorji za te odločitve so predvsem bonitetna ocena komitenta/podjetja, ustrezno zavarovanje kredita, splošen odnos s komitentom/podjetjem in velikost ter zapadlost kredita, v zadnjem času pa tudi določena udeležba lastnih sredstev podjetja v celotnem financiranju nekega posla/projekta.

 

Ceno kredita oziroma obrestno mero banka postavi na podlagi stroškov financiranja, operativnih stroškov banke, pričakovane izgube, stroškov kapitala in pogajalske marže.

 

 

OSNOVNA PRAVILA ZA MSP PRI PRIDOBIVANJU KREDITOV

1. pravilo: vprašaj za informacijo: zahteve po podatkih in uvrščanje v bonitetne razrede je med bankami lahko zelo različno, zato se potencialnim kreditojemalcem o tem splača pozanimati.  Pomembno je vedeti tudi vsebino zahtevane dokumentacije (npr. kaj naj vsebuje poslovni načrt, če ga je potrebno predložiti). Smiselno je zbrati informacije o posameznih kreditnih politikah bank in njihovih procesih bonitetnega ocenjevanja.

 

2. pravilo: pravočasna priprava nedvoumne in popolne potrebne dokumentacije: pomembno je, da so podatki točni in da je vsa potrebna dokumentacija popolna, pregledna ter pravočasno oddana. Tudi ko je bonitetna ocena že narejena je dobro biti pripravljen na razna dodatna dopolnjevanja dokumentacije, ki naj bodo prav tako čim bolj pregledna in natančna.

 

3. pravilo: preveri kreditne pogoje: za banke s širšo paleto ponudbe lahko na kreditne pogoje vpliva kreditojemalčeva pripadnost banki (če je njihov komitent, koristi še druge storitve, ki jih banka ponuja...ipd.). Pomembno je tudi zavarovanje kredita in ocena bonitete pri določitvi obrestne mere za kredit. Pomemben faktor je zapadlost kredita: načeloma velja, da imajo krediti z nižjo obrestno mero krajšo zapadlost in obratno. Vse pomembnejši postajajo posebni pogoji, ki so lahko vključeni v kreditno pogodbo: npr. klavzula v kreditni pogodbi, da lahko banka v primeru težav kreditojemalca predčasno prekine pogodbo.

 

4. pravilo: aktivno upravljaj s svojo bonitetno oceno: za kreditojemalca je pomembno, da se zaveda, kateri faktorji vplivajo na njegovo bonitetno oceno. Smiselno je čim več diskutirati z banko o dejavnikih, ki vplivajo na bonitetno oceno in posledično na kreditne pogoje.

 

5. pravilo: drži se postavljenih kreditnih pravil: običajno so za banko opozorilni znak slabega poslovanja poslabšanje bonitetne ocene, zakasnitve odplačil kreditnih obveznosti ipd. banke sproti nadzirajo poslovanje MSP-jev, zato morajo biti le ti pozorni na svoj razvoj.

 

6. pravilo: razmišljaj o alternativnih virih financiranja: za MSP-je je kreditiranje gotovo najpogostejša oblika financiranja. Smiselno pa je, da MSP-ji razmišljajo tudi o alternativnih možnostih pridobivanja finančnih sredstev (leasing, faktoring, drugi alternativni viri financiranja, tvegan kapital ipd.). Vse te oblike imajo svoje prednosti in slabosti, ki jih morajo PSP-ji podrobno pregledati ter proučiti katera možnost je najbolj optimalna.

 

Pred podpisom kreditne pogodbe se je potrebno natančno pozanimati o stroških kredita in potencialnih obveznostih iz tega naslova, predvsem pa primerjajte banke med seboj. Nizka obrestna mera naj ne bo odločilni dejavnik končne odločitve, saj na končno ceno kredita vplivajo tudi drugi stroški. Kredite v istem znesku in z isto ročnostjo pa najbolje primerjate med seboj s pomočjo efektivne obrestne mere EOM, ki vključuje vse bistvene stroške kredita (tudi strošek odobritve kredita, spremljave kredita, strošek zavarovanja kredita, strošek predčasnega poplačila kredita ipd.). O teh stroških kredita vas mora informirati banka.

 

POGLED BANKE - NAJPOGOSTEJŠI RAZLOGI ZA ZAVRNITEV

Ključni dejavniki odobritve posla  v banki so boniteta podjetja, plan denarnega toka podjetja, ustrezna zavarovanja, menedžment podjetij in v primeru investicij njihovi učinki. Višina in struktura kreditiranja je odvisna tudi od strukture posla, ki je lahko klasično (bilančno) financiranje in/ali projektno (izvenbilančno) financiranje. Projektno financiranje je neodvisno od temeljnih operacij podjetja, pogosto je zato tudi ustanovljeno novo podjetje. Glavni vir za poplačilo kredita je bodoči denarni tok projekta in je zato kreditna analiza banke usmerjena v bodoče denarne tokove. Tipično projektno financiranje zasledimo predvsem v energetski panogi, transportu, telekomunikaciji, predelovalni industriji in gradnji objektov za prodajo na trgu (stanovanjsko poslovni objekti). Tveganje je porazdeljeno med več udeleženci projekta (sponzor, banke, pogodbeni izvajalec, upravitelj, država....).

 

Najpogostejši razlogi za zavrnitev kreditiranja s strani banke so:

-neverodostojne in/ali pomanjkljive informacije v poslovnem načrtu in projekcijah,

-nezadostni viri za poplačilo kreditov,

-neustrezna struktura ročnosti kreditov (pretirano kratkoročno financiranje dolgoročnih sredstev podjetja),

-menedžment v podjetjih, pomanjkljiva strokovnost in/ali nekooperativnost,

-nezadostno in/ali neustrezno zavarovanje (osebno poroštvo je znak zaupanja v bodočnost podjetja),

-napihnjeni finančni izkazi.

 

Naj poudarim, da banka pri presojanju kreditne sposobnosti preveri tako »trde« (pregled bilanc podjetja in ostalih dokumentov) kot »mehke« (sposobnost in izvirnost podjetnika, kvaliteta projekta, perspektivnost panoge ipd.) kriterije.

 

ZAKLJUČNA MISEL

»V vsakem primeru velja, da posle delamo ljudje in pomembna sta zaupanje ter vzajemno partnerstvo kot ključ do uspeha. Odločitve v preteklosti so lahko merilo sedanjosti in prihodnosti«.

 

LITERATURA:

1. Slovenski podjetniški sklad. 2008. Priročnik za kreditno financiranje MSP-jev po priporočilih Evropske komisije. Maribor: Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo.

2. Kramar, B. 2005. Poslovne banke in podjetniki: Primer Nove Ljubljanske banke. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

3. Žnidar, T. 2003. Viri financiranja malih podjetij v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.