DAMJANA MOŽIC, PROF. NEM. IN ANG. JEZIKA: NEKATERI DIDAKTIČNI PRISTOPI K APLIKATIVNEMU UČENJU TUJEGA JEZIKA STROKE

IZVLEČEK

Višje strokovne šole v Sloveniji so del terciarnega izobraževanja.

Gre za dvoletni študij z 10-tedensko prakso v vsakem študijskem letu. Po opravljeni diplomi so študenti pripravljeni za vključitev na trg dela, kjer so s svojim pridobljenim strokovnim znanjem in kompetencami lahko konkurenčni in zmožni prilagajati se potrebam globalnega gospodarstva, ki potrebuje strokovne kadre, pripravljene na vseživljenjsko učenje. Od njih se večinoma pričakuje tudi dobro znanje tujih jezikov, saj so v današnjem globalnem svetu podjetja prisiljena iskati poslovne partnerje tudi na tujih trgih, pri čemer je znanje tujih jezikov nujno potrebno.
V poklicnem vsakdanu komunikacija poteka na različnih strokovnih ravneh. Pri tem bodo nujno naleteli tudi na medkulturne razlike in jezikovne ovire, ki jih bo potrebno premagati.

Ključne besede: tuji jezik stroke, internet, spletna učilnica, medkulturna komunikacija

ABSTRACT

Higher vocational colleges in Slovenia are part of tertiary education. It is a two-year study with a 10-week placement in each academic year. After graduation, students are prepared to enter the labour market, where they can be competitive with their acquired skills and competencies. They are also capable to adapt themselves to the needs of the global economy that requires professional staff prepared for lifelong learning. They are usually expected to have good knowledge of foreign languages, because in today's global world, companies are forced to look for business partners in foreign markets, where foreign language skills are essential. In everyday work life, communication is conducted at various professional levels. In doing so, they will necessarily encounter cultural differences and language barriers, which they will need to overcome.

Key words: languages for specific purposes (LSP), the Internet, e-classroom, cross-cultural communication

1 UVOD

Znanje tujega jezika je v današnjem globalnem svetu vedno pomembnejše, predvsem za manjše narode. V komunikaciji med kulturami prevladuje angleški jezik kot »lingua franca«. V Sloveniji je danes na vseh ravneh izobraževanja postala prvi tuji jezik. Nemščina je nekako odrinjena na rob in se v večini poučuje le še kot drugi tuji jezik. Naši študenti – poslovni sekretarji in komercialisti – se učijo obeh jezikov.

2 SPECIFIKE UČENJA TUJEGA STROKOVNEGA JEZIKA

Uvedba bolonjske reforme je na vseh ravneh učenja tujemu jeziku namenila manjše število kontaktnih ur, zmanjšal se je tudi nabor tujih jezikov (Djurić in drugi, 2008). Nadgrajevanje jezikovnega znanja je v veliki meri prepuščeno posamezniku in njegovi samoiniciativnosti. Poleg bogate bere učbenikov, ki jih ponujajo različne založbe, se veliko ljudi, tudi študentov, poslužuje sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Mladi so danes vsakodnevno izpostavljeni različnim vplivom tujega jezika preko glasbe, filma, svetovnega spleta, uporabe različnih aplikacij. Svetovni splet je in bo ostal neizčrpen in nepogrešljiv vir informacij.

Pri poučevanju tujega jezika stroke je v primerjavi s poučevanjem splošne angleščine potrebno upoštevati določene specifičnosti. Tudi za učitelja tujega jezika stroke še zdaleč ni dovolj samo znanje, pridobljeno v času šolanja. Potrebna je velika zavzetost, inovativnost, stalno strokovno spopolnjevanje, tako glede jezika samega kot tudi glede načinov poučevanja. V sodobnem multimedijskem svetu frontalna oblika poučevanja mladih generacij ne zadovoljuje več. Poučevanje mora biti razgibano, inovativno, zanimivo, zato je potrebno, da učitelj spremlja tudi razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije in vedno nove možnosti njene uporabe. Učitelj tujega strokovnega jezika se dostikrat znajde v zadregi tudi glede gradiva, ki ga je na trgu dovolj, učitelj pa je prepuščen lastni izbiri. Prilagaja ga potrebam ciljne skupine in stroke. Učbenik učitelju predstavlja neko osnovo, iz katere izhaja, poleg tega pa je potrebno vključevati tudi študije primerov, projektno in skupinsko delo, simulacije avtentičnih poslovnih situacij, gradiva, ki so dostopna na spletu, video vsebine, e-učenje ...

Prvi problem in izziv za vsakega predavatelja na višji strokovni šoli je zelo heterogeno vstopno znanje tujega jezika. Vpisujejo se študenti, ki so končali srednjo strokovno šolo ali program 3 + 2, večina jih tudi na maturi ni izbrala tujega jezika kot tretjega predmeta. Hkrati pa se vedno znova srečujemo tudi s študenti, ki so končali gimnazijo, se vpisali na fakulteto, vendar pri študiju niso bili uspešni, ali pa že imajo končano kakšno fakulteto. Dostikrat je razpon v znanju udeležencev v skupini od A1 do C1. Zaradi manjšega števila slušateljev v letniku in posledičnega pomanjkanja financ je nemogoče organizirati vaje v diferenciranih skupinah, kjer bi bili slušatelji s približno istim nivojem znanja tujega jezika. Delo od predavatelja zahteva veliko mero fleksibilnosti, kreativnosti, strokovnih, sociolingvističnih ter pragmatičnih kompetenc. Večina študentov potrebujejo eksplicitno vodenje in takojšnjo povratno informacijo. Po drugi strani pa je prednost manjših skupin v tem, da se pogosto razvije pozitivna klima, skupinski duh, občutek pripadnosti in odgovornosti. Zadrege zaradi slabšega znanja so hitreje premagane, prej pride do izmenjave mnenj in diskusije, sprva z bolj zadržanimi poskusi in v maternem jeziku, kasneje pa vedno bolj in lažje tudi v tujem jeziku.
Predavatelji so za posredovanje novih znanj prisiljeni iskati vedno nove načine, kako študente čimbolj pritegniti in jih navdušiti za učenje tujega jezika. Poleg tradicionalnih metod poučevanja integriramo tudi bolj aktualne metode (npr. projektno delo, simulacije avtentičnih poslovnih situacij, elemente e-učenja, multimedije in spletno učilnico Moodle). Za uspešno izvedbo pouka Graham (2006) priporoča kombinacijo:
- načinov učenja,
- načinov poučevanja,
- različnih vrste e-učenja (online),
- tradicionalnega učenja (F2F – Face to face).

Skupaj z Bonkom (2006, 5) sta postavila definicijo kombiniranega učenja (blended learning): „Sistemi kombiniranega učenja povezujejo tradicionalni pouk z elementi kombiniranega učenja."

Želela bi predstaviti nekaj didaktičnih pristopov, s katerimi študente spodbujamo k aplikativnemu učenju tujih jezikov, oziroma prijemov, s katerimi jih skušamo pripeljati do spoznanja, da je v sodobnem globalnem svetu tuji jezik eno od osnovnih orodij v poslovnem okolju.

2.1 ŠTUDENTI IN GOOGLE PREVAJALNIK

V internetni dobi skušamo že na samem začetku študentom predstaviti številne koristne možnosti uporabe interneta in jih opozoriti tudi na določene pasti. Opozarjamo jih na različne spletne strani za iskanje vaj iz slovnice in besedišča, ki se nanašajo na trenutno obravnavano tematiko in služijo samopreverjanju znanja s takojšnjo povratno informacijo. Pri pisanju pisnih sestavkov in različnih prevodov se študenti zelo radi poslužujejo Google prevajalnika. Poznajo ga zgolj kot orodje, ki jim je ponujeno, treba ga je le izkoristiti in naloga je zanje opravljena, nimajo pa do njega kritičnega odnosa. Le-tega skušamo razvijati na praktičnem primeru. Na internetu izberemo aktualen članek v tujem jeziku, katerega vsebina jim je bodisi poznana bodisi blizu. Po metodi kopiraj in prilepi članek vnesemo v Google prevajalnik. Rezultat je takoj pri roki. Nekoga v razredu prosim, da nam tako prevedeno besedilo naglas prebere. Seveda že pri samem branju pride do težav, saj je besedilo v praksi večinoma težko berljivo oz. zelo težko razumljivo. Študenti dojamejo, da je Google prevajalnik sicer odlično orodje, ki je hitro in vedno pri roki, vendar nikakor stoodstotno zanesljivo, če gre za pomembne dokumente, npr. poslovne dopise. Na poslovnega partnerja tako besedilo ne bo naredilo najboljšega vtisa. Pojavljajo se neskladne besedne zveze, zgodi se, da del teksta ali posamezne besede ostanejo neprevedeni. Če branje tako prevedenega besedila povzroča težave njim, se enako dogaja maternemu govorcu tujega jezika, ko v svojem jeziku bere besedilo, ki je bilo na ta način prevedeno iz slovenščine.

2.2 UPORABA SPLETNE UČILNICE

Na Višji strokovni šoli smo že pred leti s pridom začeli uporabljati spletno učilnico v okolju Moodle, ki je ena od oblik e-učenja. Izboljšuje kakovost in učinkovitost učnega procesa. Vanjo se vpišejo vsi študenti. Predavatelj ima v spletni učilnici možnost spremljati aktivnosti študenta (kdaj jo je obiskal, katere dejavnosti je opravljal, kdaj je oddal nalogo). Stran je razdeljena na poglavja, ki so poimenovana po obravnavanih temah in vsebujejo vse gradivo v zvezi s tem poglavjem (dodatno gradivo za vaje, izročki predavanj, slikovno gradivo, povezave na različne uporabne spletne strani). Študenti pred vsakim predavanjem oziroma vajami na forumu za obvestila prejmejo navodila o tem, kaj bodo delali in katero gradivo je potrebno pripraviti. Svoje znanje preverjajo v kvizih, oddajajo domače naloge in od učitelja dobijo povratno informacijo. Število poskusov reševanja kviza je lahko časovno omejeno, prav tako ima lahko študent na voljo več poskusov. Z nalogami je možno preverjati različne taksonomske ravni znanja. Izbirati je možno med nalogami povezovanja, dopolnjevanja, nalogami izbirnega tipa ali kratkih odgovorov. V spletni učilnici študenti dobijo konkretna navodila za izdelavo pisne naloge (npr. predstavitev podjetja, prijava za službo, pisanje življenjepisa, pisanje različnih vrst poslovnih dopisov, elektronskih sporočil), tja tudi oddajajo svoje pisne izdelke, ki jih pregledam, popravim, opozorim na napake in vrnem v spletno učilnico. Dodatno lahko svoje znanje preverjajo v interaktivnih vajah na spletu. Ena od možnosti je tudi soustvarjanje slovarja – vsakdo lahko vanj vnese nove besede. Slovar se tako skozi celotno študijsko leto nenehno dopolnjuje in je dostopen vsem uporabnikom spletne učilnice.

Slika 1: Glavna stran spletne učilnice (http://moodle.esnm.si/course/view.php?id=1165)

Slika 2: Soustvarjanje slovarja v spletni učilnici
(http://moodle.esnm.si/mod/glossary/view.php?id=5671&mode=&hook=ALL&sortkey=&sortorder=&fullsearch=0&page=-1)

Slika 3: Reševanje kviza (http://moodle.esnm.si/mod/quiz/attempt.php?attempt=1253)

2.3 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA

Učenje tujega jezika je kompleksno, strokovna terminologija zahteva več angažiranosti. Sčasoma študenti spoznajo, da je znanje tujega strokovnega jezika pomembno za njihovo uspešno poklicno delo. Znajti se morajo v vsakdanjih poslovnih situacijah, npr. sprejem obiskovalcev, telefonski razgovor, predstavitev podjetja, pisanje poslovnih dopisov, elektronskih sporočil, in tudi na različnih strokovnih področjih od marketinga do financ. Pri svojem delu se bodo srečevali z različnimi kulturami, zato jim želimo približati različne vidike medkulturnosti. Med kulturami obstajajo razlike in preden se lotimo poslovanja, je dobro vedeti, iz kakšnega okolja prihaja naš bodoči poslovni partner. Morda je njihova nebesedna komunikacija drugačna, besedne zveze imajo v različnih jezikih različen pomen. Druge kulture pomenijo tudi drugačen način življenja, drugačen način obnašanja, druge navade in vrednote. Do težav lahko pride že pri prvih stikih, pozdravu, stisku roke. V poslovnem svetu velja, da se ob prvih stikih ne pogovarjamo o določenih temah, kot so npr. družina, vera, denar, politika, spolna usmerjenost. Lahko pa se pogovarjamo o temah, ki so splošne, kot potovanje, vreme, šport, vtisih o deželi in mestu ...Študente je potrebno naučiti tudi pravilne komunikacije po telefonu in premagati njihov strah pred uporabo tujega jezika. Želimo jih naučiti, kako se pripraviti na telefonski razgovor, se pravilno predstaviti in povedati, kaj želijo, kako se odzvati na različne informacije.

Na Višji strokovni šoli v Novem mestu smo storili korak dlje in se odločili za študente in v sodelovanju z njimi organizirati dneve medkulturne komunikacije, da bi jim čimbolj približali medkulturnost. Vsako leto medse povabimo tujce, ki živijo in delajo v Sloveniji. Povabimo jih, da nam predstavijo svojo državo, svoje vtise o naši državi, kako doživljajo nas in naš način življenja, v čem smo si podobni in kako smo si različni. Študenti na ta način pridejo v stik z maternimi govorci tujega jezika. Prav tako povabimo tudi posameznike, ki so uspešni pri poslovanju s tujino, ki so veliko potovali in spoznavali druge kulture. Študenti se vedno odzovejo, sodelujejo v diskusiji, zastavljajo vprašanja. Preko Skypa smo se povezali tudi s sorodnimi šolami v tujini, študenti so se predstavili drug drugemu in se pogovarjali. Eden od pomembnih motivacijskih dejavnikov so bili tudi Comenius študenti kot morda najbolj neposreden in pristen stik s tujo kulturo, saj gre za njihove vrstnike. V komunikaciji z njimi so bili primorani uporabljati svoje jezikovno znanje. Asistenti so se aktivno vključevali v življenje in delo na šoli in v širšem okolju, študenti pa so jih sprejeli medse in se z njimi družili tudi izven šole. Zanje je bila to dragocena medkulturna izkušnja in jezikovna preizkušnja, ki pa jim je ne moremo več omogočiti, saj višje šole nimajo več možnosti gostiti tujih asistentov.

Slika 4: Dnevi medkulturne komunikacije (lasten vir)

2.4 UPORABA TUJEGA JEZIKA V PRAKSI

Naslednji korak je bila organizacija dvodnevne ekskurzije na Dunaj z obiskom izobraževalnega središča WIFI International, ki deluje v okviru dunajske Gospodarske zbornice. Študenti so se z organiziranostjo zbornice in njenega oddelka za izobraževanje seznanili v tujem jeziku in kljub jezikovni pregradi z zanimanjem sledili predstavitvi ter aktivno sodelovali v razgovoru s predstavniki šole in njihovimi študenti. Drugi jezikovni izziv zanje je bil obisk Centra združenih narodov in dunajskih znamenitosti, kjer so vodeni ogledi prav tako potekali v tujem jeziku.

Slika 5: Obisk izobraževalnega središča WIFI International na Dunaju (lasten vir)

3 ZAKLJUČEK

Skozi opisane didaktične prvine poučevanja vidimo različne načine spodbujanja učenja tujega jezika. Vsak od teh pristopov povečuje aktivno vlogo študenta v učnem procesu – od uporabe sodobne komunikacijske tehnologije, ki je pri nas že del študijskega vsakdana, do neposrednega, pristnega stika s sogovorniki, ki jim je npr. angleščina materni jezik. Rezultat uspešnega dela s študenti pri učenju tujih jezikov je tudi zanimanje za Erasmus prakso v tujini, kjer se znajdejo v tujem okolju, v tujem podjetju in med tujimi ljudmi ter med njimi preživijo tri mesece. Ves čas so primorani komunicirati v tujem jeziku in pridobivati izkušnje o drugih kulturah. Zavedo se svojega znanja, postanejo bolj samozavestni pri rabi tujega jezika, večja je njihova motiviranost, postanejo enakopraven sogovornik.

Vsi ti pristopi ključno oblikujejo študentovo dojemanje uporabnosti tujega jezika, povečujejo njihovo zanimanje za jezik in hkrati vnašajo dinamiko v učni proces. Obenem se ti pristopi skladajo s principi vseživljenjskega učenja, so širše aplikativni in trajno vplivajo na posameznikov nadaljnji razvoj.

4 VIRI

Bonk, C. J. in C. R. Graham. (2006). The handbook of blended learning. San Francisco: Pfeifer.

Djurić, M., Š. Godnič Vičič in V. Jurkovič. (2008). Tuji jeziki stroke v slovenskem visokem šolstvu: poimenovanje, ravni, obseg, cilji in učna gradiva.

Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola: spletna učilnica [online]. Dostopno na: http://moodle.esnm.si/course/view.php?id=1165. [11. 12. 2014].

Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola: spletna učilnica [online]. Dostopno na: http://moodle.esnm.si/mod/glossary/view.php?id=5671&mode=&hook=ALL&sortkey=&sortorder=&fullsearch=0&page=-1. [12. 12. 2014].

Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola: spletna učilnica [online]. Dostopno na: http://moodle.esnm.si/mod/quiz/attempt.php?attempt=1253. [12. 12. 2014].

Google translate. Dostopno na: http://ginschool.wikispaces.com/Google+prevajalnik, [11. 12. 2014].

Graham C. R. (2006). Blended learning systems: Definition, current trends and future directions. In C. J. Bonk in C. R. Graham (ed.), The handbook of blended learning. (S. 3–21). San Francisco: Pfeifer.

Rižnar, I., Hrabri novi svet: konferenca Izzivi jezika stroke v 21. Stoletju. Dostopno na: http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231/5_089-092.pdf, [11. 12. 2014].