Slovenščina English (United Kingdom)

E-journal IBS Newsletter is devoted to Slovenian and foreign scientists, researchers, specialists, students and experts in the fields of international business, sustainable development, foreign languages and public administration. The most important part of IBS Newsletter is publishing of reviewed scientific, research, professional and popular articles that discuss themes like international business, sustainable development, organization, law, environmental economics and politics, marketing, research methods, management, corporate social responsibility and other topics.

Search

IBS International Business School Ljubljana

All authors who would like to contribute to IBS Newsletter are invited to send their contributions to info@ibs.si.

Letnik 10, št. 3


Kratki znanstveni prispevek

DR. MASSIMO MANZIN, DR. BORUT KODRIČ, DR. DUŠAN GOŠNIK: MCCLELLANDOVA TEORIJA PRIDOBLJENIH POTREB NA PRIMERU ZAPOSLENIH V JAVNEM SEKTORJU

Povzetek:
V prispevku obravnavamo področje motivacije zaposlenih, pri čemer izhajamo iz McClellandove teorije potreb. Za potrebe proučevanja strukture potreb kot dejavnikov motivacije zaposlenih smo priredili anketni vprašalnik avtorjev Kuran in Joshi (2017), ki smo ga tudi pilotsko preizkusili med zaposlenimi v javnem sektorju. Z načinom vzorčenja po principu snežene kepe smo oblikovali vzorec 185 zaposlenih. Analizo podatkov smo opravili s pomočjo eksploratorne faktorske analize po metodi največjega verjetja s poševno rotacijo Oblimin. Rezultati kažejo, da je med 3 potrebami, ki jih McClelland opredeljuje, najbolj jasno izražena potreba po dosežkih.

Ključne besede: motivacija, MCCleland teorija potrebe, zaposleni, javni sektor,

Abstract
The paper deals with the area of employee motivation and on this basis the McClelland theory of needs was employed. For the purpose of studying the structure of needs as factors of employee motivation, the survey questionnaire was prepared on the basis of questionnaire made by the authors Kuran and Joshi (2017), which was also piloted among employees in the public sector. Using the snowball sampling method, we formed a sample of 185 employees. Data analysis was performed using exploratory factor analysis according to the maximum probability method with oblique rotation of Oblimin. The results show that among the 3 needs identified by McClelland, the need for achievement is most clearly expressed.

Key words: motivation, MCCleland theory of needs, employees, private, sector,

Read more...
 

Strokovni članek

IRENA BABNIK, MAG. MEDN. POSL. IN TRAJ. RAZ.: DRUŽBENE SPREMEMBE – GONILO DRUŽBENO ODGOVORNE ŠOLE

UVOD

Zaradi nenehnih družbenih sprememb je eno ključnih vprašanj v šolstvu danes, kako dobro so učitelji in ravnatelji opremljeni z znanjem za sprejemanje in obvladovanje vseh razmer, do katerih prihaja na področju vzgoje in izobraževanja. Globalizacija, migracije, razvoj tehnologije in tudi nedavne omejitve zaradi epidemioloških okoliščin so le nekateri izmed bistvenih dejavnikov, zaradi katerih je zadnjem času prav področje vzgoje in izobraževanja nenehno in neizbežno postavljeno pred nove izzive. Kako se bodo učitelji in ravnatelji omenjenih izzivov lotili, na kakšen način jih bodo reševali in kako obenem zagotavljali kakovostno izobraževanje in posredovali znanje ter hkrati delovali družbeno odgovorno – to so le nekatera vprašanja, ki so tesno povezana z družbenimi spremembami. Ohranjanje tradicije na eni strani in razvoj družbe na drugi sta temelja obstoja trajnostne družbe, pri tem pa jima izobraževalni sektor z vzgojo in izobraževanjem za trajnostni razvoj predstavlja temeljno izhodišče za uresničevanje ciljev.

Ključne besede: družbene spremembe, družbeno odgovorna šola

ABSTRACT

One of the key questions in education today is how well equipped we are with the knowledge to confront and manage all new situations in the field of education caused by rapidly changing circumstances in our society. Globalization, migration and the development of technology are just some of the basic factors that keep us constantly facing new challenges in the field of education. How to address these challenges and overcome them and at the same time how to provide quality education and knowledge while acting socially responsible - these are just some of the issues closely related to changes in our society. To preserve tradition on the one hand, while on the other, develop society, are the foundations of the existence of a sustainable society. The education sector via its sustainable development education, represents a fundamental starting point for achieving these goals.

Key words: changes in society, socially responsible school

Read more...
 

Strokovni članek

IRENA BABNIK, MAG., MEDN., POSL., IN TRAJ., RAZ.: PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJA – POGOJ ZA KAKOVOSTNO IN TRAJNOSTNO IZOBRAŽEVANJE

UVOD

Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova, ki opremlja z novim znanjem in veščinami za življenje v globalizirani družbi. Njen osnovni cilj je zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu in skrb za izpolnjevanje zahtev in izzivov sodobnega sveta, kar pomeni tudi skrb za profesionalni razvoj strokovnih delavcev. Ob tem se odpira vprašanje o zavedanju pomembnosti profesionalnega razvoja učiteljev, ki lahko le s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem in izobraževanjem prispevajo k uresničevanju zastavljenih ciljev vzgoje in izobraževanja. Posledice družbenih sprememb uspešno in učinkovito umeščajo v vzgojno-izobraževalni kontekst in tako posredujejo učencem kakovostna znanja in veščine, s katerimi bodo opremljeni za prihodnost. Vloga učitelja je postala kompleksen proces, ki terja od učitelja nenehno potrebo in nujnost po profesionalnem razvoju in vseživljenjskem učenju. Zaradi novih oblik posredovanja znanja se močno spreminja tudi organizacija vzgojno-izobraževalnega dela. Pri tem ima ključno vlogo ravnatelj, ki z ustreznim znanjem, vpogledom v družbeni kontekst, premišljeno strategijo z oblikovanjem razvojnega načrta in posredovanjem potreb po spremembah v delovanju znotraj kolektiva načrtuje, usmerja in vodi učiteljev profesionalni razvoj in hkrati celosten razvoj šole; tako prispeva k družbeno odgovornemu delovanju vseh deležnikov in rasti kakovostne šole.

Ključne besede: učitelj, izobraževanje

ABSTRACT

The school is an educational institution that aims to equip with new knowledge and skills for life in a globalized society. Its basic goal is not only to provide quality general education to the entire population, but also to take care of fulfilling the requirements and challenges of the modern world, which also means taking care of the professional development of educators. This in turn raises the question of awareness of the importance of professional development of teachers, who can contribute to the achievement of the set education goals only through continuous professional development and education, while successfully placing the consequences of social change in the educational context to provide quality knowledge and skills to prepare students for their future. The role of the teacher has become a complex process which requires a constant need and urgency for professional development and lifelong learning on the part of teachers. Due to new forms of the knowledge transfer, the organization of educational work also changes significantly. A key role is nowadays played by the principal, who with the appropriate knowledge, the insight into the social context, the well-thought-out strategy by creating a development plan as well as communicating the needs for changes in the work within the school staff, directs and guides teachers' professional development as well as the school development. In this way, the principal contributes towards the socially responsible work of all stakeholders and the growth of a quality school.

Key words: teacher, education

Read more...
 

Kratki znanstveni prispevek

DARIJA VIDRANJSKI, MAG. MEDN. POSL. IN TRAJ. RAZ.: ONESNAŽENOST ZRAKA V LJUBLJANI, MÜNCHNU IN LONDONU MED PANDEMIJO COVID-19

POVZETEK

Onesnaženost zraka predstavlja težavo in obenem izziv, s katerim se soočamo na svetovni ravni. Zaradi negativnega vpliva na zdravje ljudi je onesnaženost zraka tematika, ki vztrajno pridobiva na pomembnosti. Za razumevanje tematike in izvedbo aktivnosti, ki bi pripomogle k zmanjševanju onesnaženosti zraka, je treba nasloviti glavne vire onesnaževanja, kot so npr. industrija, promet, ogrevanje. Ne glede na dejstvo, da se onesnaženost zraka na letni ravni znižuje, je treba poskrbeti, da tako ostane tudi v prihodnje. Obdobje pandemije COVID-19 predstavlja časovno obdobje začasne ustavitve oziroma večjega zmanjšanja aktivnosti številnih gospodarstev in obenem priložnost za opazovanje sprememb v onesnaženosti zraka.

Analizirana so tri onesnaževala, in sicer dušikov dioksid (NO2), delci PM10 in delci PM2,5, v obdobju od januarja do maja 2020, s poudarkom na obdobju pandemije COVID-19, ki so primerjana z istim obdobjem leta 2019. Izbrana opazovana mesta so: Ljubljana, München in London. V prvem delu so predstavljena omenjena onesnaževala in glavni viri onesnaževanja, skupaj z njihovo povezanostjo z zdravjem ljudi. Poleg tega so omenjene študije na temo onesnaževanja zraka ter načrti in cilji v zvezi s tem na ravni Slovenije in EU. V empiričnem delu so preko tabel in grafikonov predstavljene analize podatkov, ki so bili pridobljeni iz Evropske agencije za okolje ter Agencije Republike Slovenije za okolje, ter podane opisne ugotovitve. Pri teh so uporabljeni tudi vremenski podatki za obrazložitev gibanja števila delcev PM10 in PM2,5.

Preko analize podatkov je bilo ugotovljeno, da v izbranih mestih med obdobjem pandemije COVID-19 ni prihajalo do visoke onesnaženosti zraka. Koeficient dušikovega dioksida se je v Ljubljani in Londonu znižal za okoli 50 %, v Münchnu se ta ni bistveno spremenil. V Münchnu se število delcev PM10 ni opazneje znižalo, nasprotno so bile spremembe opaznejše v Londonu. Na podatke za Ljubljano je vplival tudi pojav saharskega prahu, zaradi katerega se je število delcev PM10 v določenem obdobju povečalo za okoli 205 %. V Münchnu se število delcev PM2,5 ni opazneje znižalo. V Londonu se je onesnaženost zraka zmanjšala, saj se je število delcev PM2,5 znižalo. V Ljubljani se je v začetku leta 2020 število delcev PM2,5 zvišalo za okoli 45 %, nato je sledilo zvišanje za okoli 217 %.

Med obdobjem pandemije COVID-19 se je onesnaženost zraka v vseh opazovanih mestih zmanjšala, kar izhaja tudi iz analize podatkov, povezanih z zmanjšanjem industrijske proizvodnje in letalskega prometa. Na podlagi omenjenih rezultatov lahko zaključimo, da človeška aktivnost močno vpliva na onesnaženost zraka, zaradi česar je ključnega pomena razumevanje pomembnosti tematike in izvedba nadaljnjih aktivnosti, ki bodo pripomogle k zmanjševanju onesnaženosti zraka na svetovni ravni.

Ključne besede: dušikov dioksid, NO2, delci PM10, delci PM2,5, pandemija COVID-19, onesnaževala, onesnaženost zraka, kakovost zraka

ABSTRACT

Air pollution represents an issue but at the same time a challenge we are facing with on a global scale. Due to its negative impact on human health, the topic of air pollution is becoming more and more important. In order to understand the topic and perform activities that would help reduce air pollution, it is necessary to address the main sources of pollution, such as industry, transport, heating. Regardless of the fact that air pollution is decreasing on an annual basis, it is necessary to ensure that it remains so in the future. The COVID-19 pandemic represents a time period during which activities of many economies stopped or were reduced significantly, but at the same time an opportunity to observe the changes in air pollution.

Three pollutants were analysed, namely nitrogen dioxide (NO2), PM10 particles and PM2.5 particles, in the period from January to May 2020, focusing on the period of COVID-19 pandemic, compared with the same period in 2019. Selected cities for observation are: Ljubljana, Munich and London. The theoretical part explains the previously mentioned pollutants and the main sources of pollution, together with their link to human health. In addition, studies on the topic of air pollution are mentioned, as well as plans and goals with this regard in Slovenia and in the EU. In the empirical part, data obtained from the European Environment Agency and the Environmental Agency of the Republic of Slovenia, together with analysis results are presented in tables and graphs, in combination with respective descriptive findings. Weather data were also used to explain the changes in the number of PM10 and PM2.5 particles.

By analysing the data, it was recognised that the air pollution was not high in the mentioned cities during the COVID-19 pandemic. The nitrogen dioxide ratio decreased by around 50 % in Ljubljana and London, but did not change significantly in Munich. In Munich, the number of PM10 particles did not decrease significantly, on the contrary, the changes were more noticeable in London. The data for Ljubljana were also affected by the presence of Saharan dust, due to which the number of PM10 particles increased by around 205 % in a certain period. In Munich, the number of PM2.5 particles did not decrease significantly, while in London air pollution decreased together with the decrease of number of PM2.5 particles. In Ljubljana, at the beginning of 2020, the number of PM2.5 particles increased by about 45 %, followed by an increase of about 217 %.
During the COVID-19 pandemic, the air pollution in observed cities decreased, which is also supported by the data analysis related to the reduction of industrial production and aviation traffic. Based on these results, we can conclude that the human activity has a strong impact on air pollution, which is why it is crucial to understand the importance of this topic and perform further activities that would help reduce air pollution worldwide.

Keywords: nitrogen dioxide, NO2, PM10 particles, PM2.5 particles, COVID-19 pandemic, pollutants, air pollution, air quality

Read more...