IBS International Business School Ljubljana
All authors who would like to contribute to IBS Newsletter are invited to send their contributions to info@ibs.si.
2021 > Letnik 11, št. 3
JOŽICA CEROVŠEK, PROF. NEM. IN FRAN. JEZIKA: UPORABA METODE UČNEGA SCENARIJA PRI NEMŠČINI KOT DRUGEM TUJEM JEZIKU STROKE |
IZVLEČEK Ključne besede: tuji jezik stroke, študijsko gradivo, učna metoda scenarija, komunikacija, veriga komunikacijskih situacij. ABSTRACT The learning scenario therefore consists of a sequence of fictional tasks that lead to a specific learning goal that we have set for ourselves and want to achieve. On the way to the goal, of course, we encounter possible obstacles or problems that can be overcome or solved through conversation or negotiations, both in real life and in the learning situation. Evaluation and feedback follow at the end of each learning scenario. Key words: foreign language for professional purposes, study material, teaching method of a script, communication, chain of communication situations 1 UVOD Katalog znanj sicer predvideva, da imajo študenti tega višješolskega programa ob vpisu predznanje splošnega nemškega jezika na stopnji 2. tujega jezika srednjih šol. Žal pa temu ni tako. Anketa, ki sem jo izvedla v letu 2016 v populaciji štirih generacij študentov različnih višješolskih študijskih programov našega izobraževalnega centra, namreč kaže na upad števila študentov, ki bi se učili nemščine ali v osnovni ali/in srednji strokovni šoli. Torej so le redki, ki se lahko pohvalijo s predznanjem nemškega jezika ob vpisu na naš višješolski program gostinstva in turizma. To potrjujeta tudi vsakoletna kratka anketa, ki jo izvedem ob predstavitvi predmeta, kot tudi test predznanja nemščine, ki ji sledi. V zadnjih generacijah vpisanih študentov je v celotni skupini gostinstva in turizma v povprečju do dvajset odstotkov študentov, ki se lahko pohvalijo s predznanjem nemščine, in sicer na jezikovnem nivoju A1. 2 ŠTUDIJSKO GRADIVO TUJEGA JEZIKA STROKE Študijsko gradivo, ki ga uporabljamo, na verodostojen in akcijsko usmerjen način podaja konkretne komunikacijske situacije in scenarije iz poklicnega vsakdanjika s področja gostinstva in turizma. Velik poudarek daje komunikacijski kompetenci. Implicitno pa so v enostavni zaokroženi zgodbi študentom podane tudi pomembne vsebine deželoznanstva, ki se nanašajo na ravnanje z nemško govorečimi gosti. S pomočjo zvočnih posnetkov na CD-jih študenti vadijo izgovorjavo ter slušno razumevanje s področja povpraševanja ter ponudbe, želja ter pritožb gostov in načinov reševanja le-teh. V vsakem poglavju so jasno podani učni cilji ter sklopi nalog za usvajanje in utrjevanje strokovnega besedišča ter strokovnih izrazov. Vsako poglavje podaja jasne komunikacijske učne cilje, aktivira predhodno znanje študentov ter uvaja nova jezikovna sredstva. Študenti jih vadijo tako, da sprva vodeno, nato pa prosto oblikujejo povedi in aktivno prevzamejo vloge pri praktičnih nalogah, povezanih s poklicnim vsakdanjikom. Istočasno pa morajo razumeti tudi goste, zato se perspektiva gosta podaja pretežno receptivno. 3 UPORABA UČNE METODE SCENARIJA OB POMOČI ŠTUDIJSKEGA GRADIVA Študijsko gradivo, ki ga uporabljamo, nam s svojo strukturo in vsebino kar samo ponuja uporabo učne metode scenarija, saj v obravnavanih temah sistematično podaja verige med seboj povezanih delovnih situacij določenih poklicev v gostinstvu in turizmu. Seveda je komunikacija na začetni stopnji omejena na uporabo enostavnih tipičnih jezikovnih ter stavčnih struktur, ki so karakteristične za določeno poklicno področje. Študenti na nižji jezikovni ravni obvladujejo komunikacijske situacije z enostavnimi naučenimi pogovornimi vzorci in v medsebojni interakciji je pogosto uporabljen tudi materni jezik. Zato sta pri načrtovanju študijskega procesa zelo pomembni učna diferenciacija in individualizacija pri načrtovanju dela v homogenih ali heterogenih parih oziroma skupinah. Ko je določena učna enota v študijskem gradivu predelana, usvojena in utrjena, sledi povzetek celotnega poglavja oziroma samoocenjevanje. Dobro je, da je vsak posameznik v teku kontaktnih ur ves čas seznanjen s svojimi prednostmi in šibkimi točkami in da zna kritično presoditi, kako dobro je usvojil cilje posameznega poglavja. Vsak zase presodi, kaj zna dobro, slabo, delno. Hkrati vsak zase razmisli, kako bi lahko svoje znanje dopolnil in izboljšal, v čem so njegove prednosti in kako bi jih izkoristil, kje pa čuti pomanjkljivosti in ovire ter kako bi jih odpravil. Sledi še ponovitev učne enote v obliki učnega scenarija, v katerem pa se osredotočimo in vadimo točno tisto, kar potrebujejo študenti na delovnem mestu. Za izvedbo enega primera verige komunikacijskih situacij potrebujemo v povprečju tri kontaktne ure. Da so študenti bolj motivirani za to metodo dela in da ne zgubijo volje do učenja jezika stroke, upoštevamo v učnem scenariju tudi rezultate samoocenjevanja znanja posameznikov ter njihovih prednosti in pomanjkljivosti. V ospredju je ves čas doseganje zastavljenih komunikacijskih ciljev na delovnem mestu, sama težnja po slovnični pravilnosti pa pri tem stopi v ozadje. Ker je povprečno znanje naših rednih in izrednih študentov na začetni stopnji A1 oziroma A2, so situacije in informacije, ki jih v scenarijih obdelujemo ter igramo, enostavnejše. Običajno izhajamo iz vzorčnih situacij iz učnega gradiva, ki jih študenti na svoj način oblikujejo, dopolnjujejo ali preoblikujejo. Ker so učne vsebine in jezikovne situacije v študijskem gradivu, ki nam služijo za izhodišče v scenariju, zelo pregledne in strukturirane od najenostavnejših do težjih, nimajo študenti posebnih težav pri vživljanju v vsebino scenarija. Osebe v teh vlogah se urijo v pisni in ustni komunikaciji in nastopajo v različnih komunikacijskih situacijah, od telefonskih klicev do formalnih in neformalnih oblik pogovora in formalnih oblik pisanja. To pomeni, da morajo biti navodila za ravnanje določena, prav tako morajo biti navodila na voljo študentom na primer v obliki vlog in pogovornih kart. Pogosto uporabljene strokovne besede, formulacije, besedne zveze ali jezikovni vzorci, ki jih študenti v procesu učenja usvajajo korak za korakom in so podani v študijskem gradivu v pregledni obliki na koncu vsake učne enote, si lahko posamezniki ali skupine, ki so vizualni tipi, predočijo tudi v obliki plakatov na steni predavalnice ali pa si sproti izdelujejo svoj jezikovni portfolio. Diferenciacija je potrebna tudi pri izpolnjevanju nalog pisnega sporazumevanja, ki segajo vse od izpolnjevanja enostavnejših formularjev (prijavni obrazec v hotelu, cenik, animacijski program, program izletov, program prireditev, vozni red, vprašalnik za goste) do razumevanja in formuliranja kompleksnejših strokovnih besedil (jedilnik, povpraševanje, rezervacija, potrditev rezervacije, račun, pisna pritožba gosta in odgovor nanjo). Pri e-sporočilih je možno olajšati zahtevnost naloge na ta način, da na primer že podamo izhodiščno besedilo (pritožba hotelskega gosta), na katerega morajo po scenariju študenti podati odgovor (odgovor na pritožbo). Tu je še posebej pomembna notranja diferenciacija, da ne preobremenimo šibkejših študentov in hkrati ne pustimo vnemar tistih, ki so v skupini sposobni prispevati več kot ostali. Da bi prihranili dragoceni čas kontaktnih ur, lahko podamo naloge pisnega sporazumevanja za domačo nalogo. Na primer: sodelujoči si prepošljejo po e-pošti pritožbo hotelskega gosta in odgovor odgovornih na pritožbo. Pri učni metodi scenarija se lahko poslužujemo vseh socialnih učnih oblik, kot so delo v paru (telefonska rezervacije hotelskih sob), individualno delo (e-sporočilo: potrditev rezervacije sob), delo v skupini (pozdrav gostov ter izpolnjevanje prijavnih formularjev). Socialne učne oblike se v scenariju izmenjujejo, zaradi česar je ta način dela bolj dinamičen in bolj zanimiv, kar sodelujoče motivira za delo in hkrati terja od njih večjo fleksibilnost. Naloga predavatelja med izvajanjem scenarija je opazovati vse skupine, poslušati in pomagati, kadar tok komunikacije zastane. V evalvaciji, ki sledi, pa seznani sodelujoče o zadovoljstvu s potekom same izvedbe, o pravilni rabi specifičnih struktur in pogovornih sredstev ter o napakah v pisnem sporazumevanju. 4 ZAKLJUČEK Metoda scenarijev zahteva od predavatelja na jezikovni stopnji A1 in A2 večji vložek časa, ki je potreben za samo pripravo scenarija, kajti študenti še niso dovolj vešči, da bi ga sami samostojno oblikovali. Vendar pa so pri njegovem izvajanju v središču dogajanja in jim je dana možnost, da aktivno, konstruktivno in kreativno podoživijo komunikacijske situacije svojega poklicnega vsakdanjika na dokaj realen način in pri tem razvijajo čut za timsko povezovanje, sodelovanje v skupini in odločanje. Metoda scenarija jim omogoča, da individualno, hkrati pa tudi v medsebojni soodvisnosti zaznavajo osebni in skupni jezikovni napredek, obenem pa na zanimiv in dinamičen način utrjujejo svoje jezikovno znanje nemščine kot drugega jezika, da bodo laže kos izzivom in zahtevam, ki jih prinaša sodobni trg dela. 5 VIRI |