IBS International Business School Ljubljana
All authors who would like to contribute to IBS Newsletter are invited to send their contributions to info@ibs.si.
2022 > Letnik 12, št. 1
ALJAŽ FINK: POSLEDICE NOVIH AKTIVNOSTI: IGRANJE E-ŠPORTA |
Povzetek Namen raziskave je bil s pomočjo anketnega vprašalnika in strukturiranega intervjuja preveriti, kakšne so posledice igranja e-športa po mnenju igralcev in strokovnjakov iz tega področja. Prišli smo do zaključkov, da lahko ob velikih aktivnostih e-športa pride do odvisnosti, izgorelosti, mikro poškodb in odpora. Pri tem mislimo predvsem okvare hrbtenice, težave z vidom, duševno utrujenost, glavobol in težave s koncentracijo. Prišli smo do spoznanj, ki so zelo podobna že izvedenim raziskavam v preteklosti. SUMMARY The aim of the research was to examine the consequences of playing e-sports according to players and professionals through a questionnaire and a structured interview. We came to the conclusions that high e-sport activity can lead to addiction, burnout, micro-injuries and resistance. We are referring here in particular to spinal injuries, vision problems, mental fatigue, headaches, and concentration problems. We have come up with findings that are very similar to research already carried out in the past. AKTIVNOST E-ŠPORTA E-šport, elektronski šport, profesionalno igranje igric, videoigric, virtualni šport in »Cyber-sport« so različni izrazi, ki jih ljudje uporabljajo za predstavitev profesionalnega igranja video igric preko računalnika in konzol. E-šport, tekmovalno igranje video iger, je panoga, ki zajema igranje računalniških iger, kot so League of Legends, Fornite, Rocket League in Counterstrike, podobno kot se tradicionalno izraz "šport" nanaša na več vrst športa, kot so nogomet, košarka, baseball, sabljanje in vaterpolo. Infrastrukturna in tekmovalna raven e-športa je zelo podobna športu. E-šport je bil opredeljen kot »organizirano tekmovanje v video igrah« in je v zadnjih desetih letih pokazal hitro rast glede na število e-športnikov in gledalcev. Ugotovljeno je, da je industrija e-športa doživela omejene motnje v smislu tekmovanj zaradi pandemije COVID-19, a se kljub temu stopnje udeležb še naprej povečujejo (Trotter et. al, 2021). Elektronski športi (E-športi), ki se obravnavajo kot tekmovalne in organizirane video igre, postajajo sprejete kot oblika športa. Številne digitalne video igre, povezane z e-športom, se igrajo preko različnih platform (npr. računalniki, konzole, mobilne naprave, pretakanje ali navidezna resničnost) in vključujejo bodisi simulacijo tekmovalnih športnih (na gibanju) ali borilnih (na dejanjih) dejavnostih. E-šport obstaja že več kot 20 let in še naprej gospodarsko uspeva kot zelo donosna igralna industrija. Zahvaljujoč napredku digitalnih medijev in spletnih tehnologij za pretakanje iger ali igranja iger v oblaku, se je v svetovnem merilu priljubljenost e-športa po vsem svetu hitro povečala, kar dokazuje eksponentna rast udeležbe, medijske pokritosti, gledanost, sponzorstvo in komercializacija (Yin et al., 2020). Na podlagi zgornje definicije e-športa definiramo e-športnike kot tiste, ki igrajo e-šport in imajo uradno uvrstitev za e-šport. Pridobitev uvrstitve za večino e-športov pomeni, da je posameznik odigral minimalno število iger in je prešel od igranja za zabavo do tekmovanja za zmago. V svetovnem merilu je E-šport vse bolj priznan kot tekmovalna športna dejavnost v različnih kontekstih, kar dokazuje ustanovitev Esports Europe. E-športi, zlasti nekateri virtualni športi in videoigre, ki temeljijo na akciji (npr. plat form, shooter, fighting), imajo nekatere skupne fizične in duševne zahteve z nedigitalnimi športi, saj e-šport zahteva tudi motorične sposobnosti, mentalno okretnost, hitrost obdelave, izvršilno funkcijo, motivacijo in v manjši meri, fizični napor (Yin et al., 2020). Intenzivnost usposabljanja, potrebnega za tekmovalne e-športne igre, paradoksalno zahteva sedenje v istem položaju več ur hkrati pred računalniškim ali televizijskim zaslonom, prenašanje visoke ravni stresa, vizualne pozornosti, modre svetlobe (iz svetlečih diod) in ponavljajočih se majhnih mišičnih gibanj, ki skupaj pomenijo sedeč in posledično nezdrav življenjski slog (Yin et al., 2020). Pri e-športu gre za aktivnosti, ki jih največkrat ločimo na fizične in psihične. Vse več je raziskovalnih dejavnosti, ki preučujejo zdravje in dobro počutje e-športnikov, in tudi psihološke in fizične dejavnike, ki lahko vplivajo na uspešnost e-športa. POSLEDICE IGRANJA E-ŠPORTA Pogosto ugotovljeni škodljivi zdravstveni rezultati, povezani z e-športom in igranjem iger, vključujejo povečan stres (Smith et al., 2019) in vedenjske težave (Yin et al. sod., 2020), ne smemo pozabiti niti na motnje spanja, odvisnosti in prekomerno težo (Ketelhut et al., 2021). Do podobnih zaključkov so prišli tudi drugi avtorji. Nekatere objave vključujejo pregled literature, objavljene v Journal of Sport Health Science in razpis za protokole v Journal of the American Osteopathic Association. V teh primerih je ključna nit za raziskavo skupni poudarek na fizičnih in duševnih ovirah igralcev e-športa. Številne fizične skrbi, ki so jih opazili pri e-športu so: motnje spanja, težave z vidom, poškodbe zaradi prekomerne obremenitve (kot je karpalni kanal), celo presnovne težave zaradi uživanja energijskih pijač. Predhodne raziskave z Univerze v Kentuckyju, ki jih je vodil dr. Stuart Best, so pokazale, da so težki igralci (torej igralci, ki igrajo več kot dve uri na dan) izpostavljeni večjemu tveganju za višje stopnje bolečin v hrbtu in sklepih ter imajo večje težave s spanjem (Newbury, 2021). Igralci videoiger se pogosto imenujejo sedeči športniki, saj igranje iger zahteva dolgotrajno sedečo aktivnost. Igralci videoiger po predhodnih raziskavah porabijo več kot 3,5 ure igranja iger na dan, medtem ko konkurenčni elitni igralci e-športa dosežejo približno 5,3 ure na dan. Pred tekmovanji igralci vadijo med 5,5 in 10 ur dnevno (Ketelhut et al., 2021). Po mnenju Ketelhuta in avtorjev (2021) so zaradi dolgih obdobij sedečega položaja in nezdrave prehrane igralci e-športa ogroženi zaradi številnih kroničnih bolezni in celo umrljivosti zaradi različnih vzrokov. Zdravstvene raziskave so se začele ukvarjati s posledicami fenomena e-športa za javno zdravje in so narisale mračno sliko tega megatrenda. Vendar ni vse tako črno, kot se sprva sliši. Povsem na mestu je, da se vključimo v posledice e-športa in pozitivno vplivamo nanj, namesto da samo poudarjamo negativne posledice tega trenda na zdravje posameznikov. E-šport ima ogromen potencial za telesno dejavnost in prizadevanja za promocijo zdravja, zagotavlja kontekst za široko razširjanje intervencij in ponuja nove načine za dostop do pogosto zanemarjene populacije. Tako kot tradicionalni športniki, lahko tudi igralci e-športa utrpijo poškodbe ob koncu kariere (Emara et al., 2020). Igralci e-športa so dovzetni za kronične poškodbe zaradi prekomernega treniranja, saj igranje iger na tekmovalni ravni zahteva, da igralci igrajo več ur na dan. To obsega dolgotrajno sedenje v istem položaju, nefiziološko držo in ponavljajoče se gibe majhnih mišičnih skupin. Po izvedenih raziskavah v predhodnih obdobjih so se pokazale podobnosti in razlike med e-športniki in tradicionalnimi športniki v smislu odziva na stres in obvladovanje le-tega (Poulus et al., 2020). Zlasti e-športniki poročajo o stresorjih, o katerih tradicionalni športniki prej niso poročali, in te stresorje ocenjujejo kot izziv in grožnjo. Telesna vadba lahko pozitivno modulira anatomijo, fiziologijo in delovanje možganov ter s tem izboljša kognitivno zmogljivost. Sposobnost pozornosti, spomina, obdelave informacij in preklapljanja nalog so posebej povezane z uspehom pri igranju iger. Na te procese, ki so pomembni za uspešnost v večini e-športnih iger, vpliva vadba. Zlasti aerobna vadba se zdi učinkovita za izboljšanje sposobnosti pozornosti (Ketelhut et al., 2021). Kot ugotavlja Trotter (et al., 2020), je za igralce z višjim rangom v igri večja verjetnost, da bodo fizično aktivni. Poznamo tudi pozitivne učinke e-športa, zlasti v smislu duševnega zdravja. Ne glede na pomisleke glede stresa je dejavnost e-športa tista, ki omogoča spodbujanje družbene povezanosti, občutka pripadnosti in priložnosti za razvoj mehkih veščin, kot je vodenje, sodelovanje in odločanje. Duševna ostrina je ključnega pomena za e-športno igro; številne igre se zanašajo na hitro prilagajanje strategije in hitro odzivanje na dražljaje v igri (Ketelhut et al., 2021). RAZISKAVA Na anketo je odgovorilo 62 moških in 63 žensk, v večini starih od 14 do 19 let. Kar 86,5 % jih je dijakov, študentov je bilo 11,1 %, trije anketiranci so bili zaposleni. Večina anketirancev prihaja iz jugovzhodne regije. Od vseh anketirancev, jih 70,6 % igra e-športe ali jih spremlja. 30 anketirancev v povprečju igra od 1 do 2 uri dnevno, 16 anketirancev igra od 3 do 4 ure dnevno, 21 jih igra več kot 4 ure dnevno. 22 anketirancev igra do 1 ure dnevno. Nekaj manj kot polovica (46 %) igra videoigre s soigralci oziroma ekipo. Tekmovanj v e-športih se po rezultatih ankete udeležuje 20,6 % anketirancev. Ko smo anketirance vprašali po vrstah poškodb oziroma posledicah igranja e-športa, jih je največ odgovorilo, da e-šport prinaša odvisnost, izgorelost, glavobol, mikro poškodbe in odpor. Za primerjavo lahko navedemo, da so pri tradicionalnem športu ocenili največ možnosti manjših in večjih poškodb ter odpor do športa. V spodnjem grafu prikazujemo odgovore anketirancev glede posledic igranja e-športa. Graf 1: Posledice igranja e-športa O raziskovalni problematiki smo se pogovarjali tudi s strokovnjaki področja športa in informatike. E-šport je v nekaterih značilnostih zelo podoben tradicionalnemu športu, zato smo pridobili mnenje športnih pedagogov o e-športu in posledicah ter poškodbah pri tej dejavnosti. Ravno tako smo o isti temi povprašali informatike, ki poznajo e-šport, poznajo igralce in poznajo značilnosti te dejavnosti. Odgovori strokovnjakov so bili podobni. Menijo, da pride tako pri e-športu kot pri tradicionalnem športu do dolgotrajnih posledic. Pri e-športu so poudarili okvare hrbtenice, težave z vidom, duševno utrujenost, glavobol in težave s koncentracijo. Igralci videoiger oziroma e-športniki se zavedajo posledic, do katerih lahko pride z igranjem videoiger. Glede na rezultate analize pridobljenih podatkov lahko ocenimo, da po mnenju slovenskih igralcev videoiger, predvsem v starostnem obdobju od 16 do 19 let, lahko pride do odvisnosti, izgorelosti, glavobolov, mikro poškodb in odpora. Če temu mnenju pridružimo še mnenje strokovnjakov, vidimo, da je izvedena raziskava prinesla podobne rezultate kot raziskave, ki so bile izvedene prej. UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK Kot je ugotovil Yin in avtorji (2020) imata igranje in tekmovanje v videoigrah igrah pomembne posledice za zdravje igralcev. Ker priljubljenost e-športa še naprej hitro raste po vsem svetu, je bilo izvedenih premalo raziskav, ki se osredotočajo na razumevanje zdravstvenih tveganj in koristi, povezanih s tekmovanjem in udeležbo v e-športu, da bi lahko ocenili stanje igralcev. Premalo pozornosti je bilo namenjene razvoju in ocenjevanju preventivnih posegov, ki obravnavajo škodo, ki jo lahko povzročijo video igre, povezane z e-športom. Podobno obstajajo vrzeli v našem znanju o načinih spodbujanja varnega in zdravega digitalnega igranja iger med vedno večjo populacijo mlajših igralcev. Prepoznati in integrirati bi bilo potrebno smernice in intervencijske strategije, ki vključujejo zdravo prehrano, redno vadbo in higieno spanja. Gre za pristop javnega zdravja, ki se premika proti boljši integraciji e-športnih iger in e-športne vadbe v tujini, v Sloveniji še ni veliko govora o tem. Namen raziskave in povzetki so spodbuda za nadaljnje raziskovanje, da se bodo razvile na dokazih podprte smernice in intervencijske strategije, ki bodo vključevale redno telesno aktivnost, zdravo prehrano in higieno spanja za igralce e-športa. Vsekakor so potrebne nadaljnje proučitve e-športa in spodbujanje telesne aktivnosti, zdravja in dobrega počutja pri igralcih iger oziroma e-športnih igralcih. Potrebno je oblikovati strateške in preventivne rešitve za preventivo oziroma izboljšanje možnih škodljivih učinkov e-športa na zdravje. Hkrati je potrebno spodbujati uporabo tehnologije e-športa (tokovi, medijske platforme, eksergame itd.) kot inovativnega orodja za promocijo zdravja, ki igralce e-športa doseže s privlačnimi in interaktivnimi akcijami in vadbami. Cilj je spodbujati javnozdravstvene pristope, ki se pomikajo k boljši integraciji e-športa, pravim smernicam in uvrščanju e-športa v primerne kategorije. Glede na znanje t. i. e-športnikov je primeren razmislek, da se razvijejo aplikacije, vodene preko interneta oziroma mobilnih aparatov, ki bi igralcem omogočale nadzor nad dejavnostmi. Pri tem mislimo tako dejavnost igranja iger kot aktivnosti, ki prinašajo fizično in psihično sproščanje, vadbo in predvsem zdravo življenje. Omenimo lahko tudi promocijo zdravega življenja preko socialnih medijev, do katerih igralci videoiger dostopajo. Promocijo zdravja lahko e-športniki sprejemajo, upoštevajo in jo izvajajo. Vsekakor jo lahko širijo med druge skupine, predvsem gledalce. Tudi gledalci veliko sedijo, spremljajo, ostajajo dalj časa v eni drži, oči imajo usmerjene v ekran, se ne gibajo. Vse to so lahko strategije za ohranjanje zdravja in zmanjšanje slabih posledic v e-športu. Viri: |