Slovenščina English (United Kingdom)

E-journal IBS Newsletter is devoted to Slovenian and foreign scientists, researchers, specialists, students and experts in the fields of international business, sustainable development, foreign languages and public administration. The most important part of IBS Newsletter is publishing of reviewed scientific, research, professional and popular articles that discuss themes like international business, sustainable development, organization, law, environmental economics and politics, marketing, research methods, management, corporate social responsibility and other topics.

Search

IBS International Business School Ljubljana

All authors who would like to contribute to IBS Newsletter are invited to send their contributions to info@ibs.si.



2020 > Letnik 10, št. 2




KARIN VOGRIČ: NAČINI IN POMEN VARSTVA OTROK V POSEBNIH RAZMERAH V SLOVENIJI

Print E-mail

Povzetek

Sedanje razmere v družbi so nas pripeljale do razmišljanja, kako organizirati varstvo otrok v posebnih razmerah. S pojavom virusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen covid-19, in ukrepov, povezanih z njim, smo prišli na idejo, da bi raziskali različne načine in nasploh pomen varstva otrok v tovrstnih razmerah. Naša raziskava je temeljila na anketnem vprašalniku, razposlanem preko družbenih omrežij. Z rezultati smo prišli do zaključkov, da je staršem zanimiva storitev varovanja otrok v poslovnih objektih (blizu njihovega delovnega mesta) ali podjetjih (ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov) v posebnih razmerah, kamor uvrščamo tudi epidemijo covida-19. Novo storitev lahko obravnavamo kot izziv, s katerim razvijamo nove rešitve. S konkretno storitvijo lahko zagotovimo otrokom kakovostno varstvo, starše pa razbremenimo v položajih, ki pridejo na hitro, nenačrtovano in jim lahko povzročijo velike težave. Za otroke bi bili prioriteti varstvo in kakovostno vzgajanje. Poleg vzgoje pa vedno potekata tudi izobraževanje in socializacija, kjer otroci razvijajo vse sposobnosti, ki bi jih morali razvijati v primarni fazi. Starši poleg tega ne bi imeli skrbi, saj ne bi bili oddaljeni od otrok, ti pa bi se lažje vključili v vrtec, saj bi vedeli, da so njihovi starši v bližini. Za starše bi bil to manjši stres, saj bi ob prihodu v službo hkrati oddali otroka v varstvo. Ne glede na vse bi bil to uspeh ne le za otroka, ampak tudi za starše.

Ključne besede: družina, varstvo, posebne razmere, covid-19

Abstract

The circumstances under which we have all been found today have led us to thinking how to organise child care in such situations to help parents and children. With occurrence of virus Covid-19 and all the measures connected to it, we have come to an idea to research the different ways and general meaning of child care in such circumstances. Our research was based on a questionnaire sent to parents via social media. Its results have led us to believe that child care at the place of work or its vicinity (bearing all safety measures) is the most interesting to working parents in need of child care under special circumstances such is the Covid-19 pandemic for example. Providing quality child care service under these types of unpredictable situations is a challenge and we are trying to find optimal solutions. We would like to provide quality child care solution to relieve the parents who are hugely affected with this kinds of situations and which cause them a lot of stress. For children, priorities are safety, quality child care, education, socialisation and development of children’s abilities. The vicinity of the child care services is important for parents, who do not have to worry about taking and picking up their children in time, but also for children, who have less trouble staying at child care, knowing that their parents are near. This type of child care is much less stressful for parents as well as children and would help them face the special circumstances with less trouble.

Key words: family, child care, circumstances, Covid-19

VARSTVO OTROK V SLOVENIJI IN EVROPI

Obdobje otroštva predstavlja obdobje vzgoje in izobraževanja, s katerim najbolj vplivamo na otrokov razvoj. Kakovost vzgoje in varstva predšolskih otrok je močno odvisna od učinkovitosti poučevanja. V vseh evropskih državah veljajo pedagoške smernice, ki pripomorejo k razvoju otrok tako v prvih treh letih kot v starosti od štirih do šestih let. V starejših skupinah so uvedeni programi, povezani z osebnim, čustvenim in socialnim razvojem ter jezikovnimi spretnostmi otrok (EACEA, 2014).

Za nekatere je vzgoja prenašanje izkušenj starejših generacij na mlajše. Spet drugi pravijo, da je to proces vplivanja na otroke in mladino, ali pa jo opredelijo kot proces oblikovanja človekove osebnosti.
Vzgoja je neprekinjen proces oblikovanja in razvijanja osebnosti posameznika, ki poteka skladno s cilji. Vzgoja lahko poteka namerno ali nenamerno. O namerni govorimo, ko so cilji vnaprej zastavljeni, nenamerna pa poteka v neposredni povezanosti življenja in dela ljudi.

V Sloveniji potekata obe vrsti vzgoje, prevladuje pa namerna, s katero želijo vzgojitelji otroke nečesa naučiti in jim s tem zastavljajo cilje, ki jih čez leto osvojijo.
Zelo pomembna ob vzgoji je družina. Kot sta že Retuznik Bozovičar in Krajnc (2017) navedli: »Družina je kraj, kjer najprej razvijemo osnovno držo do sveta in kjer razvijemo tudi čutenje samega sebe. Ker vsak predšolski otrok živi v družini, se vez, ki pripenja otroka na vrtec, podaljšuje v njegovo družino.«

V Sloveniji imamo dobro razvito organizirano predšolsko vzgojo, kar se kaže tako v obsegu kot v kakovosti predšolske vzgoje v primerjavi s svetom (Vidmar Batič, 2012).

V Sloveniji je poudarek na vzgoji, izobraževanju in socializaciji otrok. S temi procesi vzgojitelji s pomočjo namernih dejavnosti dosegajo določene cilje. Tudi zaradi tega smo v Sloveniji tako dobro razviti in organizirani.

Predšolska vzgoja je urejena z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakonom o vrtcih. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ureja pogoje za opravljanje varstva ter določa način upravljanja in financiranja na vseh področjih vzgoje in izobraževanja. Zakon o vrtcih pa ureja predšolsko vzgojo, ki poteka v javnih in zasebnih vrtcih (naloga vrtcev, cilji in načela, vrsta možnih programov v vrtcih, financiranje, pogoji za izobrazbo strokovnih delavcev, delovna obveznost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja, zbiranje in varstvo osebnih podatkov v vrtcu ipd.).  
Pomembno je sodelovanje med starši in vzgojitelji, kar zagotavljajo z dnevnim izmenjavanjem pomembnih informacij o otroku (Vidmar Batič, 2012).

V Evropi ima večina otrok zagotovljeno mesto v vzgoji in varstvu. Ponekod je vključevanje v organizirano varstvo pred vstopom v šolo celo obvezno. V večini evropskih držav sta vzgoja in varstvo ločena po starostnih obdobjih otrok. V skupini starejših otrok so uvedene smernice za izobraževanje (EACEA, 2014).

Evropska strategija zavzema stališče, da je treba zagotoviti kakovostno predšolsko vzgojo in s tem dober začetek. V raziskavi iz leta 2013 je bilo ugotovljeno, da obstaja povezava med vključenostjo v predšolsko vzgojo in varstvom ter dosežki učencev in njihovim ozadjem. Zato je organizirano varstvo otrok v skupinah pomembno (EACEA, 2014).

Otroci, ki so ločeni po starostnih obdobjih, se tudi lažje razvijajo, saj s prijatelji spoznavajo nov svet in se tako izobražujejo. Način in težavnost dela v starejših skupinah se razlikujeta od načina dela in težavnosti v mlajših skupinah. Da so otroci ločeni, je bolje za njihov razvoj, saj je program prilagojen njihovi starosti. Če bi bili vsi skupaj, bi se lahko mlajši počutili, kot da zaostajajo, saj še niso razvili nekaterih sposobnosti.
Kot zanimivost v izvedenih raziskavah je zaslediti podatek, da v številnih državah priporočajo, da vzgojno varstvene institucije zagotovijo pomoč staršem in jih vključujejo v upravljanje. Boljše razmere lahko po njihovem mnenju ustvarjajo z učinkovitim partnerstvom med izvajalci vzgoje, družinami in širšo skupnostjo. Med pogostejšimi oblikami sodelovanja se omenjata podpora in pomoč pri vzgoji v obliki pogovornih ur in smernic, manj pogosta oblika pa so obiski na domu (EACEA, 2014).

V raziskavi iz leta 2016 o dodatni storitvi varovanja otrok v poslovnih prostorih je slovenska avtorica prišla do zaključka, da bi bila v Sloveniji tovrstna storitev dobrodošla. Glede na sedanje razmere v Sloveniji lahko sklepamo, da bi bila zadeva tudi danes aktualna.

Pri pregledu strokovne literature smo prišli do podatka, da je epidemija covida-19 v 90 % povzročila zapiranje vrtcev in šol po vsem svetu (Unesco 2020 v Jessen in Waights, 2020). Posledično se je nenadno povečala odgovornost staršev za varstvo otrok. Posledice se lahko kažejo v stabilnosti družine, splošni blaginji in otrokovem razvoju. Podpora družinam, kot je varstvo otrok v posebnih razmerah, se kaže v socialno čustvenih sposobnostih otrok, ohranjanju delovnih razmerij, predvsem za ženske, ohranjanju družbene enakosti, razporeditvi prostega časa in podobnem (Jessen in Waights, 2020).

Z anketo utemeljujemo, da bi vsem staršem, ki morajo v oteženih pogojih še vedno hoditi v službo, varstvo otrok prišlo prav. V razmerah covida-19 bi se počutili bolj varne, če bi bili otroci v njihovi bližini.

UVEDBA VARSTVA OTROK V POSLOVNIH OBJEKTIH IN PODJETJIH

Varstvo otrok v poslovnih objektih ali podjetjih lahko obravnavamo kot novo storitev, pri kateri moramo biti zelo pozorni na njeno načrtovanje. Veliko pozornosti je treba posvetiti okolju organizacije in pogojem njenega delovanja, saj se ti spreminjajo iz dneva v dan. Na nek način postaja načrtovanje skupaj z upravljanjem in poslovodenjem vse pomembnejše za obstoj organizacije (Kotler, 2004).

Uvedba nove storitve mora biti v osnovi skrbno zastavljena in pripravljena, saj se s tem zagotavljata uspešnost organizacije in zadovoljstvo uporabnikov (Domadenik, 2016). Uvedba nove storitve zahteva skrbno načrtovanje, ki zajema marketinške raziskave, določitev načina varstva otrok, časovni okvir, oblikovanje starostnih skupin otrok, upoštevanje zakonodaje in predpisov, strokoven kader itd. [2]

Pred uvedbo nove storitve je treba preveriti dejavnike, ki vplivajo na njeno uspešnost. Pomembni so zmožnost organizacije, učinkovito upravljanje znanja, trženje, integriranje, inoviranje in podobno. Ravno tako je pomemben skrbno pripravljen načrt poteka nove storitve, ki omogoča opredelitev dejavnikov izvajanja in upravljanja storitve, predstavitev celotnega procesa in opredelitev časovne izvedbe storitve ter z vsemi vsebovanimi elementi povečuje kakovost storitve (Domadenik, 2016).

Tabela 1: Aktivnosti v zvezi z uvedbo nove storitve »varstva otrok«
Vir: Lasten, povzeto in prilagojeno po Domadenik, 2016

Informacije

Z reklamiranjem na vhodih poslovnih stavb opozorimo na dodatno storitev, čas izvajanja storitve, ceno, prednosti za zaposlene, spremljajočo dokumentacijo in predstavitev programa, s poudarkom na kakovostnih vsebinah, ki se bodo izvajale.

Svetovanje

Osnova dodatne storitve je usmerjena k uporabnikovim potrebam in okoliščinam; zaposleni si zagotovijo varstvo otrok v posebnih razmerah.

Sprejem naročil

Vpis oziroma prijava otrok poteka do zapolnitve razpisanih mest – ob upoštevanju predpisov in priporočil institucij, ki delujejo v posebnih razmerah.

Gostoljubje

Za otroke, ki praznujejo rojstni dan, tisti dan prilagodimo program in se posvetimo praznovanju.

Varstvo

Zagotovimo čiste in urejene prostore, upoštevamo vse predpise in sprotna navodila v posebnih razmerah.

Prilagajanje individualnim potrebam

V prvi vrsti upoštevamo vsa navodila in priporočila pristojnih institucij, ki delujejo v posebnih razmerah. Poleg tega upoštevamo posebne zahteve staršev ali potrebe otrok ter tudi pri starših aktivno zbiramo ideje za izboljšanje programov.

Zaračunavanje

Jasno določimo cenik in pogoje za varstvo otrok glede na ure, starost, število otrok iz iste družine.

Plačilo

Plačevanje poteka sproti ali ob koncu meseca po uporabi storitve.


RAZISKAVA

Za namen raziskave smo na podlagi predhodnih raziskav izdelali anketo, ki je bila razposlana preko družbenih omrežij. Pri analizi smo upoštevali 170 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Anketiranci so se opredelili glede spola (167 žensk, 3 moški), izobrazbe (48 oseb ima srednješolsko izobrazbo, 49 jih ima višjo ali visoko, 63 oseb ima fakulteto ali magisterij VII, magisterij in doktorat pa 10 oseb) ter po vrsti gospodinjstva, v katerem živijo (2 živita sama, 19 jih živi skupaj s partnerjem, 141 je družin, 6 jih živi s starši, 2 se nista opredelila). Iz rezultatov je razvidno, da starši v času covida-19, kar obravnavamo kot posebne razmere, niso imeli večjih težav pri zagotavljanju varstva svojih otrok. Se pa zdi veliki večini anketirancev (78 %) zanimiva ideja varovanja otrok v poslovnih objektih (blizu njihovega delovnega mesta) ali podjetjih (ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov) v času covida-19. Mnenje zainteresiranih za tovrstne storitve je, da je zelo pomembna varnost otrok, obrok v času varstva, kakovost prehrane ter nekoliko manj izkušenost osebja, ki varuje otroka, ter interesne dejavnosti. Velika večina anketirancev (92 %) je mnenja, da so usmeritve strokovnih delavcev (vzgojitelji, pedagoški delavci) kot pomoč staršem pri vzgoji in izobraževanju pomembne. Pri izbiri vrste varstva otrok v posebnih razmerah bi se več kot polovica anketirancev odločila za varstvo v poslovni stavbi ali podjetju blizu delovnega mesta, 32 % bi se jih odločilo za varstvo doma (brez rednega dela staršev v službi) in ob tem upoštevanje usmeritev strokovnih delavcev glede vzgoje, nekaj anketirancev pa se ne bi odločilo za nič od navedenega.

Iz navedenega lahko sklepamo in zaključimo, da so si starši sicer organizirali in zagotovili varstvo otrok v času covida-19. Vseeno pa bi uporabili storitev varovanja v poslovnih objektih ali podjetjih, če bi v tem času ta možnost obstajala.

Anketiranci so v podobni predhodni raziskavi leta 2016 v Sloveniji pokazali zainteresiranost za posebne oblike varstva otrok. Veliko pozornosti so namenili kakovostni prehrani, nekoliko manj pa interesnim dejavnostim v času varstva. Do zelo podobnih rezultatov smo prišli tudi z našo raziskavo in smo tako ugotovitve predhodnih raziskav potrdili.

RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK

Za izvedeno raziskavo smo se odločili, ker nas je izbruh covida-19 prisilil, da ob hitro uvedenih ukrepih države razmislimo, kako organizirati življenje doma, uskladiti službene obveznosti in varstvo otrok.
Dobra praksa, prenos znanj, komunikacija, izmenjava mnenj in skupno proučevanje lahko prinesejo napredek v zagotavljanju kakovostne predšolske vzgoje in varstva otrok.

Izvedena raziskava in primerjava s predhodnimi tovrstnimi raziskavami je lahko koristna za vzgojitelje, učitelje in ostale pedagoške delavce ter nenazadnje tudi za starše. Vsekakor pa predstavlja novo dimenzijo pogleda na varstvo otrok v posebnih razmerah, kot je epidemija covida-19, in razmislek za uspešno organizacijo varstva otrok v tovrstnih razmerah. V naši raziskavi se nismo dotaknili financiranja varstva, kar lahko predstavlja izziv za nadaljnje raziskovanje in primerjavo z ostalimi državami. Ravno tako bi v prihodnosti lahko podrobneje proučili t. i. ranljive skupine, ki jih v naši raziskavi nismo obravnavali ločeno.
S prepoznanimi izzivi lahko razvijamo nove rešitve in zagotovimo otrokom kakovostno varstvo.

Za otroke bi bili prioriteti varstvo in kakovostno vzgajanje. Poleg vzgoje bi potekala tudi izobraževanje in socializacija, kjer bi otroci razvijali vse sposobnosti, ki jih običajno razvijajo v primarni fazi. Starši ne bi imeli skrbi, saj ne bi bili oddaljeni od njih, in bi se lažje posvetili delu. Otroci pa bi se lažje vključili v vrtec, saj bi vedeli, da so njihovi starši v bližini. Za starše bi bil to manjši stres, saj bi ob prihodu v službo hkrati oddali otroka. Ne glede na vse pa bi bila to zmaga ne le za otroka, ampak tudi za starše.

Viri:
1. Domadenik, V. 2016. Tržno vrednotenje ideje nove storitve Popoldansko varstvo otrok na Fakulteti za komercialne in poslovne vede. Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede.
2. European Commission/EACEA/Eurydice/Eurostat. 2014. Pomembni podatki o vzgoji in varstvu predšolskih otrok v Evropi – 2014. Poročilo omrežja Eurydice in Eurostat Luksemburg: Publications Office of the European Union.
3. Kotler, P. 2004. Management trženja. Ljubljana: GV založba.
4. Retuznik Bozovičar A. in Krajnc, M. 2017. Pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju. Učbenik v krogu življenja. Velenje: Modart.
5. RS. GOV.SI. Predšolska vzgoja  [online]. Dostopno na http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/predsolska_vzgoja. [15.6.2020].
6. Surrey, CC. 2019. How to set up a childcare business [online].  Dostopno na https://www.surreycc.gov.uk/schools-and-learning/childcare-professionals/running-your-childcare-business/setting-up-a-childcare-business/how-to-set-up-a-childcare-business. [15.6.2020].
7. Vidmar Batič, T. 2012. Poslovni načrt zasebnega varstva za predšolske otroke. Zaključna projektna naloga. Koper: T. Vidmar Batič.
8. Jessen, J. in Waights, S. 2020. Effects of COVID-19 day care centre closures on parental time use: Evidence from Germany. VOX CEPR Plicy Portal [online].  Dostopno na https://voxeu.org/article/covid-19-day-care-centre-closures-and-parental-time-use. [15.6.2020].

 


 

[2] https://www.surreycc.gov.uk/schools-and-learning/childcare-professionals/running-your-childcare-business/setting-up-a-childcare-business/how-to-set-up-a-childcare-business