1�Uvod

Za poklice, ki so prete�no povezani s pisarni�kim delom, pogosto menimo, da ne predstavljajo nobene nevarnosti za po�kodbe in zelo majhno nevarnost za trajna obolenja, ki so povezana z delom.

Vendar vsako kraj�e ali dalj�e izpostavljanje nevarnim oziroma �kodljivim dogodkom (ki imajo za posledico po�kodbo, bolezen ali trajno obolenje) je povezano s tveganjem, ki je v teoriji varnosti in zdravja osrednji pojem in se mu posve?a velika pozornost. V vsak delovni proces sta vklju?ena ?lovek in stroj v prenesenem pomenu. Zato nastajajo tveganja zaradi tehnolo�ko tehni�kih razlogov in zaradi ravnanja ?loveka. Tehnologija se razvija in postaja vedno bolj predvidljiva in zanesljiva. Pove?uje se avtomatiziran nadzor nad delom, vgrajuje se vedno ve?je �tevilo varnostnih in varovalnih sistemov, uvaja se robotizacija, itd. S tem se zmanj�uje tveganje zaradi delovnega procesa. �e vedno pa ostaja uganka, ki se imenuje ?lovek na delovnem mestu. V pisarni�kih prostorih je razmeroma malo tehni?nih naprav. ?e pa k ra?unalniku pri�tejemo �e pohi�tvo, ki z dobro ali slabo izvedbo vpliva na zdravje zaposlenih, lahko tudi na takih delovnih mestih govorimo o vplivu tehnike na tveganja. Delovne naprave so najpogosteje v to okolje postavljene, integrirane in prilagojene delovnim okoljem in procesom dela (vsaj v ve?ini primerov je tako), ker so namenoma izdelane za tako uporabo. ?lovek pa prihaja v delovno okolje, pre�ivi v tam nekaj ?asa in se vra?a v druga?na okolja.
O pogostosti in obse�nosti (velikosti posledic) nezgod, po�kodb, zdravstvenih okvar kot posledic dela nam govori stopnja tveganje. Zgolj o stopnji govorimo zato, ker tveganja ni mogo?e izmeriti, predstavlja namre? latentno spremenljivko v kategoriji statisti?nih spremenljivk. Merimo jo lahko le z indikatorji, ki so obi?ajno merjeni v razli?nih enotah. Razli?ni avtorji vire tveganja i�?ejo z razli?nimi skupinami indikatorjev. Rudmo (Rudmo,1995) razdeli specifi?ne vire tveganja v tri skupine:

� povzro?itelji obi?ajnih nezgod,
� povzro?itelji velikih nezgod ali katastrof in
� ukrepi po nezgodah.

Povzro?itelji pove?ujejo stopnjo tveganja in ukrepi zmanj�ujejo to stopnjo. Tveganje posameznika na delovnem mestu se zmanj�uje s pove?ano stopnjo stanja varnosti, ki je posledica ukrepov po nezgodah ali pa zaradi velike verjetnosti nezgod. Stanje varnosti pa se izra�a z:

� za�?itnimi ukrepi,
� varnostnimi navodili in
� vajo, treningom varnega dela.

Prva alineja predstavlja tehni?no tehnolo�ko izbolj�evanje stanja varnosti (zmanj�evanja tveganja), drugi dve pa posegata v izbolj�ave na individualni ravni ?loveka v delovnem okolju. Ti dve alineji imata velik vpliv na stanje varnosti na pisarni�kih delovnih mestih. Zato Henning (Henning et al., 2009) meni, da se odnos do varnosti odra�a na individualni ravni z:

� varnostnimi predpisi,
� varnostnimi postopki in
� varnostno prakso.

Vse pa je povezano z odnosom zaposlenega do varnosti oziroma, kakor radi re?emo, z varnostno kulturo zaposlenega. Sodobna psihologija u?i (Henning et al., 2009), da je ravnanje ?loveka odvisno od �velikih pet osebnostnih lastnosti�: prijetnost (agreeableness), ki zajema sodelovanje (cooperation), empatijo (empathy) in nesebi?nost (selflessness); identifikacijo z drugimi (identification with others); usmerjenost navzven (extraversion) je iskanje u�itka in trdnosti v socialnem stanju; nevroticizem (neuroticism) se izra�a kot tesnoba (anxious), depresija (depressed) in negotovost (insecure); vestnost (conscientiousness) sestavlja zanesljivost in prizadevanje za dosego ciljev; odprtost za izku�nje (openness in experience). Raziskave (Konrad, 2011) so pokazale, da je teh pet temeljnih osebnostnih potez povezanih z delovno uspe�nostjo na razli?nih podro?jih. Osebnostne lastnosti pa tudi usodno vplivajo na varno ravnanje ?loveka na delovnem mestu ali v doma?em okolju. Nepravilno (nevarno) ravnanje na delovnih mestih v pisarnah ima za posledico poleg kostno mi�i?nih obolenj in okvar vida najpogosteje trajno utrujenost in izgorelost kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti stresnemu stanju na delovnem mestu. Stresni odziv (Kowalski, 1995) je normalna ?love�ka lastnost. Stresorji, ki povzro?ajo stresni odziv imajo biogenetske (kofein, nikotin, ampfetamin, itd.) ali psihosocialne razloge (vplivi okolja). Okoljski razlogi so povezani z osebnim odzivom, osebno ob?utljivostjo, igranjem klju?ne vloge in neprimernimi odzivi. Rudmo (Rudmo, 1995) je iskal odvisnost stresa na delovnem mestu od stopnje ?asovne neodvisnosti (time independence) ter stopnje udele�be in sodelovanja (participation and cooperation).

Stresno stanje in slabo po?utje na delovnem mestu pa po pri?akovanjih ni zgolj posledica delovnega okolja in vseh pritiskov, ki se pojavljajo na delovnem mestu. Ukrepi in zahteve na delovnem mestu vplivajo tudi na zasebno �ivljenje zaposlenih in zato pri?akujemo, da stil zasebnega �ivljenja vpliva tudi na stresno obremenjenost na delovnem mestu. Zato zbiranje podatkov o povezavah med po?utjem na delovnem mestu in mo�nostih usklajevanja �ivljenja zunaj delovnega mesta postaja v Evropski skupnosti ustaljena praksa. Eurostat [8] izdaja letno publikacijo o �ivljenju �ensk in mo�kih v Evropi, kjer je velik del publikacije posve?en podatkom o kvaliteti �ivljenja na delovnem mestu in izven delovnega mesta. Statisti?ni urad RS je v drugem ?etrtletju obi?ajni anketi o aktivnem prebivalstvu dodal anketo o usklajevanju dru�inskega in poklicnega �ivljenja. Rezultate je SURS objavil konec marca 2011 (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3821). Tudi slovenski in�pektorat za delo se je z IX. in�pektorsko konferenco z naslovom: �Kakovost �ivljenja in psihosocialni dejavniki na delovnem mestu� vklju?il v prou?evanje psihosocialnih dejavnikov, ki niso zgolj posledica stanja na delovnem mestu (http://www.id.gov.si/si/o_inspektoratu/javne_objave/konference_irsd/#c17407).

Vse to nas je usmerilo na raziskovanje po?utja na delovnem mestu v povezavi z obna�anjem zunaj delovnega mesta. Iskali smo razloge za slabo po?utje, ki pa povzro?a po�kodbe, obolelosti in odsotnost z delovnega mesta. Del tega smo na zelo majhnem vzorcu smo �e raziskali, pred leti sem o tem poro?al na simpoziju v Portoro�u (�rekl, 2006), na konferenci o ergonomiji v Ljubljani (�rekl & Gazvoda, 2006) in na mednarodni konferenci v ?akovcu (�rekl & Gazvoda, 2006).

2 Vzorec

S pomo?jo �tudentov IBS smo zbrali vzorec 182 zaposlenih, ki je bil izbran povsem naklju?no med znanci in sodelavci �tudentov. Seveda to ne predstavlja reprezentativnega vzorca za aktivno populacijo v RS. Razmerje med �enskami in mo�kimi v vzorcu je bilo 64:36 (aktivno prebivalstvo v RS: 45,7% zaposlenih so �enske. Vir: SURS). Izobrazbena struktura je visoka, ve?ja kot je v povpre?ju v RS.

�

�Slika 1. Porazdelitev izobrazbe v vzorcu

Ob primerjavi vzor?nih vrednosti s populacijskimi (Vir: SURS) ugotavljamo, da vzorec ni reprezentativen, ker vsebuje porazdelitev izobrazbe, ki je mo?no pomaknjena v desno.

�

�Slika 2. Primerjava populacijske in vzor?ne porazdelitve stopnje izobrazbe.

�

Pri raziskavi smo se osredoto?ili na osrednja vpra�anja, ki obravnavajo po?utje na delovnem mestu (load), �ivljenjski stil zunaj delovnega mesta (life) in obremenitev na delovnem mestu (work).

Z anketo smo jih povpra�ali po po?utju na delovnem mestu (spremenljivka load), pri ?emer so vrednoteni od 1(ni?) do 5 (v celoti). Postavljena so bila naslednja vpra�anja (load1 - load8):

load1: Ali se zjutraj po?utite iz?rpani ob misli, da boste morali v slu�bi pre�iveti �e en dan?
load2: Ali pri opravljanju svojega dela ne ?utite ve? zadovoljstva?
load3: Ali vas delo fizi?no, ?ustveno iz?rpava?
load4: Ali ?utite, da ste zaradi dela izgoreli?
load5: Ali se ob koncu delovnega ?asa po?utite popolnoma iz?rpani?
load7: Ali imate v prostem ?asu dovolj energije za dru�ino in prijatelje?
load8: Ali doma razmi�ljate in razpravljate o te�avah na delovnem mestu?

Indikatorji - odgovori na vpra�anja load1-load8 pojasnjujejo prvo spremenljivko o po?utju na delovnem mestu. Rezultati ka�ejo na zelo zmerno obremenjenost po?utja na delovnem mestu.

��� Tabela 1. Rezultati prvega dela ankete za spremenljivke load.

�

Vidimo, da je najpogostej�i odgovor 2-redko, izjema je odgovor 7, kjer rezultat prav tako ka�e na redko obremenjenost. 4. Odgovor se nagiba z vrednostmi bolj proti centru, ker je bolj splo�no in abstraktno vpra�anje. (Pojem izgorelosti verjetno ve?ina vpra�anih ne pozna dovolj natan?no.)

Odgovori na naslednjo skupino vpra�anj posku�ajo pojasniti ravnanje anketirancev v prostem ?asu. Tu je vrednotenje odgovorov nekoliko bolj zapleteno.

life1: Kdaj se vrnete iz dopoldanske izmene? (odgovori so vrednoteni glede na uro od 14 do 18)
life2: Ali izkori�?ate letni dopust za obnovo svojih mo?i? (odgovori so ocenjeni od 1 (ni?) do 5 (vedno)
life3: Koliko ?asa namenite dodatnemu izobra�evanju? ( vrednosti od 0 do 4)
life4: Kak�na je va�a najpogostej�a aktivnost izven delovnega ?asa? (oznake od 5 do 0)
life5: Koliko ?asa namenite �portu? (vrednosti od 5 do 0)
life6: Koliko ?asa namenite svojim hobijem? (vrednosti od 5 do 0)

��� Tabela 2. Rezultati drugega dela ankete za spremenljivke life.

�

Odgovor 3 ka�e, da je velik del anketirancev bilo �ensk, kjer prevladuje ukvarjanje z gospodinjstvom in otroci. Znani so podatki, da �enske dvakrat ve? ?asa kot mo�ki izven slu�be (4 ure) uporabijo za gospodinjska dela in ukvarjanje z otroci. Vidimo, da se najve? zaposlenih vra?a domov okoli 16 ure, izobra�ujejo se najpogosteje 1 uro na teden, �portu in hobiju namenijo le po eno uro na teden.

Tretja skupina indikatorjev razjasnjuje spremenljivko work, ki meri pogoje dela na delovnem mestu.
work1: Kolikokrat ostajate v slu�bi izven delovnega ?asa? (1- ve?krat do 4 - nikoli)
work2: Kak�ni so po va�i oceni pogoji dela? (1- zelo slabi do 4 -zelo dobri)
work3: Ali redno opravljate preventivne zdravstvene preglede? (1- ne vem, 2-nikoli 3-ob?asno, 4-redno)
work4: Ali je va�e delo pogojeno s ?asom ali z normo? (1-vedno do 5-nikoli)
work5: Imate vpliv na organizacijo dela? (1-vedno do 5-nikoli)
work6: Kak�ni so odnosi s sodelavci? 1-zelo slabi do 4-zelo dobri)

��� Tabela 3. Rezultati tretjega dela ankete za spremenljivke work.

�

Rezultati tretjega sklopa vpra�anj ka�ejo na razmeroma dobre pogoje dela vsaj pri najpogostej�ih odgovorih, le ?etrti odgovor ka�e na to, da je ?asovni pritisk na zaposlene pogost.

�

3 Metoda dela

Spremenljivki life (�ivljenjski stil) in work (pogoji dela) smo povezali s spremenljivko load (obremenjenost na delovnem mestu). Ra?unamo z ena?bami strukturnega modela s programom LISREL. Raziskujemo strukturni model, v katerem sku�amo pojasniti, ali je po?utje na delovnem mestu odvisno samo od obremenitev na tem delovnem mestu, ali je odvisno tudi od dejavnosti zunaj delovnega mesta. Izdelali smo strukturni model z dvema neodvisnima latentnima spremenljivkama life in work, ki pojasnjujeta odvisno spremenljivko load. Izkazalo se je, da ima �ivljenjski stil zelo �ibek vpliv na obremenjenost na delovnem mestu. Obremenjenost pa je mo?no odvisna od pogojev dela. To vidimo na diagramu izra?unanega modela na sliki 1.

�

Slika 3. Strukturni model izra?unan z LISREL

�

4 Rezultati

Med delovnimi pogoji sta najpomembnej�a razumevanje s sodelavci in ob?utek o pogojih dela. Za �ivljenjski stil so najpomembnej�e prosto?asne dejavnosti �port in hobiji. Stopnja obremenjenosti pribli�no enako vpliva na vse merjeni dejavnike obremenjenosti, izjema je le koli?ina energije za dru�ino in prijatelje (tu je povezava zelo �ibka). Povezavo med latentnimi spremenljivkami strukturnega modela vidimo v kovarian?ni matriki (Tabela 4.)

Tabela 4. Kovarian?na matrika strukturnega modela

�

Spet je vidna mo?na povezava med delovnimi pogoji in obremenjenostjo na delovnem mestu.

?eprav se veliko govori o povezavi po?utja na delovnem mestu z �ivljenjem izven delovnega mesta, na� model ka�e, da ta hipoteza ne dr�i. Morda je to mo?no odvisno od strukture zaposlenih, izobrazbe, delovnih mest in podobno. V vzorcu je 74 anketirancev z visoko izobrazbo, ostali pa imajo vi�jo ali srednjo izobrazbo. Seveda pa jo to le del raziskave, celotna raziskava bo zajela tri skupine ljudi in primerjalno ugotavljala rezultate. Kljub vsemu pa za obremenjenost delavcev na delovnih mestih lahko i�?emo vzroke pred vsem na delovnih mestih in pogojih dela. ?e �elimo spremeniti pritisk na delavca, potem to lahko dose�e s svojimi ukrepi delodajalec, delno pa tudi delavci v krepitvi medsebojnih odnosov. Dr�ava pa lahko s predpisi, ki prepre?ujejo preveliki pritisk na zaposlene in z ustreznim nadzorom zmanj�ujejo obremenjenost. Vpra�anje ki ostaja: ali mora ve?jo tehni?no opremljenost delovnih mest spremljati tudi ve?ja stresna obremenjenost zaposlenih.

�

Literatura:

1. Henning,, J. B. et al. The influence of individual differences on organisational ettitudes. Safety Science, 2009, �t. 47, str. 337-345.
2. Kowalski, K. M. A human component to consider in your emergency management plans: the critical incident stress factor. Safety Science, 1995, �t. 20, str. 115-123.
3. Konrad, E. Varnost pri delu in osebnost. V: Varstvo pri delu, varstvo pred po�ari in medicina dela : dvodnevni posvet z mednarodno udele�bo, 2011, str. 1-5.
4. Mullen, J. Investigating factors that influence individual safety behavior at work. Jounal of Safety Reserch, 1995, �t. 26, str. 275-285.
5. Rudmo, T. Perceived Risk, Safety Status, and Job Stress Among Injured and Noninjured Employees on Offshore Petroleum instalations. Jounal of Safety Reserch, 1995, �tev. 26, str. 87-97.
6. �rekl, J. Medsebojni vplivi mote?ih dejavnikov dela pri delavcih v trgovini. V: Varstvo pri delu, varstvo pred po�ari in medicina dela : dvodnevni posvet z mednarodno udele�bo, 2006, str. 1-9.
7. �rekl, J. Gazvoda, T. M. Dejavniki spreminjanja dnevnega po?utja na delovnem mestu. V: Menad�ment i sigurnost: 1. Znanstveno-stru?na konferencija s me?unarodnim sudjelovanjem, 2006, str. 1-14.
8. �rekl, J. Gazvoda, T. M. Vpliv mote?ih dejavnikov na spreminjanje po?utja trgovinskih delavcev = Influence of disturbed factors on changing of feeling of salemans. V: Ergonomija: 1. mednarodna konferenca v Ljubljani, 2006, str.1-10.
9. The life of women and men in Europe, A statistical portrait, Eurostat, Luxemburg, 2008.
10. Usklajevanje dru�inskega in poklicnega �ivljenja, Slovenija, 2. ?etrtletje 2010 - kon?ni podatki (citirano 15.5.2011). Dostopno na naslovu: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3821
11. Kakovost �ivljenja in psihosocialni dejavniki na delovnem mestu: IX. in�pektorsko konferenco IRSD. (citirano 15.5.2011). Dostopno na naslovu: http://www.id.gov.si/si/o_inspektoratu/javne_objave/konference_irsd/#c17407

�

�