BLAŽENA KOŠMERL, SPEC. MANAG.: VPLIV DEJAVNIKOV MANAGEMENTA KAKOVOSTI NA USPEŠNOST VIŠJIH STROKOVNIH ŠOL V SLOVENIJI

Povzetek
V prispevku smo ugotavljali management kakovosti in uspešnosti višjih strokovnih šol v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem kakovosti na splošno in kakovost v šolstvu. V nadaljevanju smo opisali posamezne modele kakovosti in pregledali relevantno domačo in tujo literaturo opravljenih raziskav s področja kakovosti v izobraževanju. V empiričnem delu članka smo opravili raziskavo o vplivu dejavnikov managementa kakovosti na vpeljavo modelov v višje strokovne šole ter vpliv poznavanja modelov na samo vpeljavo modela v šolo. Prav tako smo raziskovali poglede ravnateljev ter članov komisij na relacijo med študenti in predavatelji. Ugotovili smo, da ima stopnja poznavanja modelov kakovosti predstavnikov vpliv na uvajanje modelov kakovosti v višjih strokovnih šolah. Prav tako smo ugotovili, da ima mnenje o pomembnosti uvajanja modelov kakovosti za prihodnost vzgoje in izobraževanja, pozitiven vpliv na prepoznavanje pomembnosti odgovornosti ravnatelja in odnosa predavatelj-študent za kakovost višjih strokovnih šol.

Ključne besede:
management kakovosti, višja strokovna šola, uvajanje sistemov kakovosti, kakovost v izobraževanju, zagotavljanje kakovosti, evalvacija.

Abstract
In this article, we established the quality management and performance of higher vocational colleges in Slovenia. In the theoretical part, we defined the concept of quality in general and quality in education. Further, we described individual quality models and reviewed the relevant domestic and foreign literature on research in the field of quality in education. In the empirical part of the article, we conducted research on the impact of quality management factors on the introduction of models in higher vocational colleges and the impact of knowledge of models on the introduction in school. We also researched the views of principals and quality commission members on the relationship between students and lecturers. We found that the representatives’ level of knowledge of quality models has an impact on their introduction in higher vocational colleges.  We also found that when it comes to the quality of higher vocational colleges, the opinion on the importance of introducing quality models for the future of education has a positive impact on recognizing the importance of principal’s responsibility and the lecturer-student relationship.

Keywords:
Quality management, higher vocational college, introduction of quality systems, quality in education, quality assurance, evaluation

1 UVOD

Medveš (2000) navaja, da je kakovost postala eden od pomembnejših pojmov današnjega časa in pridobiva na univerzalnem pomenu. Omenjeno naj bi pomenilo, da preprosto ni več področja, kjer kakovost ne bi bila pomembna. Ta naj bi bila temeljno usmerjena k stalnemu napredku in posledično novim proizvodom, iskanju novih rešitev, višji storilnosti, in izboljšanju procesov ter hitrejših korakov v tekmovalnem »duhu« moderne družbe. Ažman in drugi (2008, 6) navajajo kakovost kot pojem, ki so ga prevzela vsa družbena področja, tudi vrtci, šole in fakultete. Kakovost v šolstvu in zaznavanje tega se je izboljševalo sočasno s povečanjem tržne naravnanosti in tekmovalnosti okolja. Zaposleni v šolstvu se namreč vse pogosteje soočamo z zahtevami po razumevanju kakovosti na vseh ravneh šolske kulture.

Kakovost v vzgoji in izobraževanju ni nova zadeva, vendar naj bi bila prioritetna, saj je vključena v vse pomembnejše listine, ki določajo šolsko, veljavni na ravni Republike Slovenije in Evropske unije (Pahor Bizjak 2011, 141).

Ugotavljanje in zagotavljanje managementa kakovosti postaja čedalje pomembnejša tudi v višjih strokovnih šolah, posledično je pomembno zagotavljanje managementa kakovosti. Pri obeh pa se odgovorni soočajo predvsem z vprašanjem, kako začeti z ugotavljanjem in zagotavljanjem managementa kakovosti. V višjih strokovnih šolah naj bi imeli v skladu s predpisi ustanovljeno posebno komisijo, ki naj bi ugotavljala in zagotavljala ustrezno raven kakovosti, kjer uporabljajo različne pristope (Škafar 2012).

V višjih strokovnih šolah sta prevladujoča poslovno-organizacijska sistema ISO 9001:2015 in modela Evropske fundacije za management kakovosti – EFQM (ang. European Fundation for Quality Management), ki zajemata vse ravni kakovosti v neki organizaciji. Standardi ISO, serije 9000, sicer zajemajo poslovno-organizacijski sistem managementa kakovosti v organizaciji in niso standardi za proizvod ali proces (Škafar 2012). Vendar pa je standard ISO 9001:2015 namenjen vsem vrstam organizacij, z namenom izboljšanja poslovanja in boljšega obvladovanja poslovanja.

Model odličnosti naj bi bil praktično orodje, s katerim naj bi organizacijam pomagali razumeti vrzeli in možne rešitve. Namen modela odličnosti je zagotavljanje dinamičnosti,  v skladu s sodobnimi pogledi na kakovost. Avtorji model odličnosti nenehno preverjajo in posodabljajo, pri čemer se zgledujejo z dobro prakso v številnih organizacijah (Malek, Škafar in Vorina 2009, 35).

V letu 2015 je bila v Sloveniji opravljena raziskava na temo Voditeljstvo in uvajanje modela odličnosti EFQM v visokem šolstvu (Pungeršek idr. 2015), kjer je bil namen nakazati možne usmeritve za izboljšanje stanja pri udejstvovanju voditeljstva in uvajanju modela EFQM v visokošolskih ustanovah. Ugotovljeno je bilo, da se vodstvo visokih šol ne zaveda pomena uvajanja modela poslovne odličnosti in kakšne prednosti bi ta uvedba v višje šole prinesla. Ključen sklep raziskave je bil, da slovenske visoke šole še niso pripravljene za učinkovito izvajanje modela EFQM.

Na področju uvedbe modela kakovosti v višjih strokovnih šolah v Sloveniji pa smo zasledili raziskavo, ki jo je opravil Škafar (2012). Ugotovil je, da naj bi uvedba točno določenega modela, tj. Zahteve sistema vodenja kakovosti v višjih strokovnih šolah, pripomogla k večji informiranosti, medsebojni komunikaciji in večjemu zadovoljstvu vseh deležnikov, ki delujejo na šolskem področju. Izid uvedbe modela kaže tudi na boljše izvajanje šolskih dejavnosti, povečalo pa se je tudi število predlogov za izboljšave. Povzel je, da se anketiranci strinjajo, da je sistem kakovosti pripomogel k večjemu zadovoljstvu na šoli, boljšemu izvajanju procesov in stalnim izboljšavam. V raziskavi je bila zajeta uvedba modela kakovosti, imenovana Zahteve sistema kakovosti v višjih strokovnih šolah. Imenovani model je nastal v okviru projekta Impletum. V raziskavi niso bile obravnavane vsebine o vplivu poznavanja vseh modelov kakovosti na uvajanje modelov kakovosti v višjih strokovnih šolah.

1.1 HIPOTEZE

Na podlagi teoretičnih izhodišč in raziskovalnega problema smo zastavili naslednji hipotezi:
• H1: Stopnja poznavanja modelov kakovosti predstavnikov višjih strokovnih šol, predsednikov in članov komisij za kakovost ima pozitiven vpliv na njihovo mnenje o pomembnosti uvajanja modelov kakovosti za prihodnost vzgoje ter izobraževanja v višjih strokovnih šolah.
• H2: Mnenje o pomembnosti uvajanja modelov kakovosti za prihodnost vzgoje in izobraževanja, podano od predstavnikov višjih strokovnih šol, ima pozitiven vpliv na prepoznavanje pomembnosti odgovornosti ravnatelja in odnosa predavatelj - študent za kakovost višjih strokovnih šol.

2 OPREDELITEV POJMA KAKOVOST, MANAGEMENT KAKOVOSTI IN USPEŠNOST IZOBRAŽEVANJA

Kakor smo že uvodoma ugotavljali, se pojem kakovosti različno opredeljuje. Wilkinson in drugi (1998, 7) so tako mnenja, da obstajajo kljub obsežni literaturi na temo managementa kakovosti, še vedno omejitve pri definiranju pomena kakovosti. Markič (2004, 146) tako navaja, da je kakovost dejansko skupek vseh posameznih lastnosti in značilnostih izdelka, procesov ali storitev. Ti se nanašajo predvsem na sposobnost izpolnjevanja postavljenih ali neposredno izraženih potreb. Prav tako navaja, da lahko kakovost opredelimo kot eden izmed bistvenih dejavnikov za uspešno poslovanje organizacij.

2.1 POJEM KAKOVOSTI V ŠOLSTVU

Vodje v izobraževanju se v novem tisočletju soočajo z nenehnimi negotovostmi. Prisotni so namreč razni pritiski k doseganjem pričakovanj glede zmogljivosti, uspešnosti poslušalcev in uspešne finančne slike izobraževalne ustanove. Pritisk se izvaja tudi pri alternativnih vejah izobraževanja. Tako morajo voditelji izobraževalnih ustanov opravljati vlogo agenta, ki je usmerjen k nenehnim izboljšavam, saj ta lahko tudi določi uspeh in prihodnost javne izobraževalne ustanove. Usmerjenost k spremembam mora biti vodilo izobraževalne ustanove, kjer se stremi k čim večji produktivnosti in učinkovitosti (Goldberg in Cole 2002, 8).

2.1.1 ISO 9001:2015 v izobraževanju

ISO 9001:2015 se v izobraževanju izvaja preko združenja SIQ prek modela Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja (KzP), ki temelji na celovitem kakovostnem delovanju vzgojno-izobraževalnih zavodov. Prav tako je bil naveden model ustvarjen na podlagi sodobnih in mednarodno že uveljavljenih standardih modelov kakovosti, kjer je dejansko osnova ISO 9001. S posodobljenim modelom ISO standarda v letu 2015, so se prenovile tudi zahteve modela, ki so pričele veljati s pričetkom leta 2016 (SIQ 2015a).

Po navedbah SIQ (2015a) se model s prejšnjim razlikuje predvsem v vsebinski prenovi, kjer je bil glaven namen slediti novostim prenovljenega sistema ISO 9001:2015. Tako se je pri prenovi dal poudarek na razumevanje okolja, kjer zavod deluje. Prav tako je osredotočen na sistematično prepoznavanje in obvladovanje tveganj na vseh področjih izobraževalne ustanove. Tako te nove zahteve navedenega modela dejansko omogočajo izobraževalnim institucijam, da bolj učinkovito povežejo strateške usmerjenosti z opredeljevanjem posameznih ciljev, kar zajema vse ravni načrtovanja.

Model KzP določa zahteve in posamezne smernice, ki so določene na podlagi mednarodnih standardih skupine ISO 9000 za sisteme vodenja kakovosti in Evropskemu modelu poslovne odličnosti EFQM. Kot osnova zastavljenega modela pa je poudarek tudi na zahtevah za izpolnjevanje obstoječe zakonodaje. Zahteve, ki so podane v standardu dejansko spodbujajo izobraževalne institucije k sistematičnemu pristopu pri razvijanju dejavnosti in procesov, ki stremijo k povečevanju zadovoljstva posameznikov v vseh postopkih izobraževanja. Model tudi omogoča izobraževalni instituciji lažje integriranje s preostalimi sistemi ali modeli (SIQ 2015b).

V modelu je predvsem poudarek na (SIQ 2015b):
• Razumevanju in izpolnjevanju posameznih zahtev in tudi pričakovanj vseh udeležencev v samem procesu vzgoje in izobraževanja.
• Pridobivanju in vrednotenju rezultatov delovanja ter uspešnosti zavoda.
• Nenehnemu izboljševanju, ki izhaja na podlagi objektivnih merjenj in se nato delovanje zavoda tudi spremljanja.

SIQ (2015b) navaja, da ima vgrajeno metodologijo, ki je širše poznana kot PDCA (Plan-Do-Check-Act). Ta se lahko opiše kot:
• Planiranje: vzpostavitev ciljev in procesov (aktivnosti), ki so potrebni za realizacijo posameznih ciljev.
• Izvajanje: izvajanje procesov (aktivnosti)
• Preverjanje: nadzorovanje in spremljanje procesov (aktivnosti) in rezultatov glede doseganja ciljev in njihovo poročanje.
• Ukrepanje: ukrepanje na način, da se dosežejo (presežejo) cilji in se izboljšujejo procesi (aktivnosti)

2.1.2 Model EFQM v izobraževanju

Model za izobraževalne institucije je tako kot splošen model EFQM razdeljen na 9 področij, kjer je vsako posamezno področje opredeljeno z več posameznimi usmeritvami. Te obravnava vodstvo izobraževalne institucije na podlagi ocene pomembnosti pri delovanju izobraževalne institucije, kar tudi prikazuje slika 1. Uporaba modela pri razvijanju odličnosti izobraževalnih institucij zahteva dobro razumevanje posameznih pojmov s strani uporabnikov (Ažman idr. 2008).

Slika 1: Shema EFQM za izobraževalne ustanove
Vir: Ažman idr. 2008, 18.

V izobraževalnih institucijah je prav tako izrednega pomena osredotočenost na odjemalce ali uporabnike in usmerjenost na rezultate. Različni avtorji (Sallis 2002, 21; Marcikoniene 2007, 24; Ažman idr. 2008, 7) razvrščajo odjemalce oziroma uporabnike na stopnje:
- Kot primarne odjemalce opredeljujejo tiste, ki neposredno uporabljajo storitve, kjer so v izobraževalnih ustanovah študenti ali učenci.
- Kot sekundarne odjemalce opredeljuje starše, sponzorje, delodajalce. Sem sodijo tisti, ki so v izobraževanju neposredno povezani na podlagi določenega posameznika.
- Kot terciarne odjemalce uvrščajo tiste, ki so bolj posredno povezani z izobraževanjem, vendar imajo pomembno vlogo v izobraževanju. Tukaj sodijo bodoči delodajalci, uprava in družba kot celota.
- Kot interne odjemalce pa uvrščajo zaposlene, ki prispevajo k uspehu organizacije.

2.1.3 Diploma Skupnosti višjih strokovnih šol za odličnost

Je najvišje priznanje s področja doseganja odličnosti, ki ga podeljuje Skupnost višjih strokovnih šol. Diplomo lahko izobraževalne institucije pridobijo na podlagi ocenjevanja, ki temelji na Modelu odličnosti višjih strokovnih šol (Model OVSŠ). Izobraževalna institucija lahko prejme največ 100 točk, kjer pa so do diplome upravičene le tiste institucije, ki dosežejo vsaj 70 točk. Te pridobijo certifikat, tiste, ki pa so zbrale od 50-69 točk pa prejmejo pohvalo za vzpostavljen pristop k odličnosti (Skupnost VSŠ 2016).
Kadar neka izobraževalna institucija oceni, da ima ustrezno število točk, se ta lahko prijavi na prej naveden razpis. Na podlagi prispelih vlog se imenuje komisija, katero določi Komisija za kakovost, ki deluje v okviru Skupnosti višjih strokovnih šol. Ta pregleda prispele vloge in izvede obiske po prijavljenih šola, kjer je poglavitni namen preverjanje dejanskega stanja in izpolnjevanje meril odličnosti. Za vsako pridobljeno točko mora šola predložiti dokazilo.
Poglaviten namen Modela OVSŠ in njegovih meril je nenehno izboljševanje izobraževalnih institucij na vseh področjih, kjer izobraževalna institucija deluje. Na podlagi modela OVSŠ se lahko na vseh področjih izobraževalne institucije letno samoocenjujejo. Navedeno je predvsem smotrno za tista področja, kjer so se v preteklosti izkazale kot šibka ali na tistih področjih ki so za institucijo najpomembnejša. Izboljšave, ki nastanejo skozi leta institucijam prinašajo pot, ki vodi do odličnosti, kjer pa so potrebna nenehna izboljševanja pričakovanj vseh deležnikov šole. Vsekakor pa izobraževalna institucija nenazadnje z vsakoletnim samoocenjevanjem meri svoj napredek in pridobi celovit vpogled v svoje delovanje (Skupnost VSŠ 2016).

Slika 2: Predstavitev modela odličnosti v višjih stokovnih šolah
Vir: Skupnost VSŠ 2016

Slika 2 prikazuje, kjer so v model odličnosti vključena merila iz petih področij. Vsa navedena merila uvrščamo med dejavnike, kjer izobraževalna institucije predstavijo načine svojega delovanja. Navedeni dejavniki, kamor se uvršča vodstvo, zakonodaja, študenti, procesi in sistemi vodenja kakovosti so prikazani v zgornjem delu kroga. Merila, ki predstavljajo rezultate določene izobraževalne institucije pa so: ključni rezultati s trendi razvoja, ustreznost prostorov in opreme, učni izidi in kompetence, družbena odgovornost in varovanje okolja ter trendi zadovoljstva in stalne izboljšave. Ti so prikazani v spodnjem delu kroga.
Skupnost VSŠ (2016) navaja tudi kako lahko izobraževalne institucije dosegajo stalne izboljšave in sicer s pomočjo učenja ter notranjih in zunanjih inovacij. Navajajo tudi ostale načine kot so s pomočjo reklamacij in pritožb, notranje in zunanje presoje, samoevalvacijsko poročilo, sistematično zbiranja posameznih predlogov, letna poročila, itd.

2.2 CERTIFIKAT ZA PRIHODNOST VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

Certifikat Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja služi predvsem kot pomoč vzgojno-izobraževalnim organizacijam za sistematično razvijanje pristopov, kar privede do dvigovanja ravni kakovosti celotne izvedbe vzgoje in izobraževanja. Zasnovan je na podlagi sodobnih pristopov, kateri so se v preteklosti uveljavili na področjih poslovno-organizacijskih sistemov vodenja. Ti so priznani tudi v mednarodnem okolju, sem pa s uvrščajo sistemi ISO 9000 in model odličnosti EFQM. Kakor tudi pri ostalih sistemih kakovosti je tudi pri tem modelu poglavitna zahteva upoštevanje obstoječe zakonodaje. Zahteve so obravnavane v posameznih modulih in se nanašajo predvsem na vodenje, razvoj zaposlenih, notranjo in zunanjo komunikacijo, sodelovanje s študenti in starši, vzgojno-izobraževalne procese, razvoj in neprestano izboljševanje (Zavrl idr. 2006, 8).

Izobraževalna institucija s pridobljenim certifikatom potrjuje, da je znotraj institucije vzpostavljen točno določen poslovno-organizacijski sistem vodenja kakovosti. Tama podlagi sistematičnih pristopov vodi do konkretnih izboljšav (SIQ 2007).

Slika 3: Proces uvajanja modela v vzgojno-izobraževalne zavode
Vir: Zavrl idr. 2006, 9.

Kakor prikazuje slika 3 se prične proces uvajanja modela s predstavitvijo modela kolektivu, kjer se nato določi skupina za kakovost. Sledi izobraževanje po modulih in delo v kolektivu, kjer se lahko vključi tudi pomoč regijskih koordinatorjev. Sledi notranja presoja in nato še zunanja presoja, na podlagi katere se lahko pridobi certifikat.

2.2.1 TQM v izobraževanju

TQM in smernice njegove celovite kakovosti v izobraževalnih institucijah mora v smeri zagotavljanja večje kakovosti prav tako enakomerno zajemati ugotavljanje in merjenje, spremljanje in preverjanje kakovosti ter vodenje sprememb in ukrepanj. Ena izmet težjih nalog pri obvladovanju kakovosti in njenih spremembah je ugotavljanje na kateri stopnji je neka organizacija in kje se po kakovosti nahaja. Ravnatelji namreč ne morejo prisiliti profesorjev ali učiteljev, da delajo kakovostno. To mora namreč doseči s svojim načinom vodenja, ki pokaže povezave med delom in dejansko kakovostjo. Tako je naloga managementa šole in ravnateljev, da zagotovijo pogoje, ki omogočajo ustvarjanje takšne klime, ki spodbuja delo tako v šoli kot zunaj nje. Z osebnimi kompetencami, zgledom in motiviranostjo tako ravnatelji pomembno vplivajo na motivacijo profesorjev pri izboljševanju kakovosti (Kovač 2008, 199).

Kot rezultati zgoraj navedenega prizadevanja se odraža v t. i. »samoučeči organizaciji«. Ta se nato konstantno izboljšuje, kljub temu, da se vanjo več ne posega z drugimi sredstvi. V kolikor želi management izobraževalne ustanove to doseči, se mora držati določenega zaporedja naslednjih vsebinskih nalog (Pečar 2007, 61-63):
- izoblikovati poslanstva, vizije in strategije, da se dosega vizija,
- vzpostaviti organizacijsko kulturo kakovosti,
- vzpostaviti jasno interno in eksterno komuniciranje,
- ugotoviti in določiti probleme in njihovo reševanje,
- zastaviti želeno stanje in cilje,
- zagotoviti povratno informacijo zadovoljstva vseh uporabnikov,
- uvajati in preverjati izboljšave,
- vzpostaviti koordinacijo z vsakim interesnim udeležencem,
- zastaviti planiranje,
- zagotoviti usposabljanja timov in vodstva,
- zagotoviti nenehen razvoj managementa.

2.3 SISTEM VODENJA KAKOVOSTI ZA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE (IMPLETUM)

Impletum temelji na projektu z imenom Uvajanje novih izobraževalnih programov na področju višjega strokovnega izobraževanja v obdobju 2008-2011. Ministrstvo za šolstvo in šport je tako v prvi polovici leta 2008 objavilo javni razpis, ki je temeljil na prednostnih usmeritvah OP RČV (Operativni program razvoja človeških virov) za obdobje 2007-2013 in njegove prednostne usmeritve Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Evropski socialni sklad je v okviru Ministrstva RS za šolstvo zagotovil sredstva za izvajanje navedenega sistema na področju višjega strokovnega izobraževanja v obdobju 2008-2011 (Kumer 2011, 4).

Na navedenem razpisu je tako Ministrstvo za šolstvo izbralo projektni predlog konzorcija, v sestavi Zavoda IRC, Centra biotehnike in turizma (Grm Novo mesto), Šolskega centra Novo mesto, Šolskega centra Velenje, Ekonomske šole Murska Sobota, Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled ter podjetja TPV. Prav tako je navedeni konzorcij povabil k sodelovanju dve tuji izobraževalni instituciji in vse slovenske višje strokovne šole. Poglavitni namen projekta Impletum je zagotavljanje podpore vsem višješolskim ustanovam ob uvajanju 23 novih izobraževalnih programov, nastalih v obdobju 2004-2007.

Predvidene usmeritve so bile (Zavod IRC 2016):
- priprava izhodišč ob pripravi izvedbenih kurikulumov,
- priprava izhodišč pri pripravi katalogov za izbirne predmete in module,
- priprava izhodišč za novo učno gradivo in novih katalogov znanj,
- priprava meril za vrednotenja in priznavanja neformalno pridobljenih znanj,
- priprava enotnega sistema za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti ter hkratno spremljanje doseženih rezultatov, razvidnih iz letnih poročil.
- usposabljanje vodstva vseh višjih strokovnih šol pri uvajanju novih izobraževalnih programov,
- usposabljanje strokovnih delavcev v višješolskih strokovnih izobraževanjih,
- usposabljanje strokovnih delavcev na področju vrednotenja in priznavanja neformalno pridobljenih znana,
- usposabljanje predavateljev za mentorstvo pri diplomskih nalogah,
- podpora pri pripravi učnega gradiva,
- podpora pri pripravi novih izbirnih modulov in predmetov,
- podpora pri uvajanju novih izobraževalnih programov (1. in 2. letnik),
- v času projekta pripravljanje in vzdrževanje spletne strani projekta,
- organizacija zaključne konference.

Kumer (2011) navaja, da se želi s projektom Impletum vzpodbuditi in razviti tiste mehanizme, ki pomagajo višjim šolam pri razvijanju lastne kakovosti, prepoznavnosti in uspešnosti. Prav tako navaja, da je v pisnih zapisih in izdelkih projektov možno izluščiti mnoge predloge in rešitve, ki so predstavljene tudi na različnih usposabljanjih. Projekt temelji in upošteva svetovne trende pri terciarnem izobraževanju mladine in odraslih, hkrati pa vključuje novitete, ki so bile v preteklosti predlagane v EU prostoru.
Uvedene novosti, ki so bile uvedene na področjih višjega strokovnega izobraževanja so (Kumer 2011, 5):
- priprava programov, ki temeljijo na podlagi najmanj enega poklicnega standarda (izbirnost),
- priprava programov, ki so kompetenčno zasnovani in tako tudi kreditno vrednoteni v skladu z merili ECTS (prenosljivost),
- priprava programov je temeljila na modularni zgradbi (nabirni sistem),
- študentje lahko izbirajo med različnimi obvezno izbirnimi predmeti oz. moduli (izbirnost),
- sistem temelji na lastni izbiri predmetov oziroma modulov za vsako višjo strokovno šolo (odprtost, prilagoditev potrebam okolja),
- vzpostavljanje sistema pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti, idr.

3 RAZISKAVA O VPLIVU DEJAVNIKOV MANAGEMENTA KAKOVOSTI NA USPEŠNOST VIŠJIH STROKOVNIH ŠOL

V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo o vplivu dejavnikov managementa kakovosti na vpeljavo modelov v višje strokovne šole in njihova dejanska vpeljava. Tako smo raziskovali problematiko vodenja, prakse in naloge ravnateljev višjih strokovnih šol in poglede ravnateljev ter članov komisij na relacijo med učenci in učitelji.
V raziskavi smo pripravili anketni vprašalnik s katerim smo želeli preveriti hipotezi. Anketni vprašalnik smo razdelili na več sklopov in sicer na:
• demografske podatke anketirancev (spol, starost in izobrazba),
• socio-geografske podatke (število študentov in profesorjev)
• splošno poznavanje posameznih modelov kakovosti vodilnih v višjih strokovnih šolah ter opredelitev faze, v kateri je Višja strokovna šola pri vpeljavi posameznega modela kakovosti.
• spliv posameznih modelov kakovosti raven kakovosti izobraževalnega procesa, vodenje managerskih in pedagoških nalog.

Anketni vprašalnik smo sestavili v kombinaciji zaprtih vprašanj, ocenjevalne lestvice Likertovega tipa in semantičnih diferencialov. Sestavljen je bil na podlagi zaznanih indikatorjev, za katere smo smatrali po pregledu teoretičnih izhodišč za relevantne.

3.1 OSNOVNI PODATKI O VZORCU

Pri izvajanju raziskave smo k reševanju anketnega vprašanja povabili vse predstavnike višjih strokovnih šol v Republiki Sloveniji, kjer smo prav tako vključili predsednike in člane komisij za kakovost na višjih strokovnih šolah, skupno torej 335 predstavnikov višjih strokovnih šol.

V vzorcu je bilo udeleženih nekaj več žensk (50,8 %) kot moških (49,2 %). Največ anketiranih je bilo starih med 41 in 50 let (46,7%), sledijo stari med 51 in 60 let (33,3%). Samo eden anketiranec je bil star od 20 do vključno 30 let, 4,2% anketirancev je bilo starejših od 61 let in 15% anketirancev je bilo starih med 31 in vključno 40 let. Zaradi neenakomerno razporejenih anketirancev po skupinah smo združili skupino od 20 do vključno 30 let s skupino od 31 do vključno 40 let in jo poimenovali kot stari do vključno 40 let. Prav tako smo združili skupini starih od 51 do vključno 60 let in starejše od 61 let in jo poimenovali kot stari več kot 51 let. Omenjene skupine smo uporabili za nadaljnje analize.

Večina anketirancev je končala univerzitetno stopnjo (37,5%) in znanstveni magisterij (36,7%). 14,2% anketirancev je končalo doktorat in 10,8% anketirancev strokovni magisterij. Samo 1 anketiranec je zaključil visoko strokovno šolo. Zaradi neenakomerne porazdelitve anketirancev po skupinah, smo oblikovali 2 novi skupini in sicer visoka strokovna, univerzitetna in strokovni magisterij, v katero smo vključili anketirance, ki so se opredelili, da so končali to izobrazbo in drugo skupino znanstveni magisterij/doktorat, kamor smo vključili anketirance, ki so dosegli omenjeni izobrazbi. Za nadaljnje analize smo uporabili ti skupini.

3.2 POSTOPEK IZVEDBE ANKETIRANJA

Anketiranje se je izvajalo preko spletne strani www.1ka.si in se je izvajala v juniju leta 2019. Vprašalnik smo naslovili na celotno populacijo (335 posameznikov). Prejeli smo 105 popolno izpopolnjenih vprašalnikov ter 15 nepopolno izpolnjenih vprašalnikov. Na podlagi tega smo določili stopnjo odzivnosti, ki je bila 31,34 odstotna. V stopnjo odzivnosti smo vključili samo popolno izpolnjene vprašalnike in jo ocenjujemo kot ustrezno za nadaljnjo obravnavo.

3.3 REZULTATI RAZISKAVE IN INTERPRETACIJE

V vzorec je bilo zajetih največ višjih strokovnih šol ki jih obiskuje od 50 do 150 študentov (35 %) ali 150 do 200 študentov (23,3 %). Manj je bilo takšnih, ki jih obiskuje 200 do 250 študentov (14,2 %), več kot 300 študentov (10,8 %) in od 250 do 300 študentov (9,2 %). Najmanj višjih strokovnih šol, zajetih v vzorcu obiskuje manj kot 50 študentov (7,5 %).

Največ višjih strokovnih šol, zajetih v vzorec ima 10 do 20 strokovnih delavcev (33,3%), nekaj manj jih ima 20 do 30 strokovnih delavcev (23,3 %) in do 10 strokovnih delavcev (19,2 %). Več kot 40 strokovnih delavcev ima 15 % višjih strokovnih šol in od 30 do 40 strokovnih delavcev ima 8,3 % višjih strokovnih šol.

Preverili smo povprečja in standardne deviacije za sklop vprašanj, koliko so seznanjeni s posameznimi modeli kakovosti. Najvišje povprečje je bilo doseženo na spremenljivki Standard ISO 9001:2015 in Sistem vodenja kakovosti za Višje strokovne šole (Impletum), kar pomeni, da v povprečju anketiranci omenjena standarda najbolj poznajo. Najnižje povprečje so anketiranci dosegli na spremenljivkah SA - 8000 model družbene odgovornosti, OHSAS 18001 in EMAS - okoljski standard, kar pomeni, da v povprečju omenjene standarde najmanj poznajo. Najmanjši standardni odklon je bil pri spremenljivki Sistem vodenja kakovosti za Višje strokovne šole (Impletum), kar pomeni, da so anketiranci na ta odgovor odgovarjali zelo podobno (homogeno), najvišji standardni odklon pa pri spremenljivki ISO 14001, kar pomeni, da so pri tem odgovoru podajali najbolj različne (heterogene) odgovore.

Preverili smo povprečja za uvedbo posameznih modelov kakovosti. Anketiranci imajo v svoji višji strokovni šoli v povprečju najbolj vpeljan Sistem vodenja kakovosti za Višje strokovne šole (Impletum), saj je bilo na tej spremenljivki povprečje najnižje. Najmanj pa imajo vpeljane modele SA - 8000 model družbene odgovornosti, ISO 14001, OHSAS 18001 in EMAS- okoljski standard, saj so bila ta povprečja najvišja, kar pomeni, da jih bodo vpeljevali v naslednjih letih ali pa sploh ne. Najbolj homogeno so anketiranci odgovarjali pri modelih kakovosti SA - 8000 model družbene odgovornosti, ISO 14001, OHSAS 18001, saj je bil standardni odklon najnižji, medtem ko so najbolj različno odgovarjali pri Standard ISO 9001:2015 in Sistem vodenja kakovosti za Višje strokovne šole (Impletum), saj je bil tu standardni odklon najvišji.
Preverili smo povprečja v mnenju o modelih kakovosti. Najvišje povprečje je bilo na spremenljivki Modeli kakovosti omogočajo stalne izboljšave in Modele kakovosti je smiselno vpeljevati z razloga dviga kakovosti izobraževalnega dela, kar pomeni, da so anketiranci v povprečju mnenja, da je pomembno vpeljevati modele kakovosti z razloga dviga kakovosti dela in da modeli kakovosti omogočajo stalne izboljšave. Tudi na vseh preostalih spremenljivkah so bila povprečja višja od 3,5, kar pomeni, da imajo anketiranci v povprečju o modelih kakovosti pozitivno mnenje. Najnižja povprečja sta bila na spremenljivkah Z vpeljevanjem modelov kakovosti ima šola boljše možnosti, da si pridobi večji tržni delež in Šola je s sistemom vodenja kakovosti konkurenčnejša, torej se v primerjavi s preostalimi trditvami, anketiranci še najmanj strinjajo, da šola z vpeljevanjem modelov kakovosti dobi večji tržni delež in da je šola s temi sistemi konkurenčnejša. Anketiranci so na vprašanja odgovarjali približno enako homogeno, najbolj so se njihovi odgovori razlikovali pri trditvi, da šola z vpeljevanjem modelov kakovosti dobi večji tržni delež.

Anketiranci so v splošnem mnenja, da so vse naštete odgovornosti ravnatelja pomembne za kakovost šole (vsa povprečja so nad 4,00). Glede na povprečja je po njihovem mnenju najpomembnejša odgovornost za določanje skupnih ciljev šole, kot najmanj pomembno izmed navedenih (čeprav še vedno pomembno) pa so v povprečju izbrali ravnateljevo odgovornost za odločanje o šolskih sredstvih. Anketiranci so odgovarjali zelo homogeno, saj so bili standardni odkloni pri vseh spremenljivkah približno enaki.

Po mnenju anketirancev so tudi vse trditve, ki se nanašajo na odnos med profesorjem in študentom pomembne za kakovost šole (vsa povprečja so nad 4). Kot najbolj pomembno so v povprečju izpostavili, da je odnos med profesorji in študenti pomemben člen kvalitete v šoli in da mora med profesorji in študenti vladati medsebojno spoštovanje in cenjenje. Anketiranci so odgovarjali zelo homogeno, saj so bili standardni odkloni pri vseh spremenljivkah približno enaki.

V raziskavi smo dobili višje povprečje na spremenljivki seznanjenost z modeli, kar pomeni, da so z modeli bolj seznanjeni, na spremenljivki vpeljani modeli kakovosti pa da imajo v povprečju več vpeljanih modelov. Višje povprečje na spremenljivki mnenje o modelih kakovosti pomeni, da imajo o modelih pozitivnejše mnenje in višje povprečje na spremenljivkah odnos med profesorji in študenti ter odgovornost ravnatelja, da so anketiranci v povprečju bolj mnenja, da so odnos in odgovornosti pomembni za kakovost šole.

Iz preglednice lahko tudi razberemo, da so v povprečju srednje dobro seznanjeni z modeli kakovosti in da jih bodo vpeljevali šele naslednje leto ali pa sploh ne. Prav tako lahko razberemo, da imajo v povprečju pozitivnejše mnenje o modelih kakovosti in da so v povprečju po mnenju anketirancev odnos med profesorjem in študentom ter odgovornost ravnatelja pomembni za kakovost višje strokovne šole.

4 SKLEPNE UGOTOVITVE IN RAZPRAVA

V teoretičnem delu smo ugotovili, da je z vpeljavo različnih sistemov kakovosti možno doseči kakovostnejše izobraževanje, ki vpliva na vse izobraževalne procese, od učinkovitejšega vodenja do kakovostnejšega izobraževanja.

Z analizo raziskave smo ugotovili, da so anketirani najbolj seznanjeni s standardom ISO 9001:2015 in Sistemom vodenja kakovosti za višje strokovne šole (Impletum), ki sta dosegla najvišje povprečje oziroma omenjena standarda najboljše poznajo. Najmanj pa poznajo modela SA-8000 model družbene odgovornosti, OHSAS 18001 in EMAS - okoljski standard.

V višjih strokovnih šolah imajo v povprečju najbolj vpeljan Sistem vodenja kakovosti za Višje strokovne šole (Impletum), najmanj pa imajo vpeljane modele SA - 8000 model družbene odgovornosti, ISO 14001, OHSAS 18001 in EMAS- okoljski standard, ki jih bodo po rezultatih ankete vpeljevali v naslednjih letih ali pa sploh ne.
Anketiranci so bili po pridobljenih podatkih v povprečju mnenja, da je pomembno vpeljevati modele kakovosti z razloga dviga kakovosti dela in da modeli kakovosti omogočajo stalne izboljšave. Tudi na vseh preostalih spremenljivkah so bila povprečja višja kar nakazuje na pozitivno mnenje oziroma naklonjenost k modelom kakovosti.  Najnižja povprečja sta bila na spremenljivkah da šola z vpeljevanjem modelov kakovosti dobi večji tržni delež in da je šola s temi sistemi konkurenčnejša.

Anketirani so mnenja, da je najpomembnejša odgovornost ravnatelja določanje skupnih ciljev šole, kot najmanj pomembno pa so v povprečju izbrali ravnateljevo odgovornost za odločanje o šolskih sredstvih.
Odnos med profesorjem in študentom se anketiranim zdi pomemben za kakovost šole. Kot najbolj pomembno so izpostavili, da je odnos med profesorji in študenti pomemben člen kvalitete v šoli in da mora med profesorji in študenti vladati medsebojno spoštovanje in cenjenje.

Kakor smo ugotovili s hipotezo 1 ima stopnja poznavanja modelov kakovosti predstavnikov Višjih strokovnih šol vpliv na njihovo mnenje o pomembnosti uvajanja modelov kakovosti za prihodnost vzgoje in izobraževanja v višjih strokovnih šolah. Iz navedenega lahko sklepamo, da bi bilo potrebno v prihodnosti predstavnike, ki so v višjih strokovnih šolah kakorkoli povezani s kakovostjo, redno izobraževati o vseh relevantnih sistemih kakovosti v izobraževanju ter vse udeležene aktivno vključevati tako že pred samo vpeljavo sistema kakovosti v izobraževalno institucijo. Hipoteza 1 je tako potrjena.

Prav tako smo ugotavljali pri Hipotezi 2, da ima mnenje o pomembnosti uvajanja modelov kakovosti za prihodnost vzgoje in izobraževanja, podano s strani predstavnikov Višjih strokovnih šol, pozitiven vpliv na prepoznavanje pomembnosti odgovornosti ravnatelja in odnosa predavatelj-študent za kakovost višjih strokovnih šol. Hipoteza 2 je tako potrjena.

Kljub temu povprečja kažejo, da anketiranci, ki so zaposleni  v strokovnih šolah, kjer je 250 ali več študentov, ocenjujejo odnos med profesorji in študenti kot bolj pomemben za kakovost šole kot v strokovnih šolah, kjer je študentov manj.
Povprečja tudi kažejo, da anketiranci v šolah, kjer je zaposlenih manj strokovnih delavcev, ocenjujejo odnos med profesorji in študenti kot bolj pomemben za kakovost šole kot v strokovnih šolah, kjer je zaposlenih manj strokovnih delavcev.

5 SKLEP

Kakovost je ključna beseda, ki se v članku prepleta v vseh poglavjih. Vsi sistemi kakovosti so naravnani kot dolgoročen proces in zajemajo celotno organizacijo. Izražajo pristop in odnos do dela, način življenja ter kulturo organizacije. Večina organizacij se danes zaveda pomena sistemov kakovosti ter jih bolj ali manj uspešno uvaja v vse svoje poslovne procese.
V članku smo obravnavali precej neraziskano vprašanje, ki je zajemalo povezavo med modeli kakovosti, njegovega poznavanja in njihove uvedbe v višje strokovne šole. Prav tako smo z raziskavo poskušali raziskati povezavo na vpliv kakovosti s strani vodilnih in vpliv odnosov profesor-študent na samo kakovost izobraževanja. Tako smo analizirali uvajanje modelov kakovosti v višješolsko izobraževanje, kjer smo obravnavali funkcijo in dinamiko uvajanja modelov kakovosti v višjem strokovnem šolstvu. V teoretičnem delu magistrske naloge smo pregledali in preučili relevantno literaturo, ki je obravnavalo področje kakovosti. Na podlagi navedenega smo opredelili teoretična izhodišča posameznih sistemov in modelov kakovosti ter predstavili njihovo vlogo v izobraževanju.

Z raziskavo smo ugotovili, da ravnatelji in člani komisij za kakovost bolj poznajo le določene sisteme kakovosti, kot so ISO 9001:2015 in Sistem vodenja kakovosti za višje strokovne šole (Impletum). Prav tako smo ugotovili, da imajo v višjih strokovnih šolah v povprečju najbolj vpeljan Sistem vodenja kakovosti za Višje strokovne šole (Impletum), vendar pa so anketiranci mnenja, da je pomembno vpeljevati modele kakovosti in so podali pozitivno mnenje oziroma naklonjenost k modelom kakovosti. Zaznan je bil tudi dejavnik odgovornosti ravnatelja na samo kakovost, kakor tudi  odnos med profesorjem in študentom. Navedeno anketiranim predstavlja pomemben člen kvalitete v šoli.

Ob preverjanju hipoteze 1 smo ugotovili, da ima stopnja poznavanja modelov kakovosti predstavnikov Višjih strokovnih šol za kakovost vpliv na njihovo mnenje o pomembnosti uvajanja modelov kakovosti za prihodnost vzgoje in izobraževanja v Višjih strokovnih šolah. Pri preverjanju hipoteze 2 pa smo ugotovili, da ima mnenje o pomembnosti uvajanja modelov kakovosti za prihodnost vzgoje in izobraževanja, podano s strani predstavnikov Višjih strokovnih šol pozitiven vpliv na prepoznavanje pomembnosti odgovornosti ravnatelja in odnosa predavatelj-študent za kakovost višjih strokovnih šol.

Skozi preučevanje vidika sistemov kakovosti smo prišli do nekaterih ključnih spoznanj in sicer, da je kakovost ključnega pomena za uspeh vsake izobraževalne institucije. Vsaka izobraževalna institucija ima namreč lasten sistem kakovosti, vendar se tukaj pojavi vprašanje, kako je ta sistem učinkovit. Ravno iz omenjenega razloga so bili ustvarjeni poenoteni standardi kakovosti, ki temeljijo na dolgoletnih raziskavah in študijah. V ta namen je bil uveden tudi Impletum, ki temelji na projektu z imenom Uvajanje novih izobraževalnih programov na področju višjega strokovnega izobraževanja v obdobju 2008-2011.

Pot, ki vodi odlične kakovosti storitev ali izdelkov vsake izobraževalne institucije, je nenehno izboljševanje področij in dosledno spremljanje vseh procesov podjetja ter takojšnja reakcija ob morebitni pomanjkljivosti. Uvajanje modelov kakovosti v izobraževalne institucije brez aktivne zavzetosti in sodelovanja vseh zaposlenih, kar je ključnega pomena za uspešno uvajanje, ni mogoče. Večkrat sta potrebni organizacijska preobrazba in sprememba miselnosti vseh zaposlenih. S sprejemom in potrditvijo kakovosti se namreč izobraževalna institucija zaveže, da bodo obstoječo raven dopolnjevali in nadgrajevali. To zavezo morajo sprejet vsi zaposleni kot svoj poklicni in osebni izziv.

Pomemben dejavnik izboljšav v prihodnosti v izobraževalnih institucijah bo dosegel svoj namen le, če se bo v prihodnosti nenehno izvajalo načrte za izboljšanje vseh aktivnosti v procesu kakovosti tudi v praksi. Pri tem ne sme pozabiti na svoje vrednote, vizijo, okolja, v katerem deluje in vseh udeleženih strani.  Ključen dejavnik pri tem so najvišje vodstvo kot tudi vsi ostali zaposleni. Oboji morajo biti prepričani v vpeljan model in dobro poznati razloge za uporabo le-tega ter si nenehno prizadevati za še boljše rezultate. S pridobljenimi ocenami, ki jih določena izobraževalna institucija prejme ob sprejemu modela, mora učinkovito upravljati ter si prizadevati tudi v prihodnje, z namenom za še višjo raven sistemov vodenja kakovosti. Cilj izobraževalnih institucij mora biti nenehno in redno nadgrajevanje vseh že obstoječih sistemov kakovosti v instituciji, poleg tega pa morajo težiti k  pridobitvi certifikatov za sisteme, ki jih bodo združenja za kakovost v prihodnosti šele razvila. Posledično temu bosta sledili dolgoročna uspešnost in konkurenčna prednost.
 
LITERATURA IN VIRI

Ažman, T., Savič, N., Artač, S., Mihelič Erbežnik, N., Poljanšek, M., in Rudolf  Vahtar, T. 2008. Model odličnosti EFQM za šole. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Ažman, T., Savič, N., Artač, S., Mihelič Erbežnik, N., Poljanšek, M. in Rudolf Vahtar, T. 2008. Model odličnosti EFQM za šole: Javni in prostovoljni sektor [uredila Tatjana Ažman]. Ljubljana: Gimnazija Vič.
Goldberg, J. S. in Bryan R. Cole. 2002.  Quality management in education: building excellence and equity in student performance. QMI 9 (4): 8-22.
Malek, N., Škafar, B. in A. Vorina. 2009. Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti. Ljubljana: Zavod IRC.
Marcikoniene, Romualda (2007): v Pečar, Z. (ur.): Kakovost v šoli, Primer uvajanja TQM. Ljubljana: Fakulteta za upravo, 33-35. Univerza v Ljubljani.
Markič, M., 2004. Inoviranje procesov: Pogoj za odličnost poslovanja. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.
Medveš, Z., 2000. Kakovost v šoli. Sodobna pedagogika 51 (4): 8–26.
Pahor Bizjak, N., 2011. Kakovost včeraj, danes in jutri. [online]. Dostopno na: http://www.szko.si/uploads/external/SZKO-Zbornik-20.pdf (15. 12. 2019).
Pungeršek, M., M. Maletič, J. Suklan in M. Meško. 2015. Voditeljstvo in uvajanje modela odličnosti EFQM v slovenskem visokem šolstvu. Revija za univerzalno odličnost 4 (4): 155-170.
Sallis, Edward (2002): Total Quality Management in Education. London: Routledge.
SIQ. 2015a. Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja [online]. Dostopno na: http://www.siq.si/?id=solstvo (15. 1. 2020).
SIQ. 2015b. Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja (KzP). [online]. Dostopno na: http://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/storitve/model_kzp/index.html (15. 1. 2020).
Škafar, B. 2012. Model vodenja kakovosti v višjih strokovnih šolah. Anali Pazu 2 (1): 52-60.
Wilkinson, Adrian, Tom Redman, Ed Snape in Mick Marchington. 1998. Managing with total quality management: Theory and practice. London: Macmillan.