Kratki znanstveni prispevek
|
Abstract
Like in many other countries, measures introduced by the state authorities in order to limit the spread of the Covid-19 pandemic suspended all travel and tourism-related activities in Slovenia. This article aims to provide firstly, a synthesis of the consequences of measures adopted during the Covid-19 epidemic by the Slovene regulator, which shaped Slovene tourism in 2020 in the period between the first and the second announcement of the epidemic in the state till the end of 2020, and secondly, to highlight the response of tourism players. Data were collected by method of an integrative review of relevant literature and documents and processed by applying the method of content analysis. Research results are presented descriptively. The results demonstrate the ways in which tourism activities adapted to the preventive and restrictive measures introduced by the Government of the Republic of Slovenia in 2020 and the impact of measures on the overall success of Slovene tourism in 2020 compared to the year before. The paper also examines tourism-specific measures adopted by the national regulator in the attempt to mitigate the negative impact of the pandemic on the tourism sector and their effect. This study contributes to academic literature on changes in Slovene tourism caused by the Covid-19 pandemic, which may be used – particularly in the Slovene tourism case – for discussing qualitative and innovative transformation of Slovene tourism in the new strategic period.
Keywords: Covid-19, pandemic, tourism, success, measures, tourist vouchers
Povzetek
Podobno kot v večini držav, so ukrepi, ki so jih za preprečitev širitve virusa Covid-19 uvedle države po svetu, in so jih sprejeli tudi pristojni organi v Sloveniji, povzročili omejitev potovanja in s turizmom povezanih dejavnosti v Sloveniji. Namen tega prispevka je predstaviti sintezo sprejetih ukrepov pristojnih državnih organov v času pandemije Covid-19, ki so oblikovali potek turizma v državi v letu 2020, v času med prvo in drugo razglasitvijo epidemije vse do konca leta 2020. Prav tako v prispevku osvetlimo odziv turističnih akterjev na novo nastale razmere v turizmu. Podatke smo zbrali s pomočjo metode integrativnega pregleda literature, jih obdelali z metodo analize vsebine, rezultate pa predstavili z uporabo opisne metode. Rezultati raziskave razgrinjajo vsebino preventivnih in restriktivnih ukrepov, s katerimi so se soočali akterji v turizmu v omenjenem obdobju, stališča turističnih akterjev nanje ter vpliv ukrepov na rezultate uspešnosti slovenskega turizma v letu 2020. Prav tako so v rezultatih povzete ključne značilnosti turistično-specifičnih ukrepov pristojnih državnih organov, s pomočjo katerih je država omilila negativen vpliv pandemije na turizem. Raziskava prispeva k znanstvenemu dojemanju sprememb, literaturi o spremembah, ki so jih ukrepi za zajezitev epidemije Covid-19 povzročili slovenskemu turizmu. S prikazom sprememb na strani povpraševanja in na strani ponudbe, obenem spodbuja razpravo o kakovostni spremembi slovenskega turizma ter inovativnosti ponudnikov. Zato jo lahko uvrščamo med dokumente, ki jih je mogoče uporabiti pri oblikovanju razvoja slovenskega turizma v prihodnjem strateškem obdobju.
Ključne besede: Covid-19, pandemija, turizem, uspešnost, ukrepi, turistični boni
|
|
|
|
Kratki znanstveni prispevek
|
Povzetek
V članku so najprej predstavljena izhodišča trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti z vidika različnih avtorjev in strokovnjakov na omenjenem področju. Za lažje razumevanje trajnostnega razvoja sta najprej definirana pojma razvoj in trajnost. Sledi opredelitev trajnostnega razvoja, predstavitev zgodovinskega ozadja, ki temelji predvsem na konvencijah in sporazumih ter cilji trajnostnega razvoja. V nadaljevanju so predstavljene dimenzije trajnostnega razvoja ter ključni akterji. Vsak posamezni akter je obširno opisan, v ospredju pa so njegove naloge in dejavnosti, ki jih izvaja. Sledi razlaga trajnostnega poročanja. Drugi del članka se osredotoča na družbeno odgovornost. V okviru njega je predstavljena definicija družbene odgovornosti, dimenziji in področja družbeno odgovornega delovanja ter proces vključevanja družbene odgovornosti v poslovanje. Članek obsega tudi razlago pomena družbene odgovornosti za podjetje in predstavlja standarde, ki jih poslovni subjekti lahko uporabijo na tem področju. V nadaljevanju so obširno predstavljene družbeno odgovorne aktivnosti podjetja BMW Group in trajnostna naravnanost s pomočjo pridobljenih podatkov iz strukturiranega intervjuja in pregleda trajnostnih poročil.
Abstract
The article first presents the fundamentals of sustainable development and social responsibility from the perspective of various authors and experts in the field. To make sustainable development easier to understand, the terms development and sustainability are defined. This is followed by the definition of the aforementioned sustainable development, a presentation of the historical background based mainly on conventions and agreements and the goals of sustainable development. The dimensions of sustainable development and key actors are presented afterwards. Their description is mainly focused on their tasks and activities. This is followed by the explanation of sustainable reporting. The second part of the article is focusing on social responsibility. It defines social responsibility, the dimensions and areas of socially responsible operations and the process of integrating social responsibility into business. The article also explains the importance of social responsibility for the company and presents the standards that business entities can use in this area. In the last part of this article sustainability and the socially responsible activities of the BMW Group are extensively presented, with the help of data obtained from a structured interview and a review of sustainability reports.
|
|
|
|
Kratki znanstveni prispevek
|
Povzetek
V članku obravnavamo prakso izvajanja projektov v storitvenih majhnih in srednjih podjetjih (MSP) v Sloveniji. Na vzorcu 79 storitvenih MSP smo raziskali kakšno vrsto projektov najpogosteje izvajajo, kakšno vrsto organizacijskih struktur za delo na projektih uporabljajo, najvplivnejše odločevalce, vplivne dejavniki na uspešnost projektov ter kriterije ocenjevanja uspešnosti projektov. Rezultati kažejo, da storitvena MSP najpogosteje na projektih uporabljajo čisto projektno strukturo za izvedbo projektov, da so v storitvenih MSP podjetjih najvplivnejši odločevalci vodje projektov, da najpomembneje na imajo na uspeh projektov največji vpliv jasno določeni cilji projekta ter, da se na projektih največ osredotočajo na zadovoljstvo naročnikov. Rezultate predstavljamo grafično s pomočjo deskriptivne statistike.
Ključne besede: projekt, management, storitve, majhno, srednje, podjetje, MSP, uspešnost, Slovenija,
Project performance in small and medium service enterprises
Abstract
In this article, we discuss project performance in small and medium service enterprises (SMEs) in Slovenia. We have included a sample of 79 service SMEs. We researched what type of projects service SMEs most often perform, what type of project organizational structures they use, who are the most influential decision makers on projects, which are key influencing factors for project performance and what criteria do service SMEs use for evaluating project performance. The results show that service SMEs most often use a pure project structure, that project managers are the most influential decision makers, that project performance is most significantly influenced by clearly defined project objectives and that projects place the greatest emphasis on customer satisfaction. Results are presented graphically with the use of descriptive statistics.
Key words: project, management, services, small, medium, company, SME, performance, Slovenia
|
|
|
|
|
|
|
|
