Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



Irena Androjna: SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI PRI PREDMETU POSLOVNO SPORAZUMEVANJE V SLOVENSKEM JEZIKU

natisni E-pošta

POVZETEK
V prispevku navajam nekaj metod za večjo učinkovitost kontaktnih ur pri predmetu Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku in drugih oblikah seminarjev in delavnic slovenskega poslovnega jezika.

 

Izoblikovala sem jih na podlagi spoznanj, da imajo udeleženci pogosto strah pred delanjem jezikovnih napak in negativno predstavo o lastnih veščinah pisanja, ki jim otežuje proces pisanja. Z vnašanjem sproščenosti in ustvarjalnosti v delo na kontaktnih urah se spodbuja samozaupanje in s tem boljši rezultati, kar pomeni sposobnost tvorjenja kakovostnejših besedil. V ta namen predstavljam nekaj možnosti za delo z avtentičnimi besedili in vajami ustvarjalnega pisanja, prilagojenimi za potrebe tvorjenja besedil v poslovni slovenščini.

Ključne besede: poslovni jezik, ustvarjalnost, kreativno pisanje, proces pisanja, avtentično besedilo, avtomatsko pisanje.

 

ABSTRACT
The article introduces methods for more efficient work with students in subject Business communication in Slovene language and with participants in other forms of learning business Slovene. I started using these methods on the basis of my findings that the writing process is often impeded by the fear of making mistakes and low self-esteem concerning the writing abilities in the participants. By introducing relaxing and creative activities into the study process the self-image in this field and thus the ability to produce higher quality texts is improved. Some methods for dealing with authentic business texts and exercises in creative writing are described.

Key words: business language, creativity, creative writing, writing process, authentic text, automatic writing.

 

Pri svojem dosedanjem izvajanju predavanj, seminarjev in delavnic poslovne slovenščine za različne ciljne skupine (študenti višje šole za poslovne sekretarje, javni uslužbenci, zaposleni v podjetjih) sem ugotovila, da si udeleženci sicer želijo izboljševati jezikovno znanje in spretnosti, vendar slovenski knjižni jezik pogosto dojemajo kot težko obvladljiv, ukvarjanje z njim pa jim zbuja nelagodje, strahospoštovanje in občutek nemoči, ki se lahko obrne celo v jezo do profesorjev, lektorjev in slovenistov. Ta 'zamera' izhaja že iz osnovnošolskih let pouka slovenščine, ki prepogosto doseže obratno od želenega: namesto, da bi pri učencih spodbujal ljubezen do maternega jezika in jih usposabljal za njegovo pravilno in ustrezno rabo, jih odvrne od ukvarjanja z jezikom in odbije od književnosti. Namesto, da bi se pri predmetu spodbujala igrivost, svobodna ustvarjalnost in samoiniciativnost v jeziku, se v otroke vse prevečkrat vsadi nezaupanje v lastno sposobnost tvorjenja besedil in strah pred delanjem jezikovnih napak.

Če želimo ta odpor in nelagodje preseči, je treba v učni proces vnesti sproščeno ustvarjalnost, celo igrivost, ter (tudi s pomočjo tega) pri udeležencih zbuditi zaupanje v že obstoječe jezikovno znanje in veščine ter zaupanje, da lahko te še izboljšajo. V nadaljevanju predstavljam nekaj metod, ki sem jih prilagodila v ta namen.

Za zbujanje samozaupanja je odlično delo z avtentičnimi besedili, torej besedili, ki so jih tvorili 'povsem običajni' ljudje, uslužbenci organizacij, v kakršnih so zaposleni ali se nameravajo zaposliti slušatelji. To so lahko razni dopisi, vabila, obvestila, zapisniki, odločbe, predstavitve organizacij na spletnih straneh, oglasi, katalogi. Seveda je treba v tem primeru poskrbeti za varovanje osebnih podatkov ali pa izbrati javno dostopna besedila. Besedila lahko priskrbijo tudi udeleženci sami, bodisi da so jih sestavili sami, njihovi sodelavci, ali pa so bili njihov naslovnik. Tovrstna udeleženost še dodatno poveča angažiranost in željo po izboljševanju.

 S tem udeležencem pokažemo, da od nikogar ne pričakujemo tvorjenja popolnih besedil brez najmanjše napake, da ne obsojamo nerodnosti ali neznanja, da se napake dogajajo in se vedno bodo ... pač pa si lahko vsak avtor prizadeva k izboljševanju, ozavešča lastne šibke točke in se ustrezno sooča z njimi.

Avtentična besedila lahko uporabljamo za analizo posameznih jezikovnih, slogovnih in oblikovnih elementov, kot osnovo za izboljševanje ali spodbudo za tvorjenje novega besedila. Tako udeleženci razvijajo kritičen pogled (s tem mislimo tako pozitivno kot negativno, predvsem pa konstruktivno kritiko) na avtorstvo, paleto izraznih možnosti in opuščajo stare, preozke vzorce pisanja.

Ker se udeleženec lahko vsaj delno identificira s tvorcem avtentičnega besedila, bo k delu z njim pristopil z živim zanimanjem in motivacijo, drugače kot k delu z izmišljenim zgledom besedila, ki mu ni mogoče nič odvzeti, dodati ali očitati in je s tem nedosegljivo. Seveda so tudi taki zgledi besedil potrebni, a za delo na kontaktnih urah manj primerni. Avtentičnih besedil ni težko najti, sproti in brez posebnega truda lahko izbiramo sveža in aktualna, ki bodo tudi zaradi vsebine pritegnila pozornost udeležencev (npr. vremenska napoved za naslednji dan, ko govorimo o jezikovnih zvrsteh; odlomek iz popularnega leposlovnega dela; aktualno vabilo na osnovnošolski izlet; zapisnik seje društva; aktualen časopisni članek). Kaj hitro bodo pripravljeni sprejeti izziv: kako bi jaz to napisal? Kaj me pritegne? Kaj me moti? Kje je avtor neprepričljiv? Bi lahko napisal bolje? Kako?

Za zrahljanje napetosti pri pouku poslovne slovenščine so zelo dobrodošle tudi vaje kreativnega pisanja. Nekatere, ki sem jih do sedaj uporabila, so bolj, druge manj ali komajda kaj povezane z učno snovjo. Vse pa imajo namen sproščanja pisca - bodisi zaradi preusmerjanja pozornosti z jezika samega na neko drugo, nepričakovano vsebino, bodisi zaradi zabavnosti, igrivosti vaje, včasih tudi zaradi sodelovanja v paru ali skupini. S sprostitvijo se odprejo nove, prej neodkrite možnosti tvorjenja besedil; s tem, ko udeleženci svoje zapise preberejo celotni skupini, pa je vsem omogočena medsebojna podpora, sprejemanje drugačnosti in/ali potrjevanje lastnih idej. Naj navedem samo nekaj možnosti.

Pri vajah iz t. i. avtomatskega pisanja skuša udeleženec kot opazovalec zapisovati dogajanje, ki ga zaznava v sebi in okoli sebe v tistem trenutku: počutje, občutke, misli, asociacije ... Pisanje mora potekati hitro, da se onemogoči logično selekcioniranje in racionaliziranje vsebine. Z vajo se udeleženec prepriča, da je sposoben pisanja tudi daljših besedil (lahko določimo dolžino besedila na 3 strani formata A4), saj se v njem samem nenehno porajajo vsebine, ki jih mora samo ubesediti in v zaključni fazi še jezikovno preveriti. To spoznanje mu bo v pomoč tudi, ko bo šlo za tvorjenje poslovnega besedila z zahtevano tematiko. Avtomatsko pisanje se predlaga kot redna vsakodnevna vaja za odkrivanje in ubesedovanje notranjih procesov posameznika, eden od njenih mnogih pozitivnih učinkov pa je olajšanje procesa pisanja ne glede na vsebino besedila, ki jo mora ubesediti pisec.

Pri delu v skupinah lahko uporabimo npr. vajo s pisanjem besedila v zaporednih korakih, pri čemer določimo stalno obliko sporočanja in njen osnovni namen, npr. spremni dopis k neki pošiljki. Vsaka skupina opravi prvi korak: na list zapiše prvo sestavino poslovnega dopisa, to je glava s podatki pošiljatelja dopisa. Nato listi z zapisanim potujejo v krogu, vsak do naslednje skupine, in vsaka skupina na novi list dopiše naslednjo sestavino poslovnega dopisa, ki mora seveda vsebinsko ustrezati predhodnemu besedilu. Tako nadaljujemo, dokler nimamo zaključenih toliko poslovnih dopisov, kolikor je skupin. Dopise vodje skupin preberejo, nato pa udeleženci skupaj komentirajo vsebino ter jezikovno in slogovno ustreznost besedila, pri čemer seveda predavatelj skrbi za strokovno pravilnost ugotovitev in poda še svoje mnenje. Vaja omogoča sproščenost zaradi dela v skupini, neprisiljeno utrjevanje pravilne sestave poslovnega dopisa, konstruktivno kritičnost do predhodnih piscev in s tem ostrejši vpogled v lastni proces pisanja. Če je skupina manjša, lahko vaja poteka tudi individualno, torej v vsakem koraku vsak udeleženec napiše zahtevano besedilo.

Uporabimo lahko tudi razne vaje preoblikovanj povedi po danem vzorcu (Če bi ..., potem bi ...; Moram ... > Če zares želim, lahko ...), tvorjenje raznih seznamov (Ponosen/-na sem na ...; Bojim se ... Všeč mi je ...), s katerimi udeleženci raziskujejo izrazne možnosti jezika, se sproščajo in odpirajo, zlasti, če napisano nato tudi preberejo drugim.

Možnosti ustvarjalnega pisanja so neomejene, oz. omejene s časom, ki ga na kontaktnih urah navadno primanjkuje, saj mora predavatelj 'predelati' veliko količino učne snovi. Ker pa vemo, da je pomnjenje snovi veliko uspešnejše in dolgotrajnejše, če jo dejansko preizkusimo, dajem prednost podajanju snovi na način, ki animira, aktivira, vznemiri udeleženca in ga pripravi k uporabi spoznanega, npr. določenega jezikovnega pravila, in nadaljnjem razmisleku o tem.

Vse to nikakor ne pomeni, da kot rezultat dopuščamo kakršna koli besedila kakršne koli oblike in polna napak. V zadnji fazi, pri pregledovanju napisanega, se z udeleženci seveda posvetimo tudi pravopisnim, slovničnim, slogovnim in oblikovnim pravilom. Pomembno pa je, da pisca strah pred napakami ne ovira ali celo zaustavi v začetnih fazah tvorjenja besedila - zasnovi in ubeseditvi vsebine.

 

LITERATURA:

Blažić, Milena Mileva. 2003. Kreativno pisanje: Vaje za razvijanje sposobnosti kreativnega pisanja. Ljubljana: GV Izobraževanje.

Trobiš, Smiljan. 2011. Pisanje kot terapija. Novo mesto: Udarni list.

Šola kreativnega pisanja (ur. A. Blatnik). 1996. Ljubljana: Cankarjeva založba.