Povzetek

Prispevek predstavlja mnenja nekaterih relevantnih avtorjev o pomenu bivanja otrok na prostem ter o varnosti in za�?iti otrok v razli?nih razmerah. V prakti?nem delu pa prikazuje kratko analizo bivanja otrok na prostem v vrtcu Mala akademija, pri ?emer je poudarek predvsem na analizi ?asa, ki ga otroci prebijejo zunaj. Pri tem je prikazana tudi vloga vzgojitelja in primeri, kako organizirati bivanje na prostem.

Abstract

The paper presents opinions of some relevant authors about importance of outdoor activities in kindergartens and about safety and protection of preschool children in different circumstances. The practical part of the paper contains a short analysis of the outdoor activities in the kindergarten La petite academy which analyses especially the time that children spend outside. The authors also discuss the role of preschool teachers and cases how to organize outdoor activities.
Key words: kindergarten, outdoor activities, role of preschool teachers

1. POMEN NARAVNEGA OKOLJA ZA PRED�OLSKE OTROKE

1.1. NARAVNO OKOLJE, IGRA IN PRED�OLSKI OTROK

Gibanje c?loveka spremlja vse �ivljenje. �e v zgodnjem otros?tvu ob prvih poskusih otroka pri plazenju ali hoji je njegov spoznavni razvoj moc?no povezan z gibalnim. Otrok, ki zgodaj shodi, zgodaj spoznava prostor okoli sebe in svojo bli�njo okolico. Informacije, ki izvirajo iz otrokovega telesa, zaznavanja okolja, in izkus?nje, ki jih otrok dobi preko gibalnih dejavnosti in kreativnosti v raznih situacijah, temeljijo na otrokovem do�ivljanju in dojemanju sveta (Videms?ek, Stanc?evic? in Sus?nik, 2006).

Otrokovi primarni potrebi sta potrebi po gibanju in igri. Z gibanjem otrok zaznava okolico, prostor, c?as in samega sebe ter si z ugodnim poc?utjem pri postopnem obvladovanju svojega telesa pridobiva samozaupanje in samozavest (Bahovec, 2009).

M. Videm�ek in R. Pi�ot (2007, 19) navajata: �otroci se u?ijo skozi lastno aktivnost z direktno interakcijo med u?nim okoljem in odraslim � u?iteljem, ki ga vodi na dogovorjen na?in. Slednji mora otroku ponuditi kakovosten proces, ki ga bi pripeljal do cilja, ki ga sam ne bo nikoli dosegel.�

Bivanje na prostem bi moralo biti napomembnej�i del otro�tva. Narava in njen svet otroke privla?i in prav v pred�olskem obdobju so otroci ob?utljivi za najmanj�e podrobnosti. Bivanje na prostem pove?a otro�ko rado�ivost, sre?o in ustvarjanje in prav zunaj dobivajo otroci veliko zamisli, kako bi se igrali, kaj bi se igrali ter s kom. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi odrasli, da otroku prisluhnejo, pomagajo in svetujejo. Zato naj star�i in vzgojitelji otroke ?im prej spodbudijo k bivanju v naravi, da si pridobijo pozitiven odnos do narave z izku�njami ter igro na prostem (Danks in Schofield, 2007).

�Otro�ko okolje je omejeno na majhen del sveta, v katerem se otroci gibljejo. A ta svet je neizmerno pisan in zanimiv. Vse, kar otroci vidijo, �elijo potipati, povohati in okusiti in vse, kar sli�ijo, �elijo videti. Da bi zadovoljili ta spontana nagnjenja po odkrivanju in spoznavanju, moramo otro�ko okolje raz�iriti in ga narediti razli?nega� (Krnel, 2001, 160).

1.2. IGRA NA PROSTEM

Igra v naravnem okolju otrokom omogo?a, da se izra�ajo na na?ine, ki v zaprtem prostoru niso mo�ni. Pri tem lahko uporabijo vsa ?utila, zato ves ?as tipajo, vonjajo, oku�ajo, saj �elijo svet raziskati in tako preizkusiti stvari v okolju, katerem bivajo. Bivanje na prostem otrokom omogo?a, da raziskujejo okolico, spoznavajo vremenske razmere in letne ?ase. Zdravje otrok je s tem po mnenju nekaterih avtorjev manj izpostavljeno boleznim, saj otroci dihajo sve� zrak, sprejemajo son?no energijo, krepijo srce, plju?a in mi�ice. Pla�ni otroci se odprejo, postanejo zgovornej�i in bolj ustvarjalni (Hohmann in Weikart, 2005).

Igra na prostem spodbuja tudi razvoj naravno-varstvene etike, ki naj bi se pri?ela �e v zgodnjem otro�tvu, ko si otrok oblikuje osnovne vrednote. Da bo otrok lahko razvil skrb za okolje, mu moramo omogo?iti pozitivne izku�nje v naravnem okolju. ?e tega otroci niso prejeli, lahko nastanejo strahovi in predsodki, ki negativno vplivajo na njihov odnos do narave (Wilson, 2008).

Otroci se na igri�?u in v naravi lahko izra�ajo glasneje kot v zaprtem prostoru, zato so igre v pogledu u?enja �ivahnej�e in u?ikovitej�e. Med bivanjem na prostem imajo otroci ve? ?asa za raziskovanje, tako dobijo �tevilne izku�nje, iz katerih se razvijajo in rastejo:
-    domi�ljijska igra,
-    uporaba razli?nih naravnih materialov pri igri in delu,
-    socialni odnosi (npr. igra z vrstniki),
-    igre z �ogami,
-    gibalne igre,
-    razvoj gibalnih sposobnosti,
-    gibanje na razli?nih igralih,
-    gibanje na razli?nih terenih,
-    posnemanje glasbe (ustvarjanje malih in�trumentov iz naravnih predmetov iz narave),
-    klasifikacija (pospravljanje veder, lopatk, model?kov v �katlo),
-    �tevila (�tetje predmetov v okolici),
-    orientacija v prostoru,
-    ?asovna orienacija itd. (Hohmann in Weikart, 2005, 282).

Dejavnosti na prostem so veliko ve? kot le gibanje, saj gre za prepletanje in razvijanje socialnih, ?ustvenih in kognitivnih sposobnosti. Kristan (1998, 41) izpostavlja prednosti dejavnosti na prostem:
-    �v naravnem okolju izrabljamo vse prilo�nosti za pridobivanje spoznanj o naravi in dru�bi ter s tem �irimo otrokovo obzorje in spodbujamo njegovo osebno rast.
-    Otroke seznanjamo z razli?nimi prosto?asnimi dejavnostmi, ki jih ni mogo?e izvajati v prostoru ter jih s tem uvajamo v koristen in zdrav na?in pre�ivljanja prostega ?asa v vseh starostnih obdobjih.
-    Poglabljamo stike z naravo ter oblikujemo ?ustven, kulturen in spo�tljiv odnos do nje.�

Karba in sod. (2010, 53) so ugotovili, da je igra na prostem pomembna, ker:
-    �podpira zdrav in dejaven �ivljenjski slog,
-    otrokom ponuja mo�nosti za svobodo in fizi?no dejavnost,
-    pospe�uje ob?utek zaupanja vase in ob?utek dobrega po?utja,
-    ponuja veliko mo�nosti za urejanje medsebojnih odnosov otrok,
-    razvoj motori?nih sposobnosti,
-    spodbuja aktivno u?enje,
-    spodbuja razvoj otrokovega mi�ljenja,
-    spodbuja razvijanje ustvarjalnosti,
-    spodbuja razvoj domi�ljije,
-    otrokom ponuja tesen stik z naravo, stik z vremenskimi spremembami in spemembami povezanimi z letnimi ?asi.�

�Otro�ko igri�?e, ki je v vrtcu, ponuja veliko mo�nosti za u?enje otrok. Tam se lahko otroci gibljejo prosto ali po pravilih, ki jih oblikujejo skupaj z vzgojiteljem. Gibanje jim omogo?a tudi druge dejavnosti, pri katerih so miselno aktivni. Tako lahko po igri�?u tekajo, ska?ejo, plezajo, se igrajo igre z �ogo, kolesarijo, ple�ejo, premagujejo ovire itd.� (Karba idr., 2010, 49).

1.3. VPLIV GIBANJA NA PROSTEM NA ZDRAVJE PRED�OLSKIH OTROK

Gibalna dejavnost je nujna za celostni razvoj otroka, zato smo jo dol�ni otroku zagotoviti v primerni koli?ini in kakovosti. Pri terminu gibalna dejavnost gre za vse vrste gibanja lastnega telesa s pomo?jo skeletnih mi�ic, ob katerih se porablja energija. Pri pred�olskem otroku so te dejavnosti prilagojene njegovi razvojni stopnji ter se razlikujejo od dejavnosti odraslih (Zajec, 2010, 215).

�Gibalna dejavnost je proces, ki otroka pritegne, ga notranje motivira in mu z mno�ico kompleksnih gibalnih nalog vzbudi �eljo po aktivnosti, po vklju?evanju. Aktivnosti lahko izvedemo v telovadnici, na dvori�?u, igri�?u, parku ali v gozdu skozi igro� (Pi�ot in Jelov?an, 2006, 11-12).

Ker se v sodobnem ?asu otroci premalo gibljejo, se moramo ukvarjati z zagotavljanjem potrebne koli?ine gibalnih dejavnosti. Zavedati se je treba, da je gibanje v otro�tvu in adolescenci najbolj�a nalo�ba za zdrav in gibalno aktiven na?in �ivljenja v kasnej�ih letih. Do sprememb pa lahko pride le, ?e vanje vklju?ujemo ne samo otroke, ampak tudi odrasle (star�e in vzgojitelje). Zagotoviti je potrebno bogato gibalno okolje, v katerem naj imajo otroci vzor (Pi�ot in Jelov?an, 2006, 11- 12).

Videm�ek in Visinski (2001, 58) poudarjata: �Otrok naj ima vsak dan mo�nost gibanja, zlasti na prostem. Tako si pridobiva ustrezne navade in utrjuje potrebo po vsakodnevni gibalni dejavnosti, ki optimalno prispeva k njegovemu razvoju in zdravju.�

�?e je vsak otrokov dan zapolnjen z raznovrstnim gibanjem, po mo�nosti na prostem, skupaj s star�i, potem lahko verjamemo, da bo otrok s?asoma sprejel �port kot na?in �ivljenja, ki bo kasneje, ko odraste, tudi vplival na kvaliteto njegovega �ivljenja� (Videm�ek in Pi�ot, 2007, 299).

V kurikulumu za vrtce ne najdemo posebej opredeljenega bivanja na prostem. Dejavnosti na prostem so omenjene pri podro?jih gibanje in narava. Pri podro?ju narava je zapisano: �Otrok naj biva v naravi in jo do�ivlja v razli?nih okoljih, dnevih, letnih ?asih, vremenskih razmerah; do�ivlja naravo in se pogovarja o zaznavah� (Bahovec, 2009).

1.4. VARNOST IN ZA�?ITA OTROK PRI BIVANJU NA PROSTEM

Pri bivanju na prostem se je treba zavedati �kodljivih posledic delovanja son?nih �arkov. Izpostavljanje son?nim �arkom pove?a toplotno obremenitev telesa, zato v poletnih mesecih zadr�ujemo otroke v senci in se igramo z vodo. Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro, ko je mo? son?nih �arkov najve?ja, se z otroki umaknemo v notranjost vrtca. Pred vsako izpostavljenostjo soncu otroka nama�emo z UV za�?itno kremo, glavo pa naj imajo otroci pri gibanju na prostem za�?iteno s pokrivalom. Vro?ino te�je prena�amo, ?e smo dehidrirani, zato poskrbimo, da otroci dovolj pijejo tako, da jih ve?krat opomnimo, naj spijejo kozarec vode ali nesladkanega ?aja.

Tabela 1: UV indeks, trajanje izpostavljenosti in mo�nosti opeklin (IVZ, 2012, 47).
UV indeks    nastanek opeklin
0 � 2 (minimalna nevarnost)    mo�nost opeklin po 1 uri
3 � 4 (nizka nevarnost)    po 20 min
5 � 6 (srednja nevarnost)    < 15 min
7 � 8 (velika nevarnost)    < 10 min
10 in ve? (zelo velika nevarnost)    < 5 min

Za za�?ito pred soncem je dobro upo�tevati spodaj navedene korake, (Action steps EPA 2012 in priporo?ilih za za�?ito pred soncem Zdru�enja slovenskih dermato-venerologov, povzeto po IVZ, 2012, 45)

�S spodbujanjem otrok, da naj upo�tevajo zgoraj navedene preproste ukrepe, je mogo?e prepre?iti kratkoro?no in dolgoro?no �kodo, medtem ko otroci �e vedno lahko u�ivajo ?as, ki ga pre�ivijo na prostem. Star�i in skrbniki morajo zagotoviti, da so otroci ustrezno za�?iteni� (IVZ, 2012, 45).

Pozimi ob nizkih temperaturah naj bodo otroci zunaj kraj�i ?as. Kot lahko preberemo v ?lanku In�tituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (2012, 39): �V hladnih dneh naj bodo igre na prostem kraj�e in po mo�nosti v toplej�em delu dneva. V mrazu otrokom in sebi omogo?imo bivanje v primerno toplem prostoru, zadr�evanje toplote in proizvajanje toplote.� Intenzivnost vadbe mora biti zmerna, da izzove adaptacijske mehanizme postopnega privajanja na vse hladnej�e dni in pove?ano vla�nost zraka. Vedeti moramo, da se telo vro?ini prilagaja hitreje kot mrazu, zato ima ?lovek jeseni in pozimi ve? problemov kot spomladi. Pomembno je, da so otroci primerno oble?eni, in sicer: �v topla obla?ila, poskrbeti je treba, da obla?ila niso vla�na. Otroci naj nosijo kapo, �al, rokavice (brez prstov) in vodoodporno obutev. Obutev ne sme biti premajhna, saj tesna obutev ovira kro�enje krvi v nogah� (IVZ, 2012, 39).

�V vseh ?asovnih obdobjih skrbimo, da si otroci umivajo roke po prihodu npr. v vrtec ali domov, pred jedjo, po jedi, po igranju zunaj, po igranju z �ivalmi, po previjanju, po uporabi strani�?a ali kahlice, po ka�ljanju, kihanju ali ?i�?enju nosu, pred odhodom itd. Tako prepre?imo prenos morebitnih �kodljivih mikroorganizmov iz ?revesa, ust, nosu in iz okolja. Prilagajamo se vro?ini, mrazu, vetru, hrani in zraku. Roke si umivamo s toplo vodo in milom. Zmo?imo roke, jih namilimo, umijemo dlani, hrbti�?a dlani, vse prste, podro?ja med prsti, zapestja in konice prstov z nohti. Z milom drgnemo roke vsaj 20 sekund (v tem ?asu lahko dvakrat zapojemo pesmico Ringa ringa raja). Roke dobro splaknemo s teko?o vodo in jih osu�imo s papirnato brisa?o� (IVZ, 2012, 23).

2. BIVANJE NA PROSTEM V VRTCU MALA AKADEMIJA

Drugi del tega prispevka obravnava ?as bivanja na prostem v vrtcu Mala akademija v vrt?evskem letu 2016/17. Vrtec vodi dnevno evidenco bivanja na prostem dopoldne in popoldne za otroke prvega in drugega starostnega obdobja:

Tabela 2: povpre?ni ?as bivanja na prostem po skupinah in delu dneva.

Kakor je bilo pri?akovati, so bili otroci zunaj dvakrat na dan, razen v januarju, ko so �li ven samo enkrat dnevno. Najve? ?asa zunaj so otroci prebili v mesecih z lepim vremenom, najmanj pa v januarju in februarju. Januarja in februarja 2017 so bili otroci manj zunaj ne samo zaradi slabih vremenskih razmer in nizkih temperatur, pa? pa tudi zaradi onesna�enosti zraka. Dopoldne so otroci v vseh mesecih prebili zunaj manj ?asa, saj ob 9.00 praviloma izvajajo dolo?ene dejavnosti v skladu s kurikulom, popoldne pa se igrajo zunaj. Prav tako je iz podatkov razvidno, da otroci prve starostne skupine pre�ivijo zunaj manj ?asa kot otroci druge starostne skupine, saj vzgojiteljice po eni strani potrebujejo ve? ?asa, da otroke oble?ejo, po drugi strani pa so otroci �e majhni in jih v primeru slabih vremenskih razmer hitreje umaknejo v notranjost vrtca.

3. POMEN VZGOJITELJEV

Pomembno vlogo pri igri na prostem imajo vzgojitelji. Vzgojitelji, ki v sebi ?utijo navdu�enje in ?udenje do narave, to prena�ajo na otroke in poskrbijo, da se otrokom odpre ves potencial, ki ga nudi naravno okolje (White, 2008).

Vzgojitelji morajo razmisliti, kak�no vlogo imajo na prostem in kaj pomeni pristop aktivnega u?enja. Igra na prostem za vzgojitelja ni ?as za sprostitev, za pogovor z drugimi odraslimi, medtem ko otroci sami skrbijo zase v �prosti igri oz. dejavnosti�. Vzgojitelji naj se vklju?ijo v otrokovo igro, jo podprejo in spodbudijo (Hohmann in Weikart, 2005, 285).
?e se vzgojitelji zavedajo in tudi sami radi gredo ven, ?e znajo organizirati dejavnosti otrok, je lahko bivanje zunaj ne le igra, pa? pa tudi u?enje in raziskovanje. Pomembno je, da te�avnosti igre in dejavnosti prilagodijo razvojni stopnji in starosti otrok, predvsem pa upo�tevajo individualnost vsakega posameznika. U?enje poteka skozi igro, ko se otroci lahko gibajo po pravilih, ki jih oblikujejo skupaj z ostalimi otroki in vzgojitelji, ali pa imajo ?isto prosto igro. Na igri�?u vrtca ali okoli�kih igri�?ih lahko otroci ska?ejo, plezajo, tekajo, se igrajo igre z �ogo, kolesarijo, rolajo, vozijo s poganjalci in skiroji, ple�ejo, pojejo, ri�ejo s kredami, se igrajo razli?ne gibalne zgodbe, ustvarjajo gib z razli?nimi rekviziti, premagujejo vnaprej pripravljene poligone itd.
Otroci lahko na dobro urejenem zelenjavnem, sadnem in zeli�?nem vrtu vrtca spoznavajo rastline od najrazli?nej�ih dreves, grmovnic, di�avnic, zelenjave in sadja, ki ga sami pridelajo (jabolka, breskve, paradi�nik, krompir, jaj?evci, lubenice, bu?ke in �e vrsto drugih). Nau?ijo se, da se je treba za to, da pridelek zraste, potruditi pri obdelavi gredic, pravilno posaditi sadiko, paziti na plevel, zalivati rastline, na koncu pa pridobijo sadje ali zelenjavo, ki ga praviloma tudi z veseljem pojedo.
Na igri�?u vrtca imajo otroci mo�nost igre v peskovniku, ki je vir neskon?ne ustvarjalnosti, saj vsak otrok naredi iz mivke ali peska nekaj drugega in ob pohvali vzgojitelja razvija zaupanje vase ter postaja vse bolj spreten. Na vrtu pa otroci tudi spoznavajo vremenske razmere in pojave, letne ?ase, poslu�ajo in opazujejo ptice in druge �ivali, ki jih vzgojitelji pripeljejo na vrt (npr. terapevtski pes, mlade ra?ke, �elvo itd.). Prilo�nosti za u?enje o naravi je zunaj veliko in pogosto nanje opozorijo �e sami otroci z vpra�anji.

V okolici vrtca imamo kar nekaj zelenih povr�in (park, travniki, gozdi?ek), kar nam omogo?a, da z otroki opazujemo in raziskujemo okolico. Sprehod je v vrtcu primerna dejavnost v vseh vremenskih razmerah, tudi v hladnih in de�evnih dneh, ker gre za srednje intenzivno dejavnost, seveda pa ga je potrebno prilagoditi sposobnostim skupine in vremenu. Sprehodi so pomemben element bivanja na prostem, saj ima otrok med sprehodom dovolj ?asa, da opazuje okolico, kar v njem zbudi radovednost. Vloga vzgojitelja pri tem pa je, da otroke spodbudi k opazovanju, razmi�ljanju, izra�anju itd.

Bivanje na prostem ne poteka le na vrtu ali igri�?u v neposredni bli�ini vrtca, pa? pa je povezano tudi z obiskovanjem bli�njih in bolj oddaljenih krajev, zgodovinskih in kulturnih objektov, pri ?emer se otroci seznanijo z delom na�ih umetnikov, arhitektov, naravoslovcev, tehnikov ali pa spoznavajo kraje, pomembne za vsakdanje �ivljenje od trgovin, do pekarne, ?evljarja, policijske postaje itd. Dobro organiziranje teh dejavnosti od vzgojiteljev zahteva poznavanje kurikula, upo�tevanje varnosti, varovanja zdravja, predvsem pa medpredmetno povezovanje razli?nih podro?ji kurikula.

4. LITERATURA

• Bahovec, E. D. (2009). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za �olstvo in �port, Zavod Republike Slovenije za �olstvo.
• Danks, F in Schofield, J. (2007). Igri�?a narave: igre, ro?ne spretnosti in dejavnosti, ki bodo otroke zvabile ven. Ljubljana: Didakta.
• Hohmann, M. in Weikart, D. P. (2005). Vzgoja in u?enje pred�olskih otrok. Ljubljana: DZS.
• In�titut za varovanje zdravja RS. (2012). Promocija zdravja za otroke in mladostnike v Republiki Sloveniji Priro?nik za izvajalce vzgoje za zdravje ob sistematskih pregledih pred�olskih otrok. Dostopno na: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/vzgoja_za_zdravje_za_starse_predsolskih_otrok.pdf [5. 6. 2017].
• Karba, M. in sod. (2010). Bivanje na prostem kot mo�nost u?enja otrok v vrtcu. Vodenje v vzgoji in izobra�evanju. Pridobljeno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GR5IDG4X [5. 6. 2017].
• Kristan, S. (1998). �ola v naravi. Radovljica: Didakta.
• Krnel, D. (2001). Narava. Otrok v vrtcu: priro?nik h kurikulumu za vrtce. Maribor: Obzorja.
• Pi�ot, R. in Jelov?an G. (2006). Vsebine gibalno/�portne vzgoje v pred�olskem obdobju. Koper: Univerza na Primorskem.
• Videm�ek, M. in Pi�ot, R. (2007). �port za najmanj�e. Ljubljana: Studio Print.
• Videm�ek, M. in Visinski, M. (2001). �portne dejavnosti pred�olskih otrok. Ljubljana: Fakulteta za �port, In�titut za �port.
• Videms?ek, M., Stanc?evic?, B., Sus?nik, N. (2006). 1, 2, 3, igraj se tudi ti! Ljubljana: Fakulteta za �port, In�titut za �port.
• White, J. (2008). Playing and learning outdoors. London, New York: Routledge.
• Wilson, R. (2008). Nature and young children: Encouraging creative play and learning in natural environments. Abingdon: Routledge.
• Zajec, J. (2010). Analiza gibalnih/�portnih dejavnosti otrok in vzgojiteljev kot argument za vklju?evanje nekaterih dejavnikov zdravega na?ina �ivljenja v vrtec. V T. Devjak, ind.(ur.). Pedago�ki koncept Regio Emilia in Kurikulum za vrtce: podrobnosti v razli?nosti. Ljubljana: Pedago�ka fakulteta Ljubljana.