Slovenščina English (United Kingdom)

Spletna revija IBS Poročevalec je namenjena domačim in tujim znanstvenikom, raziskovalcem, strokovnjakom, študentom in praktikom na področjih mednarodnega poslovanja, trajnostnega razvoja, tujih jezikov in javne uprave. Najpomembnejši del IBS Poročevalca je objava recenziranih znanstvenih, raziskovalnih, strokovnih in poljudnih člankov, ki obravnavajo teme kot mednarodno poslovanje, trajnostni razvoj, organizacija, pravo, okoljska ekonomika in politika, trženje, raziskovalne metode, menedžment, korporativna družbena odgovornost in druga področja.

Iskanje

IBS Mednarodna poslovna šola Ljubljana

Vabimo vse, ki bi želeli prispevati v IBS poročevalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.



Andreja Kotnik Trček: KAJ MENIJO ŠTUDENTI VIŠJE ŠOLE O SVOJEM UČENJU

natisni E-pošta

POVZETEK

Učenje je proces, katerega rezultat je sprememba. Spremembam se prilagajamo vse življenje (vseživljenjsko učenje). Razvoj sodobne družbe je hiter in od nas terja učinkovitost. Učenje učenja je ključna kompetenca, ki človeku omogoča prilagajanje in razvoj tako v osebnem življenju kot tudi v delovnem okolju.

Na človekov odnos do učenja in s tem tudi na razvijanje kompetence učenje učenja vpliva subjektivno mnenje, ki ga ima posameznik  o svojem učenju. S pomočjo vprašalnika sem ugotovila, da so študenti višje šole, program Poslovni sekretar relativno zadovoljni s svojim učenjem, vendar pa si želijo nadaljnjega razvijanja te zmožnosti, ki jo ocenjujejo kot pomembno. Kompetenco učenje učenja bi radi razvijali v okviru predavanj in ob pripravi na izpite, predavatelji so jim pri tem v pomoč  z uporabo raznovrstnih učnih metod.

Ključne besede

Učenje, študent višje šole,  ključna kompetenca, učenje učenja, vseživljenjsko učenje, način učenja.

ABSTRACT

Learning is a process that results in a change; we adapt to such changes throughout our entire lives (life-long learning). The modern society is developing swiftly, requiring us to be efficient. 'Learning to learn' is the key competence that facilitates adaptation and development, both in the personal sphere and in work environments. A person's attitude towards learning and, consequently, the development of the learning-to-learn competence is influenced by their own personal judgment of their learning abilities. A questionnaire helped establish that the students of higher education programme Business Secretary are relatively satisfied with their learning, but seek to further build on this ability, which they assess as important. The competence of learning to learn should be developed in class and during exam preparations assisted by various teaching methods introduced by teachers.

Keywords

Learning, student of a higher-education institution, key competence, learning to learn, life-long learning

 

UČENJE UČENJA - KLJUČNA KOMPETENCA SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI

Učenje je pojem, s katerim imamo ljudje raznovrstne izkušnje. Največkrat ga povezujemo z lastnimi izkušnjami s šolskim učenjem, na katerega nimamo vedno prijetnih spominov. Za marsikoga  je  učenje nekaj samoumevnega, »kar vsi znamo«, čeprav je učenje veliko več. UNESCO navaja naslednjo definicijo učenja (UNESCO/ISCED v Marentič Požarnik 2000, str. 10): »Učenje je vsaka sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev«. Učenje po navedeni definiciji presega razvoj kot posledico  zorenja in podedovanih značilnosti ter poudari človekove izkušnje v interakciji z okoljem. Rezultat učenja je sprememba.

Zaradi hitro spreminjajoče se postmoderne družbe, ki jo imenujemo tudi družba znanja, je učenje postalo nujnost človekovega vsakdanjika, zato danes govorimo o vseživljenjskem učenju. Posebno mesto in poudarek sta  učenju dala  tudi Evropski parlament in Svet, ki sta 18. decembra 2006 izdala priporočilo o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. V priporočilu so ključne kompetence opredeljene kot »kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajočih okoliščinam. Ključne kompetence so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev.« (Uradni list EU, L 394/10, 2006, str. 13). Evropski referenčni okvir opredeljuje osem ključnih kompetenc, med njimi tudi kompetenco učenje učenja :

»Učenje učenja je sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati lastno učenje, vključno z učinkovitim upravljanjem s časom in z informacijami, individualno in v skupinah. Ta kompetenca vključuje zavest o  lastnem učnem procesu in potrebah, prepoznavanju priložnosti, ki so na voljo in sposobnost premagovanja ovir za uspešno učenje. Pomeni pridobivanje, obdelavo, sprejemanje novega znanja in spretnosti ter iskanje in uporabo nasvetov. Z učenjem učenja učenci nadgrajujejo svoje predhodne izkušnje z učenjem in življenjske izkušnje v različnih okoliščinah: doma, v službi, pri izobraževanju in usposabljanju. Za kompetenco posameznika sta odločilni motivacija in zaupanje vase.« (Uradni list EU, L 394/10, 2006, str. 16).

Kakšna pa je realnost? V kolikšni meri kompetenco učenje učenja posedujemo? Kje in kako jo razvijamo? Soočanje z vsakdanjimi problemi kažejo, da se kljub nujnosti prilagajanja hitrim spremembam z učenjem učenja še vedno ukvarjamo bolj ali manj naključno in nesistematično.

Pri poklicnem delu in drugih vsakdanjih opravilih se nenehno srečujemo z novimi situacijami, ki jih moramo kritično ovrednotiti in se nanje odzvati. Kljub temu, da  so izobraževalne institucije postale preozek prostor za pridobivanje vsega znanja, ki ga za to potrebujemo,  bi  moralo biti razvijanje kompetence učenje učenja eden najpomembnejših ciljev vseh sodobnih izobraževalnih institucije na vseh nivojih. Ustrezno razvite kompetence v zgodnejšem življenjskem obdobju namreč omogočajo in zagotavljajo učinkovito učenje v celotnem človekovem življenju.

 

UČENJE UČENJA V VIŠJI ŠOLI

V višjo šolo za poslovne sekretarje za odrasle udeležence izobraževanja je vključena zelo heterogena populacija z različnim predznanjem in z različno razvito kompetenco učenja učenja. Nekateri med njimi imajo iz predhodnega izobraževanja pozitivne izkušnje, ki jim pomagajo pri uspešnem nadaljevanju izobraževanja. So pa med njimi tudi taki, ki so zaradi slabih izkušenj izgubili veselje do učenja in imajo do učenja negativen odnos. Tako stališče seveda ne prinaša dobrih rezultatov in ga je težko spremeniti.

Kot predavateljica predmeta Ljudje v organizaciji na višji strokovni šoli za poslovne sekretarje Leila opažam, da so v zadnjih letih študenti bolje seznanjeni z različnimi strategijami in učnimi tehnikami in  imajo več informacij o lastnih značilnostih in lastnih močnih področjih, pomembnih za učenje. Vendar pa se še vedno srečujem z različnimi pričakovanji in težavami študentov pri vključevanju v izobraževalni proces in pri pripravi na izpit. Kljub predavanjem in študijski literaturi, ki vsebuje tudi primere, vprašanja in naloge, ki jih s študenti rešujemo po končanih vsebinskih sklopih, kljub predstavitvam in dodatnim vajam imajo nekateri študenti težave z obvladovanjem učnega gradiva. V okviru poglavja o učenju sicer študente vsako leto okvirno seznanim z nekaterimi komponentami, ki so prisotne v procesu samouravnavanja učenja in jih napotim na ustrezno literaturo. Žal pa v okviru izvedbe predavanj ni dovolj časa za  poglobljeno spoznavanja učnih strategij in spoznavnih stilov.

Ob koncu predavanj v študijskem letu  2011/2012 sem se s študenti dogovorila za izpolnjevanje vprašalnika, s katerim sem želela ugotoviti aktualno stanje: kakšno mnenje oziroma izkušnje imajo študenti s svojim učenjem ter kakšne so njihove želje ter pričakovanja glede pridobivanja dodatnega znanja in izpopolnjevanja na tem področju.

 

REZULTATI VPRAŠALNIKA Z ANALIZO

 

Vprašalnik

Za pridobitev podatkov sem sestavila vprašalnik kombiniranega tipa z 10 vprašanji. Vprašanja, na katera so odgovarjali študenti,  se navezujejo na:

  • - samooceno načina učenja,
  • - poznavanje lastnega zaznavnega stila,
  • - poznavanje uspešnih pristopov k učenju,
  • - stališča glede pridobivanja novega znanja o uspešnih pristopih k učenju.

Vzorec

Vprašalnik je izpolnilo 38 študentov 1. in 2. letnika višješolskega programa Poslovni sekretar, ki so v študijskem letu 2011/2012 obiskovali predavanja pri predmetu Ljudje v organizaciji. Vprašalnik je anonimen. Študenti so ga izpolnili po končanih predavanjih.

Preglednica 1: Anketirani študenti glede na starost in letnik

starost

prvi

drugi

skupaj

do 35

  8

 7

15

36 - 45

  8

10

18

nad 46

  1

 4

 5

Skupaj

17

21

38

 

Raziskovalne podmene

  • 1. Predvidevam, da študenti s svojim učenjem niso zadovoljni.
  • 2. Predvidevam, da se želijo študenti naučiti novih, uspešnih pristopov k učenju.

 

Rezultati z analizo

Preglednica 2: Odgovori študentov na vprašanje: Kako bi ocenili svoj način učenja?

Odgovor

Število odgovorov

Odstotek

  • a) zelo slab

 0

 0

  • b) slab

 2

 5

  • c) niti dober niti slab

15

40

  • d) dober

18

47

  • e) zelo dober

 2

 5

  • f) brez odgovora

 1

 3

 

Rezultati kažejo, da velika večina študentov ocenjuje svoj način učenja kot dober ali vsaj delno dober (niti dober niti slab).

 

Preglednica 3: Odgovori študentov na vprašanje: *Ali veste, kateremu zaznavnemu kanalu dajete prednost pri učenju?

Odgovor

Število odgovorov

Odstotek

  • a) da

30

79

  • b) ne

 8

21

 

Rezultati kažejo, da večina študentov pozna svoj zaznavni stil. (*Študenti so v naslednjem vprašanju v vprašalniku svoj zaznavni stil tudi navedli.)

Preglednica 4: Odgovori študentov na vprašanje: Kdo vas je zadnji seznanil z uspešnimi načini učenja?

Odgovor

Število odgovorov

Odstotek

  • a) učitelj v osnovni šoli

 3

 8

  • b) svetovalni delavec v osnovni šoli

 0

 0

  • c) učitelj v srednji šoli

 7

18

  • d) svetovalni delavec v srednji šoli

 2

 5

  • e) starši

 2

 5

  • f) predavatelj na višji šoli

 6

16

  • g) sam

13

35

  • h) drugo

 5

13

 

Vprašani študenti so se o uspešnih pristopih k učenju največkrat poučili sami. Nekaj študentov je bilo nazadnje seznanjenih z uspešnimi učnimi pristopi še v osnovni šoli, slaba četrtina pa v srednji šoli, večinoma s strani učiteljev. 16% študentov je bilo nazadnje seznanjenih s tem področjem na višji šoli, kar je sorazmerno majhen delež glede ne to, da so aktivno vključeni v izobraževalni proces, obiskujejo predavanja in opravljajo izpite. Med drugimi viri informacij o uspešnem učenju (odgovor h) navajajo sodelavce, strokovne delavce zavoda za zaposlovanje in sošolce).

 

Preglednica 5: Odgovori študentov na vprašanje: Ali nasvete o uspešnih načinih učenja tudi upoštevate?

Odgovor

Število

Odstotek

  • a) nikoli

 1

 3

  • b) redko

 3

 8

  • c) včasih

21

55

  • d) pogosto

13

34

 

Več kot polovica  študentov samo včasih upošteva pravila uspešnega učenja (55%), tretjina pa pogosto. Le redki študenti ne uporabljajo znanja, ki jim pomaga pri uspešnem učenju.

 

Preglednica 6: Odgovori študentov na vprašanje: Kako pomembno je za vas, da se znate učiti?

Odgovor

Število

Odstotek

  • a) ni pomembno

 0

 0

  • b) pomembno

12

32

  • c) zelo pomembno

26

68

 

Za tretjino študentov je pomembno, za dve tretjini pa zelo pomembno, da se znajo učiti. Med anketiranimi študenti ni nikogar, za katerega znanje o učenju ne bi bilo pomembno.

 

Preglednica 7: Odgovori študentov na vprašanje: Ali si želite več informacij o uspešnih načinih učenja?

Odgovor

Število

Odstotek

  • a) da

35

92

  • b) ne

 3

 8

 

Velika večina vprašanih študentov si želi  nadgradnje znanja o uspešnih pristopih k učenju.

 

Preglednica 8: Odgovori študentov na vprašanje: Na kakšen način želite pridobiti nasvete za izboljšanje učenja?

Odgovor

Število

Odstotek

  • a) gradivo ob vpisu v letnik

 6

16

  • b) gradiva na spletnih straneh šole

14

37

  • c) od predavateljev na predavanjih

29

76

  • d) individualno svetovanje na šoli

 6

16

  • e) delavnice za boljše učenje

11

30

 

Študenti so lahko izbrali več odgovorov, kar je večina študentov tudi naredila. Najraje bi se učili o učenju na predavanjih. Za tak način sta se odločili več kot dve tretjini vseh vprašanih. Več kot tretjina študentov ima željo po pridobivanju nasvetov o učenju tudi preko spletnih strani šole ali na posebnih delavnicah, nekateri pa tudi po drugi poti (gradivo ob vpisu, individualno svetovanje).

 

Preglednica 9: Odgovori študentov na vprašanje: Na katerih področjih želite pridobiti več znanja in veščin za izboljšanje učenja?

Odgovor

Število

Odstotek

  • a) vpliv čustveno osebnostnih dejavnikov

18

47

  • b) vpliv predznanja in spoznavnega stila

17

45

  • c) vpliv učnih strategij

27

71

  • d) vpliv motivacije

14

37

  • e) vpliv učnega okolja

  5

13

  • f) vpliv sposobnosti

  7

18

 

Študenti so se tudi v tem primeru lahko odločili za več odgovorov (v vprašalniku so bili podani odgovori natančneje obrazloženi). Največje zanimanje študenti kažejo za področje učnih strategij (uspešno branje, učenje iz učbenikov in drugih virov, učenje s poslušanjem, miselni vzorci...). Najmanj jih zanima, kako na učenje vplivajo učni prostor in sposobnosti. Skoraj polovica študentov bi rada več znanja tudi o vplivu čustveno osebnostnih dejavnikov (čustev, stresa, samopodobe...) in predznanja ter spoznavnega stila učenca  na učenje. Vpliv motivacijskih dejavnikov  zanima nekaj več kot tretjino študentov.

Preglednica 10: Odgovori študentov na vprašanje: Kdaj bi si želeli več nasvetov o uspešnem učenju?

Odgovor

Število

Odstotek

  • a) ob pripravi na izpit

26

68

  • b) ob vpisu v letnik

  9

24

  • c) po neuspešno opravljenem izpitu

  3

  8

 

Več kot dve tretjini študentov si želi pomoč pri učenju ob pripravi na izpit, nekateri pa tudi ob vpisu v letnik. Le en študent bi si želel pomoč po neuspešno opravljenem izpitu.

 

ZAKLJUČEK

Večina bodočih poslovnih sekretarjev ocenjujejo svoj način učenja kot dober ali vsaj »delno« dober (niti dober niti slab). Le redki so, ki s svojim učenjem nikakor niso zadovoljni (svoj način učenja ocenjujejo kot slab),  kar mojega predvidevanja o nezadovoljstvu  študentov z njihovim načinom učenja ne potrjuje. Kljub temu pa še vedno precejšen delež študentov ocenjuje svoj način učenja kot »delno« slab (niti dober niti slab) ali slab. Ne glede na samooceno svojega  učenja, si velika večina študentov želi še dodatnega znanja in razvijanja zmožnosti na tem področju. Le posamezni študenti navajajo, da so bili o uspešnih načinih učenja seznanjeni že osnovni šoli (verjetno takrat to še ni bila praksa šol), večina si je znanje pridobila sama ali pa so jih s pristopi seznanili  učitelji na srednji oziroma višji šoli.

Kljub temu, da uspešne pristope študenti poznajo, pa jih redkeje uporabljajo. To potrjuje dejstvo, da je spremembe v ravnanju težko doseči. To vsekakor terja določen čas, napor in ne nazadnje tudi tveganje. Verjetno je tudi tu iskati razlog, da se študenti v časovni stiski raje oprimejo ustaljenih (preverjenih) načinov učenja.

Zmožnost samostojnega uravnavanja lastnega učenja želijo študenti pridobiti v okviru predavanj v izobraževalni instituciji, ki jo obiskujejo. Nekateri so očitno spregledali, da imajo veliko dostopnih informacij o učenju tudi na spletni strani šole.

Predavatelji od študentov na višji stopnji izobraževanja pričakujejo motiviranost in ustrezno razvito kompetenco učenja učenja, tudi zato se temu posebej ne posvečajo. Hkrati pa študenti pričakujejo »vodeno« učenje, kar kaže na vztrajanje pri ustaljenih, pogosto neučinkovitih vzorcih. Šola lahko ta različna pričakovanja zbliža s tem, da predavatelje senzibilizira s tem problemom, predavatelji pa skušajo z uporabo raznovrstnih metod  aktivirati študente tako, da so za razvijanje kompetence učenje učenja na tej stopnji izobraževanja odgovorni predvsem sami.


LITERATURA

Ažman Tatjana. 2008. Učenje učenja - Kako učiti in se naučiti spretnosti vseživljenjskega učenja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Bakračevič Vukman Karin. 2010. Psihološki korelati učenja učenja. Maribor: Filozofska fakulteta.

Delors, J. 1996. Učenje skriti zaklad. Poročilo mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za UNESCO,Ministrstvo za šolstvo in šport.

Dryden, G., Vos, J. 2001. Revolucja učenja. Ljubljana: Educy.

Marentič - Požarnik Barica. 2000. Psihologija učenja in pouk. Ljubljana: DZS

Marentič - Požarnik Barica. 1998. Kako pomembna so pojmovanja znanja, učenja in poučevanja za uspeh kurikularne prenove (prvi del). Sodobna pedagogika, 49, št. 3, str. 244 -261)

Marentič - Požarnik,B., Magajna, L. in Peklaj, C. 1995. Izziv raznolikosti, stili spoznavanja, učenja, mišljenja. Educa. Nova Gorica.

Uradni list Evropske unije, L 394/10, 2006, str. 13 in 16.