IBS International Business School Ljubljana
All authors who would like to contribute to IBS Newsletter are invited to send their contributions to info@ibs.si.
2017 > Letnik 7, št. 2
|
|
|
Povzetek Prispevek predstavlja mnenja nekaterih relevantnih avtorjev o pomenu bivanja otrok na prostem ter o varnosti in zaš?iti otrok v razli?nih razmerah. V prakti?nem delu pa prikazuje kratko analizo bivanja otrok na prostem v vrtcu Mala akademija, pri ?emer je poudarek predvsem na analizi ?asa, ki ga otroci prebijejo zunaj. Pri tem je prikazana tudi vloga vzgojitelja in primeri, kako organizirati bivanje na prostem. Abstract 1. POMEN NARAVNEGA OKOLJA ZA PREDŠOLSKE OTROKE 1.1. NARAVNO OKOLJE, IGRA IN PREDŠOLSKI OTROK Gibanje c?loveka spremlja vse življenje. Že v zgodnjem otros?tvu ob prvih poskusih otroka pri plazenju ali hoji je njegov spoznavni razvoj moc?no povezan z gibalnim. Otrok, ki zgodaj shodi, zgodaj spoznava prostor okoli sebe in svojo bližnjo okolico. Informacije, ki izvirajo iz otrokovega telesa, zaznavanja okolja, in izkus?nje, ki jih otrok dobi preko gibalnih dejavnosti in kreativnosti v raznih situacijah, temeljijo na otrokovem doživljanju in dojemanju sveta (Videms?ek, Stanc?evic? in Sus?nik, 2006). Otrokovi primarni potrebi sta potrebi po gibanju in igri. Z gibanjem otrok zaznava okolico, prostor, c?as in samega sebe ter si z ugodnim poc?utjem pri postopnem obvladovanju svojega telesa pridobiva samozaupanje in samozavest (Bahovec, 2009). M. Videmšek in R. Pišot (2007, 19) navajata: »otroci se u?ijo skozi lastno aktivnost z direktno interakcijo med u?nim okoljem in odraslim – u?iteljem, ki ga vodi na dogovorjen na?in. Slednji mora otroku ponuditi kakovosten proces, ki ga bi pripeljal do cilja, ki ga sam ne bo nikoli dosegel.« Bivanje na prostem bi moralo biti napomembnejši del otroštva. Narava in njen svet otroke privla?i in prav v predšolskem obdobju so otroci ob?utljivi za najmanjše podrobnosti. Bivanje na prostem pove?a otroško radoživost, sre?o in ustvarjanje in prav zunaj dobivajo otroci veliko zamisli, kako bi se igrali, kaj bi se igrali ter s kom. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi odrasli, da otroku prisluhnejo, pomagajo in svetujejo. Zato naj starši in vzgojitelji otroke ?im prej spodbudijo k bivanju v naravi, da si pridobijo pozitiven odnos do narave z izkušnjami ter igro na prostem (Danks in Schofield, 2007). »Otroško okolje je omejeno na majhen del sveta, v katerem se otroci gibljejo. A ta svet je neizmerno pisan in zanimiv. Vse, kar otroci vidijo, želijo potipati, povohati in okusiti in vse, kar slišijo, želijo videti. Da bi zadovoljili ta spontana nagnjenja po odkrivanju in spoznavanju, moramo otroško okolje razširiti in ga narediti razli?nega« (Krnel, 2001, 160).
Igra v naravnem okolju otrokom omogo?a, da se izražajo na na?ine, ki v zaprtem prostoru niso možni. Pri tem lahko uporabijo vsa ?utila, zato ves ?as tipajo, vonjajo, okušajo, saj želijo svet raziskati in tako preizkusiti stvari v okolju, katerem bivajo. Bivanje na prostem otrokom omogo?a, da raziskujejo okolico, spoznavajo vremenske razmere in letne ?ase. Zdravje otrok je s tem po mnenju nekaterih avtorjev manj izpostavljeno boleznim, saj otroci dihajo svež zrak, sprejemajo son?no energijo, krepijo srce, plju?a in mišice. Plašni otroci se odprejo, postanejo zgovornejši in bolj ustvarjalni (Hohmann in Weikart, 2005). Igra na prostem spodbuja tudi razvoj naravno-varstvene etike, ki naj bi se pri?ela že v zgodnjem otroštvu, ko si otrok oblikuje osnovne vrednote. Da bo otrok lahko razvil skrb za okolje, mu moramo omogo?iti pozitivne izkušnje v naravnem okolju. ?e tega otroci niso prejeli, lahko nastanejo strahovi in predsodki, ki negativno vplivajo na njihov odnos do narave (Wilson, 2008). Otroci se na igriš?u in v naravi lahko izražajo glasneje kot v zaprtem prostoru, zato so igre v pogledu u?enja živahnejše in u?ikovitejše. Med bivanjem na prostem imajo otroci ve? ?asa za raziskovanje, tako dobijo številne izkušnje, iz katerih se razvijajo in rastejo: Dejavnosti na prostem so veliko ve? kot le gibanje, saj gre za prepletanje in razvijanje socialnih, ?ustvenih in kognitivnih sposobnosti. Kristan (1998, 41) izpostavlja prednosti dejavnosti na prostem: Karba in sod. (2010, 53) so ugotovili, da je igra na prostem pomembna, ker: »Otroško igriš?e, ki je v vrtcu, ponuja veliko možnosti za u?enje otrok. Tam se lahko otroci gibljejo prosto ali po pravilih, ki jih oblikujejo skupaj z vzgojiteljem. Gibanje jim omogo?a tudi druge dejavnosti, pri katerih so miselno aktivni. Tako lahko po igriš?u tekajo, ska?ejo, plezajo, se igrajo igre z žogo, kolesarijo, plešejo, premagujejo ovire itd.« (Karba idr., 2010, 49).
Gibalna dejavnost je nujna za celostni razvoj otroka, zato smo jo dolžni otroku zagotoviti v primerni koli?ini in kakovosti. Pri terminu gibalna dejavnost gre za vse vrste gibanja lastnega telesa s pomo?jo skeletnih mišic, ob katerih se porablja energija. Pri predšolskem otroku so te dejavnosti prilagojene njegovi razvojni stopnji ter se razlikujejo od dejavnosti odraslih (Zajec, 2010, 215). »Gibalna dejavnost je proces, ki otroka pritegne, ga notranje motivira in mu z množico kompleksnih gibalnih nalog vzbudi željo po aktivnosti, po vklju?evanju. Aktivnosti lahko izvedemo v telovadnici, na dvoriš?u, igriš?u, parku ali v gozdu skozi igro« (Pišot in Jelov?an, 2006, 11-12). Ker se v sodobnem ?asu otroci premalo gibljejo, se moramo ukvarjati z zagotavljanjem potrebne koli?ine gibalnih dejavnosti. Zavedati se je treba, da je gibanje v otroštvu in adolescenci najboljša naložba za zdrav in gibalno aktiven na?in življenja v kasnejših letih. Do sprememb pa lahko pride le, ?e vanje vklju?ujemo ne samo otroke, ampak tudi odrasle (starše in vzgojitelje). Zagotoviti je potrebno bogato gibalno okolje, v katerem naj imajo otroci vzor (Pišot in Jelov?an, 2006, 11- 12). Videmšek in Visinski (2001, 58) poudarjata: »Otrok naj ima vsak dan možnost gibanja, zlasti na prostem. Tako si pridobiva ustrezne navade in utrjuje potrebo po vsakodnevni gibalni dejavnosti, ki optimalno prispeva k njegovemu razvoju in zdravju.« »?e je vsak otrokov dan zapolnjen z raznovrstnim gibanjem, po možnosti na prostem, skupaj s starši, potem lahko verjamemo, da bo otrok s?asoma sprejel šport kot na?in življenja, ki bo kasneje, ko odraste, tudi vplival na kvaliteto njegovega življenja« (Videmšek in Pišot, 2007, 299). V kurikulumu za vrtce ne najdemo posebej opredeljenega bivanja na prostem. Dejavnosti na prostem so omenjene pri podro?jih gibanje in narava. Pri podro?ju narava je zapisano: »Otrok naj biva v naravi in jo doživlja v razli?nih okoljih, dnevih, letnih ?asih, vremenskih razmerah; doživlja naravo in se pogovarja o zaznavah« (Bahovec, 2009).
Pri bivanju na prostem se je treba zavedati škodljivih posledic delovanja son?nih žarkov. Izpostavljanje son?nim žarkom pove?a toplotno obremenitev telesa, zato v poletnih mesecih zadržujemo otroke v senci in se igramo z vodo. Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro, ko je mo? son?nih žarkov najve?ja, se z otroki umaknemo v notranjost vrtca. Pred vsako izpostavljenostjo soncu otroka namažemo z UV zaš?itno kremo, glavo pa naj imajo otroci pri gibanju na prostem zaš?iteno s pokrivalom. Vro?ino težje prenašamo, ?e smo dehidrirani, zato poskrbimo, da otroci dovolj pijejo tako, da jih ve?krat opomnimo, naj spijejo kozarec vode ali nesladkanega ?aja. Tabela 1: UV indeks, trajanje izpostavljenosti in možnosti opeklin (IVZ, 2012, 47). Za zaš?ito pred soncem je dobro upoštevati spodaj navedene korake, (Action steps EPA 2012 in priporo?ilih za zaš?ito pred soncem Združenja slovenskih dermato-venerologov, povzeto po IVZ, 2012, 45) »S spodbujanjem otrok, da naj upoštevajo zgoraj navedene preproste ukrepe, je mogo?e prepre?iti kratkoro?no in dolgoro?no škodo, medtem ko otroci še vedno lahko uživajo ?as, ki ga preživijo na prostem. Starši in skrbniki morajo zagotoviti, da so otroci ustrezno zaš?iteni« (IVZ, 2012, 45). Pozimi ob nizkih temperaturah naj bodo otroci zunaj krajši ?as. Kot lahko preberemo v ?lanku Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (2012, 39): »V hladnih dneh naj bodo igre na prostem krajše in po možnosti v toplejšem delu dneva. V mrazu otrokom in sebi omogo?imo bivanje v primerno toplem prostoru, zadrževanje toplote in proizvajanje toplote.« Intenzivnost vadbe mora biti zmerna, da izzove adaptacijske mehanizme postopnega privajanja na vse hladnejše dni in pove?ano vlažnost zraka. Vedeti moramo, da se telo vro?ini prilagaja hitreje kot mrazu, zato ima ?lovek jeseni in pozimi ve? problemov kot spomladi. Pomembno je, da so otroci primerno oble?eni, in sicer: »v topla obla?ila, poskrbeti je treba, da obla?ila niso vlažna. Otroci naj nosijo kapo, šal, rokavice (brez prstov) in vodoodporno obutev. Obutev ne sme biti premajhna, saj tesna obutev ovira kroženje krvi v nogah« (IVZ, 2012, 39). »V vseh ?asovnih obdobjih skrbimo, da si otroci umivajo roke po prihodu npr. v vrtec ali domov, pred jedjo, po jedi, po igranju zunaj, po igranju z živalmi, po previjanju, po uporabi straniš?a ali kahlice, po kašljanju, kihanju ali ?iš?enju nosu, pred odhodom itd. Tako prepre?imo prenos morebitnih škodljivih mikroorganizmov iz ?revesa, ust, nosu in iz okolja. Prilagajamo se vro?ini, mrazu, vetru, hrani in zraku. Roke si umivamo s toplo vodo in milom. Zmo?imo roke, jih namilimo, umijemo dlani, hrbtiš?a dlani, vse prste, podro?ja med prsti, zapestja in konice prstov z nohti. Z milom drgnemo roke vsaj 20 sekund (v tem ?asu lahko dvakrat zapojemo pesmico Ringa ringa raja). Roke dobro splaknemo s teko?o vodo in jih osušimo s papirnato brisa?o« (IVZ, 2012, 23).
2. BIVANJE NA PROSTEM V VRTCU MALA AKADEMIJA Drugi del tega prispevka obravnava ?as bivanja na prostem v vrtcu Mala akademija v vrt?evskem letu 2016/17. Vrtec vodi dnevno evidenco bivanja na prostem dopoldne in popoldne za otroke prvega in drugega starostnega obdobja: Tabela 2: povpre?ni ?as bivanja na prostem po skupinah in delu dneva.
Kakor je bilo pri?akovati, so bili otroci zunaj dvakrat na dan, razen v januarju, ko so šli ven samo enkrat dnevno. Najve? ?asa zunaj so otroci prebili v mesecih z lepim vremenom, najmanj pa v januarju in februarju. Januarja in februarja 2017 so bili otroci manj zunaj ne samo zaradi slabih vremenskih razmer in nizkih temperatur, pa? pa tudi zaradi onesnaženosti zraka. Dopoldne so otroci v vseh mesecih prebili zunaj manj ?asa, saj ob 9.00 praviloma izvajajo dolo?ene dejavnosti v skladu s kurikulom, popoldne pa se igrajo zunaj. Prav tako je iz podatkov razvidno, da otroci prve starostne skupine preživijo zunaj manj ?asa kot otroci druge starostne skupine, saj vzgojiteljice po eni strani potrebujejo ve? ?asa, da otroke oble?ejo, po drugi strani pa so otroci še majhni in jih v primeru slabih vremenskih razmer hitreje umaknejo v notranjost vrtca.
Pomembno vlogo pri igri na prostem imajo vzgojitelji. Vzgojitelji, ki v sebi ?utijo navdušenje in ?udenje do narave, to prenašajo na otroke in poskrbijo, da se otrokom odpre ves potencial, ki ga nudi naravno okolje (White, 2008). Vzgojitelji morajo razmisliti, kakšno vlogo imajo na prostem in kaj pomeni pristop aktivnega u?enja. Igra na prostem za vzgojitelja ni ?as za sprostitev, za pogovor z drugimi odraslimi, medtem ko otroci sami skrbijo zase v »prosti igri oz. dejavnosti«. Vzgojitelji naj se vklju?ijo v otrokovo igro, jo podprejo in spodbudijo (Hohmann in Weikart, 2005, 285). V okolici vrtca imamo kar nekaj zelenih površin (park, travniki, gozdi?ek), kar nam omogo?a, da z otroki opazujemo in raziskujemo okolico. Sprehod je v vrtcu primerna dejavnost v vseh vremenskih razmerah, tudi v hladnih in deževnih dneh, ker gre za srednje intenzivno dejavnost, seveda pa ga je potrebno prilagoditi sposobnostim skupine in vremenu. Sprehodi so pomemben element bivanja na prostem, saj ima otrok med sprehodom dovolj ?asa, da opazuje okolico, kar v njem zbudi radovednost. Vloga vzgojitelja pri tem pa je, da otroke spodbudi k opazovanju, razmišljanju, izražanju itd. Bivanje na prostem ne poteka le na vrtu ali igriš?u v neposredni bližini vrtca, pa? pa je povezano tudi z obiskovanjem bližnjih in bolj oddaljenih krajev, zgodovinskih in kulturnih objektov, pri ?emer se otroci seznanijo z delom naših umetnikov, arhitektov, naravoslovcev, tehnikov ali pa spoznavajo kraje, pomembne za vsakdanje življenje od trgovin, do pekarne, ?evljarja, policijske postaje itd. Dobro organiziranje teh dejavnosti od vzgojiteljev zahteva poznavanje kurikula, upoštevanje varnosti, varovanja zdravja, predvsem pa medpredmetno povezovanje razli?nih podro?ji kurikula.
|



