Slovenščina English (United Kingdom)

E-journal IBS Newsletter is devoted to Slovenian and foreign scientists, researchers, specialists, students and experts in the fields of international business, sustainable development, foreign languages and public administration. The most important part of IBS Newsletter is publishing of reviewed scientific, research, professional and popular articles that discuss themes like international business, sustainable development, organization, law, environmental economics and politics, marketing, research methods, management, corporate social responsibility and other topics.

Search

IBS International Business School Ljubljana

All authors who would like to contribute to IBS Newsletter are invited to send their contributions to info@ibs.si.



2018 > Letnik 8, št. 1




TOMŠIČ PETRA, MAG. EKON. IN POSL. VED IN UNIV. DIPL. PRAV.: PRAVNI POLOŽAJ FIZIČNIH OSEB V SLOVENIJI, KI OPRAVLJAJO JAVNA DELA

Print E-mail

Povzetek

Javna dela so eden izmed ukrepov aktivne politike zaposlovanja in se običajno izvajajo v pristojnosti Zavodov za zaposlovanje.  Javna dela so namenjena spodbujanju povpraševanja po delovni sili, spodbujanju brezposelnih k samozaposlovanu pri podobnih delih in odpiranju novih tržnih niš. Financiranje programov javnih del poteka skladno z določili Pravilnika o financiranju in izvajanju programa javnih del. Ta pravilnik določa način izvajanja in financiranja programov javnih del ter opredeljuje ciljne skupine brezposelnih oseb, ki se vključujejo v programe javnih del, ter vrsto stroškov in obveznosti zavoda in naročnikov oziroma izvajalcev javnih del. V program javna dela se lahko vključijo dolgotrajno brezposelne osebe, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnihi oseb pri Zavodu za zaposlovanje in hkrati izpolnjujejo kriterije za vključitev v javna dela. Javna dela so lahko tudi zelo dobra karierna priložnost. Problematika, ki pa se pojavlja v Sloveniji je kasnejša vključitev oseb po izteku javnih del v redni delovni proces.

Ključne besede:  Zakon o urejanju trga dela, Javna dela, brezposelnost, javni uslužbenci,  Zavod za zaposlovanje.

Abstract

Public works are one of the measures of the active employment policy and are usually performed in the jurisdiction of employment offices.  Public works are intended to promote labour demand, stimulate the unemployed in self-employment, for similar work, and to open new market niches. The financing of the public works programmes takes place in accordance with the provisions of the Policy on the financing and implementation of the programme of public works. This policy sets out the method of implementation and financing of the public works programmes and identifies target groups of unemployed persons, who are included in the programs of public works, and the nature of costs and liabilities of the institution and the contracting authorities or providers of public works. Programme of public works may include the long-term unemployed, who are more than one year continuously reported in the records of unemployed persons in the employment offices and at the same time meet the criteria for inclusion in public works. Public work can lead to good opportunities for an individual's career. However, the problem in Slovenia is the delayed inclusion of the unemployed in the regular work process after the expiry of public works.

Key words: Law on arranging of a market, Public works, unemployment, civil servants, employment office.

1. Uvod

Javna dela se kot poseben program aktivne politike zaposlovanja izvajajo v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest. Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Javna dela so posebna oblika zaposlitev in so del aktivne politike za spodbujanje zaposlovanja in kreiranje novih delovnih mest. Za mnoge je ta oblika zaposlitve tista mala rešilna bilka za preživetje. V program javnega dela se lahko vključijo dolgotrajno brezposelne osebe, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje in izpolnjujejo kriterije za vključitev v javna dela. Za vsak program javnega dela mora obstajati javni interes. Obstoj javnega interesa zagotavlja naročnik programa javnega dela. Naročniki so občine, pristojna ministrstva ali glede na vsebino programa javnega dela tudi ustrezna strokovna organizacija, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija (npr. Narodna in univerzitetna knjižnica, Univerza v Ljubljani, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ipd). Partnerji pri izvajanju javnih del so poleg Zavoda za zaposlovanje še naročniki in izvajalci programov javnih del.

Ponudbo za izvedbo programa javna dela odda izdajalec programa javna dela. Javna dela lahko izvajajo le neprofitni delodajalci.  Program javna dela se lahko prične izvajati po sklenitvi pogodbe o izvajanju programa javnega dela med Zavodom RS za zaposlovanje, izvajalcem in naročnikom programa javnega dela. Izvajalec ukrepa aktivne politike zaposlovanja APZ–Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vsako leto izdela Javno povabilo za izbor programov javnih del. Javno povabilo je namenjeno spodbujanju razvoja zaposlitvenih programov ter razvoju novih delovnih mest v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pri reševanju brezposelnosti na njihovem območju. Prav tako je namen spodbujanje neprofitnih delodajalcev k oblikovanju programov javnih del, ki so v javnem interesu lokalne skupnosti ali države in so primerni za zaposlitev določenih ciljnih skupin dolgotrajno brezposelnih oseb. Programi javnih del so opredeljeni v Katalogu programov javnih del.

Cilj javnega povabila je izbor programov javnih del za izvajanje katerih obstaja javni interes in v katere se bo lahko vključilo okvirno 4.500 dolgotrajno brezposelnih oseb ter si s tem:
- povečalo zaposlitvene možnosti ali
- povečalo možnosti prehoda v zaposlitev ali
- ohranilo ali razvilo svoje delovne sposobnosti ali
- zagotovilo delovno aktivnost in socialno vključenost.
Dolgotrajno brezposelne osebe se vključijo v program javnega dela po uspešno opravljenem    predhodnem zdravniškem pregledu, po sklenitvi pogodbe o vključitvi v program javnega dela z Zavodom RS za zaposlovanje in pogodbe o zaposlitvi z izvajalcem. Ciljne skupine brezposelnih oseb za vključitev v programe javnih del so določene v Katalogu ukrepov Aktivne politike zaposlovanja APZ in navedene tudi v javnem povabilu Zavoda RS za zaposlovanje. Zavod RS za zaposlovanje letno sprejme in objavi na svojih spletnih straneh Katalog programov javnih del. Katalog programov javnih del  določa področja izvajanja in vsebine programov javnih del, ki jih v okviru programa javnega dela lahko opravlja udeleženec programa. Za program, pri katerem je to potrebno, so ob vsebini določene tudi druge lastnosti programa javnih del, ki jih morajo izvajalci pri njegovi izvedbi upoštevati. Katalog je samostojen dokument in je, kot osnova za oblikovanje programov, objavljen na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si/delodajalci.
Katalog vključuje:
- naziv področja;
- naziv programa;
- vsebino programa z okvirnim opisom del;
- posebnosti in/ali omejitve posameznih programov.
Izvajalec na podlagi vsebin, ki jih želi izvajati v okviru programa javnega dela, izbere v katalogu področje izvajanja ter naziv programa javnega dela. Naziv programa izvajalec navede v ponudbi na javno povabilo. Dolgotrajno brezposelne osebe lahko pričnejo opravljati javna dela z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izvajalcem javnih del, če v njej ni določen drug datum nastopa dela. V Pogodbi o zaposlitvi za opravljanje javnih del, so obvezno navedena dela, ki jih bo udeleženec opravljal v  programu javnega dela in morajo biti skladna z opisom del udeležencev v odobreni ponudbi za izbor programa javnega dela.

2. Vključitev oseb v javna dela v Sloveniji

Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenco brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih mest ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Dolgotrajno brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del najdlje še za eno leto.

Ko se brezposelna oseba vključi v javna  dela, je potrebno skleniti Pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del v skladu s Slovensko zakonodajo. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list Republike Slovenije, št. 21/2013) določa, da se za opravljanje javnih del sklene pogodba o zaposlitvi z delodajalcem-izvajalcem javnih del. Pogodba o zaposlitvi se sklene ob upoštevanju posebnosti, določenih z Zakonom, ki ureja trg dela. Repovž (2013) meni, da iz tega lahko sklepamo, da gre pri pogodbi o zaposlitvi za opravljanje javnih del za atipično zaposlitveno pogodbo, ki je močno vezana na ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Bistvena razlika med delavci, ki delajo preko javnih del in redno zaposlenimi je namreč ta, da prvi niso zaposleni na sistematiziranem delovnem mestu. Pogodbeni stranki v Pogodbi o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del določita dnevni in tedenski delovni čas, določita  plačilo za opravljeno delo (plačo), ki je izražena v deležu od minimalne plače po ravneh  strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti za delo, ki ga udeleženec opravlja v programu javnega dela. Udeleženec je poleg plače upravičen  tudi do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela in  stroškov prehrane med delom v višini, kot velja za javne uslužbence ter do regresa za letni dopust. Upravičen je tudi do kritja morebitnih drugih stroškov dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (nočno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu). Udeleženec ima pravico do letnega dopusta, ki se določi ob upoštevanju 51. člena Zakona o urejanju trga dela in določil zakona, ki ureja delovna razmerja v delu, ki se nanaša na pridobitev pravice do letnega dopusta in način njegove izrabe. V Pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del je dobro vključiti tudi pogoje za varnost  in zdravje pri delu s strni izvajalca, ki morajo biti v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu in so usmerjeni v nasledja področja:
-    izvajalec je udeleženca seznanil z ukrepi, predpisanimi za varnost pri delu;
-    izvajalec je udeleženca usposobil  za varno delo na delovnem mestu;
-    izvajalec je preizkusil njegovo znanje iz varnosti pri delu;
-    izvajalec je zagotovil posebno varstvo delavca v skladu z veljavno zakonodajo;
-    izvajalec je zagotovil osebna zaščitna sredstva;
-    izvajalec je zagotovil preventivne – obdobne zdravstvene preglede.

V Pogodbi o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del je dobro opredeliti tudi možnost prenahanja. Najpogosteje je takrat, kadar poteče čas za katerega je bila sklenjena. Lahko pa preneha tudi v drugih primerih, ki so določeni v Zakonu o urejanju trga dela ZUTD, (določilo 116. člena):
1.    če se udeleženec zaposli ali samozaposli;
2.    če udeleženec samovoljno zapusti javno delo;
3.    če udeleženec ne izpolnjuje delovnih obveznosti iz sprejetega programa javnega dela;
4.    če udeleženec zaradi nepravočasnega, nestrokovnega in nekakovostnega dela ne dosega rezultatov, ki se lahko pričakujejo od povprečnega udeleženca;
5.    če predčasno preneha program javnega dela iz objektivnih razlogov na strani Zavoda za zaposlovanje, izvajalca ali naročnika programa javnega dela;
6.    če se udeleženec vključi v usposabljanje, ki se financira iz sredstev evropskih strukturnih skladov;
7.    če udeleženec odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi Zavod za zaposlovanje ali drug izvajalec ukrepov;
8.    če udeleženec odkloni usposabljanje, ki ga predlaga Zavod za zaposlovanje.

Udeleženec mora v primeru samozaposlitve ali zaposlitve pri drugem delodajalcu,  ali v primeru vključitve v usposabljanje  pred nastopom  nove zaposlitve ali vključitve v usposabljanje, izvajalcu javnih del in Zavodu za zaposlovanje podati pisno izjavo o odpovedi te pogodbe o zaposlitvi. Vključitev v javno delo udeležencu preneha dan pred nastopom nove zaposlitve ali vključitve v usposabljanje.
(https://www.ess.gov.si/_files/10632/Javna_dela_2018_Navodila_za_izvajalce.pdf).
Izvajalec programa javnih del odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del zaradi udeleženčeve samovoljne zapustitve javnega dela in en izvod odpovedi nemudoma posreduje tudi Zavodu za zaposlovanje. Na podlagi prejete odpovedi Zavod za zaposlovanje pozove udeleženca na razgovor. Če se udeleženec vabilu ne odzove ali če uradna oseba Zavoda za zaposlovanje ugotovi, da je bila odpoved posledica udeleženčevega samovoljnega ravnanja, ga zaradi kršitve s pogodbo o vključitvi v javno delo prevzetih obveznosti preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb oziroma evidenci oseb, vključenih v programe Aktivne politike zaposlovanja-APZ.
(https://www.ess.gov.si/_files/10632/Javna_dela_2018_Navodila_za_izvajalce.pdf).
V primerih, navedenih v  3. in 4. točki, je izvajalec programa javnega dela o nameravani odpovedi in razlogih zanjo dolžan predhodno pisno obvestiti udeleženca in Zavod za zaposlovanje. Pred podajo odpovedi mora udeležencu omogočiti zagovor. Zato je dolžan v obvestilu o nameravani odpovedi poleg obrazložitve razlogov navesti tudi čas in kraj, na katerem bo udeleženec lahko podal zagovor. Na zagovoru sodeluje tudi uradna oseba Zavoda za zaposlovanje, kar mora izvajalec upoštevati pri določitvi datuma in ure zagovora. O poteku zagovora mora biti izdelan zapisnik, ki ga podpišejo in je vročen vsem udeležencem. V primeru, da je razlog za predčasno prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del na strani udeleženca, ga Zavod za zaposlovanje zaradi kršitve s pogodbo o vključitvi v javno delo sprejetih obveznosti preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb oziroma oseb, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja.
(https://www.ess.gov.si/_files/10632/Javna_dela_2018_Navodila_za_izvajalce.pdf).
V primeru iz 5. točke izvajalec programa javnega dela odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del z dnem prenehanja pogodbe o izvajanju programa javnega dela.

V primeru iz 7. in 8. točke,  Zavod za zaposlovanje o udeleženčevi prekinitvi vključitve v program obvesti izvajalca, ki mora izvesti vse potrebne aktivnosti za prenehanje zaposlitve. Zaposlitev preneha 8 dan  po izvajalčevem prejemu obvestila Zavoda za zaposlovanje. Če udeleženec javnih del meni, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih
del neupravičena, lahko uveljavi sodno varstvo.
(https://www.ess.gov.si/_files/10632/Javna_dela_2018_Navodila_za_izvajalce.pdf).

3. Vsebine programov javnih del v letu 2018

V programih javnih del se lahko izvajajo tista opravila, ki pomenijo dopolnjevanje in podporo izvajalcu javnih del pri izvajanju njegove registrirane ali s predpisom oziroma z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti, za katere ima tudi vse z zakonom predpisane listine o izpolnjevanju pogojev za njihovo opravljanje. S programi javnih del se neposredno izboljšuje kakovost in dostop do storitev izvajalca, ki so namenjene večjemu krogu uporabnikov ter prispevajo k splošni koristi širše skupnosti. Z udeleženci javnih del ni dovoljeno opravljati del in opravil, ki predstavljajo redno dejavnost izvajalca programa javnih del. Z udeleženci javnih del ni dovoljeno nadomeščati redno zaposlenih delavcev oziroma delavcev, ki so pri izvajalcu zaposleni na sistemiziranih delovnih mestih. Z udeleženci programa ni dovoljeno opravljati del, pri katerih bi bilo ogroženo njihovo zdravje ali življenje. Izvajalec udeležencev ne sme izpostavljati razmeram, ki bi lahko ogrožale njihovo dostojanstvo in vrednost človekove osebnosti. V okviru programov javnih del ni dovoljeno izvajati del in nalog, ki bi lahko predstavljala izkrivljanje konkurence med izbranim izvajalcem javnega dela in drugimi izvajalci podobne dejavnosti, kot so na primer:
- pobiranje, odvoz in sortiranje komunalnih odpadkov, oskrba z vodo, vzdrževanje komunalnih objektov, vzdrževanje pokopališč, zaračunavanje parkirnine, izvajanje nalog, ki izhajajo iz pooblastil delavcev občinskega redarstva (npr. opozarjanje občanov v zvezi s kršitvami parkiranja);
- vzdrževanje in čiščenje bazenov in podobnih objektov ter naprav, naloge reševalca iz vode, naloge trenerja;
- prodaja izdelkov in/ali storitev v obsegu, ki predstavlja pretežno vsebino programa;
- zbiranje prispevkov za humanitarne in druge namene;
- čiščenje poslovnih prostorov, vzdrževanje prostorov in naprav, slikopleskarska in podobna vzdrževalna dela;
- naloge telefonista, varnostnika, voznika (razen za prevoz materiala za humanitarne namene), hišnika, vzdrževalca, tajniška, računovodska, knjigovodska opravila ipd;
- dela in opravila, vezana na izvajanje pomoči pri opravljanju temeljnih življenjskih opravil (pomoč pri oblačenju, slačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov), zdravstvena nega, asistenca na delovnem mestu in pri študiju ipd.
(https://www.ess.gov.si/_files/10509/Javna_dela_2018_Katalog_programov_JD.pdf).

Vsebine programov javnih del so v letu 2018 razdelje na naslednja področja:
1)    kmetijstvo: z javnimi deli se lahko izvaja dela, ki predstavljajo pomoč strokovnim organizacijam, institucijam, društvom, kmetijskim gospodarstvom ter občinskim programom v smislu ohranjanja in varovanja kulturne krajine, gozdov, obnove vasi ter pri razvoju podeželja. Prav tako se lahko izvaja opravila kot pomoč društveni dejavnosti na podeželju (društvo podeželskih žena, društvo podeželske mladine, ribiške družine ipd.).
2)    Vzgoja in izobraževanje, šport: za potrebe uporabnikov storitev vzgojno izobraževalnih in športnih dejavnosti (otroci, mladostniki in odrasle osebe) ter za potrebe delovanja vzgojno izobraževalnih zavodov in športnih organizacij se v programih javnih del lahko izvaja tista opravila, ki pomenijo podporo in dopolnjevanje programov osnovnih dejavnosti. Izvajanje javnih del ne sme dodatno finančno bremeniti udeležencev v dejavnostih vzgoje in izobraževanja oziroma športa.
3)    Okolje in prostor: programi javnih del s področij ohranjanja narave, varstva okolja, upravljanja z vodami, komunale ter trajnostnega prostorskega razvoja zajemajo pomoč pri izvajanju enostavnih in pomožnih del pri urejanju okolja ter prostorskega razvoja, vključno z odpravljanjem posledic naravnih nesreč in ujm. Predstavljajo opravila, ki spodbujajo odgovorno ravnanje z okoljem in prostorom ter vključujejo pomoč okoljevarstvenim, naravovarstvenim in na prostorskem področju delujočim organizacijam in društvom.
4)    Kultura: programi javnih del s področja kulture pomenijo pomoč javnim zavodom in nevladnim organizacijam v kulturi zaradi evidentiranja, ohranjanja, vzdrževanja in popularizacije kulturne dediščine in aktualne, sodobne kulturno-umetniške produkcije, povečanja javne dostopnosti kulturno-umetniških programov in prireditev ter podpiranja kulturnega razvoja.
5)    Socialno varstvo: programi javnih del s področja socialnega in invalidskega varstva predstavljajo pomoč društvom, institucijam in drugim izvajalcem s tega področja pri razvoju in izvajanju programov, namenjenih ciljnim skupinam uporabnikov (invalidom, starejšim, osebam z odvisnostjo, osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, brezdomcem, pripadnikom etničnih skupin, otrokom in mladostnikom, prikrajšanim za normalno družinsko življenje ali z že zaznanimi težavami, priseljencem, beguncem, migrantom, žrtvam nasilja ipd.).
Namen programov je dopolnjevanje izvajanja socialnovarstvenih storitev, ki so v javnem interesu. Javna dela na področju socialnega varstva se opravljajo pod naslednjimi pogoji:
-  Programe, ki predstavljajo socialno varstvene storitve po zakonu lahko izvajajo le izvajalci, ki so registrirani za opravljanje teh storitev (javni zavodi in zasebniki s koncesijo) oziroma izvajalci, ki imajo dovoljenje za delo na področju socialnega varstva in so vpisani v register izvajalcev pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve.
- Druge socialno varstvene dejavnosti oziroma programe (humanitarne, varstvo starejših, invalidov, prostovoljno delo itd.) lahko izvajajo vsi izvajalci: ki so registrirani za izvajanje socialno varstvenih dejavnosti ali jim je bil z odločbo ministrstva, pristojnega za socialne zadeve podeljen status društva v javnem interesu ali izvajajo predloženi program, ki je verificiran pri Socialni zbornici Slovenije.
- V okviru programa »Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin« lahko dela humanitarne pomoči izvajajo izvajalci, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah (ZHO).
- Program »Pomoč Romom pri socializaciji« lahko izvajajo tudi drugi izvajalci javnih del.
- Programa »Pomoč pri izvajanju programov za ohranitev zdravja in drugih rehabilitacijskih programov« in »Družabništvo in spremljanje« lahko izvajajo tudi zdravstvene organizacije in zdravstvene ustanove.
- Vsa dela in opravila, ki jih izvajajo udeleženci javnih del, morajo biti za uporabnike brezplačna.
- V okviru programov ni dovoljeno izvajati del in opravil, vezanih na izvajanje pomoči pri opravljanju temeljnih življenjskih opravil (pomoč pri oblačenju, slačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov), zdravstvena nega, asistenca na delovnem mestu in pri študiju ipd.
- Programi morajo biti organizirani na način, da udeleženec javnih del nudi pomoč več uporabnikom.
6) Drugi programi javnih del: Kot programi javnih del se lahko izvajajo tudi naslednji programi, ki niso uvrščeni v predhodna področja, npr. pomoč pri urejanju evidenc, računalniških baz podatkov in arhivskega gradiva, pomoč pri razvoju in pospeševanju turizma, pomoč društvu ali drugi nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu, pri organiziranju in izvajanju njenih dejavnosti, pomoč pri izvajanju programov za mlade, pomoč pri izvajanju programov za občane in pomoč pri izvajanju programov za družine.
(https://www.ess.gov.si/_files/10509/Javna_dela_2018_Katalog_programov_JD.pdf).

Pri izvajanju posameznih programov javnih del sodelujejo:
-    Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje;
-    naročniki programov javnih del;
-    izvajalci programov javnih del;
-    brezposelne osebe, vključene v programe javnih del.
Njihove medsebojne obveznosti pa so opredeljene s:
-    pogodbo o izvajanju programa javnega dela;
-    pogodbo o vključitvi brezposelne osebe v javno delo;
-    pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih  del.   (https://www.ess.gov.si/_files/10632/Javna_dela_2018_Navodila_za_izvajalce.pdf).

4. Financiranje izvajanja javnih del

Javna dela se v Sloveniji izvajajo že več kot 25 let. V letu 2018 se je v Sloveniji izboljšala situacija zaposlovanja in s tem se je posledično zmanjšalo število brezposelnih oseb, hkrati pa je prišlo tudi do spremembe strukture brezposelnih. Povečuje se delež dolgotrajno brezposelnih in med njimi je 30.000 dolgotrajno brezposelnih oseb, kar pomeni, da so iskalci zaposlitve že dve leti ali več. Starejših brezposelnih v starosti od 55 let je več kot 14.000,  oseb z nižjo izobrazbo je več kot 15.000 in invalidnih oseb več kot 12.000. Pogosto so to brezposelni, ki so hkrati starejši in nižje izobraženi in imajo tudi različne omejitve za zaposlitev. To so tudi najtežje zaposlive osebe in hkrati so to ciljne skupine za vključitev v javna dela v Sloveniji.
(https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/napoved-javnega-povabila-za-javna-dela-2018).

Z javnim povabilom za izbor programov javnih del 2018 s strani Zavoda za zaposlovanje se poskuša spodbujanje reševanja brezposelnih v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kjer te brezposelne osebe živijo in tudi z neprofitnimi delodajalci. Praksa je pokazala, da je vsako leto na javno povabilo prijavljenih več programov javnih del, kot jih lahko financira država.
Za izvajanje programov javnih del je v letu 2018 na voljo 25.000.000,00 evrov. Sredstva so zagotovljena iz proračuna Republike Slovenije. Sredstva se bodo zagotavljala iz Proračuna RS za leto 2018 v okviru podprograma 100501 - Kreiranje delovnih mest, iz ukrepa 2611-16-0009 - Ukrepi aktivne politike zaposlovanja, proračunske postavke 3551 - Spodbude za zaposlitev brezposelnih oseb.

Tabela 1: Prikaz razdelitev sredstev v eur po Območnih službah Zavoda RS za zaposlovanje

OS

Kvota sredstev

za OS zavoda skupaj

Socialno

varstveno področje

Programi za

vključitev oseb s I-IV

ravnjo izobrazbe

Druga področja

OS Celje

2.775.000

971.250

832.500

971.250

OS Koper

1.475.000

516.250

442.500

516.250

OS Kranj

1.000.000

400.000

200.000

400.000

OS Ljubljana

4.100.000

1.435.000

1.025.000

1.640.000

OS Maribor

4.375.000

1.312.500

1.312.500

1.750.000

OS Murska Sobota

4.375.000

1.531.250

1.312.500

1.531.250

OS Nova Gorica

825.000

288.750

288.750

247.500

OS Nova mesto

1.325.000

463.750

397.500

463.750

OS Ptuj

775.000

271.250

232.500

271.250

OS Sevnica

1.225.000

428.750

367.500

428.750

OS Trbovlje

1.200.000

420.000

360.000

420.000

OS Velenje

1.550.000

542.500

465.000

542.500

SKUPAJ

25.000.000

8.581.250

7.236.250

9.182.500

Vir: Zavod RS za zaposlovanje, Javno povabilo za izbor programov javnih del 2018


Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pa predvideva, da  bodo v programe javnih del v letu 2018 vključili približno 4.500 dolgotrajno brezposelnih oseb.
Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 - ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13 in 32/14 - ZPDZC-1, 47/15-ZZSDT in 55/17) v 50. členu določa, da lahko občina z namenom aktiviranja njenih brezposelnih občanov sprejme program javnih del, če v celoti zagotovi sredstva za njegovo izvajanje in pred sprejemom programa javnih del pridobi soglasje Zavoda RS za zaposlovanje. Zavod RS za zaposlovanje soglasje poda, če je predlagani program javnih del skladen z določbami javnega povabila za izbiro izvajalcev javnih del. Pri izvajanju programa javnega dela mora občina upoštevati določila ZUTD in sicer z 50., 50.a., 51., 52. in 116. člen, ki se nanašajo na izvajanje programov javnih del in zagotavljanje pravic brezposelnim osebam, ki so vključene v program javnega dela.

Občina sprejme program javnega dela:
- katerega izvajanje je v javnem interesu lokalne skupnosti in je primeren za zaposlitev ciljnih skupin brezposelnih oseb, določenih v Katalogu ukrepov APZ Javna dela 2018, ki je objavljen na spletni strani MDDSZ-Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
- katerega vsebina je skladna s Katalogom programov javnih del, ki je objavljen na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje;
 - ki ne zajema del, ki predstavlja izvajanje redne dejavnosti izvajalca in se z udeleženci ne bo nadomeščalo dela zaposlenih, ki opravljajo izvajalčevo redno dejavnost ali opravljalo del, pri katerih obstaja večja nevarnost za zdravje ali življenje udeležencev.
Občina lahko sama izvaja program javnega dela v vlogi izvajalca programa, ali za izvajanje programa izbere izvajalca, ki je neprofitni delodajalec, in zagotavlja da:
- je izvajalec pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji;
- ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije;
 - da višina vseh prejetih javnih sredstev pri izvajalcu ne bo presegla skupnih stroškov, nastalih v zvezi z zaposlitvijo posamezne vključene osebe.
(https://www.ess.gov.si/_files/10643/Javna_dela_2018_Izvajanje_javnih_del_ki_jih_sprejme_obcina.pdf).
Občina predloži območni službi Zavoda za zaposlovanje, kjer se bo program javnih del izvajal, vlogo za izdajo soglasja k programu javnega dela, v katerem opredeli naziv programa, čas izvajanja, število predvidenih brezposelnih oseb za vključitev v program, raven njihove izobrazbe, opiše dela, ki jih bodo opravljali v programu, opredeli potrebna znanja ter za potrebe napotovanja oseb posreduje tudi podatke o izvajalcu programa javnega dela. Zavod za zaposlovanje poda soglasje, če je predlagani program javnega dela skladen z Javnim povabilom za izbor programov javnih del za leto 2018. Javno povabilo Zavod RS za zaposlovanje objavi na spletni strani Zavoda.

5. Opis problematike javnih del v Sloveniji

Javna dela tako mnogim udeležencem programa omogočajo pridobitev delovnih izkušenj, pridobitev znanj, večje zaposlitvene možnosti, socialno varnost, širjenje socialne mreže oziroma poznanstev in vključenost v delovno okolje. Javna dela so torej lahko zelo dobra karierna priložnost, mnogi si na tak način naberejo tudi prve delovne izkušnje, ki pri delodajalcih in nadaljnjem iskanju zaposlitve štejejo največ.

Moje ugotovitve so, da se udeleženec javnih del v obdobju enega leta prilagodi okolju in kolektivu v katerem dela. Žal pa se to obdobje hitro izteče in udeleženec javnih del pogosto ponovno postane brezposela oseba. Slabost, ki jo lahko poudarim, je omejen rok trajanja vključitve v programe javnih del. Delodajalci, ki izvajajo javna dela, npr. področja lokalne samouprave redkeje zaposlijo delavca, ki je končal program javnih del. Običajno je njihov cilj za odločitev izvajanja javnih del premostitev trenutno povečanega obsega dela in to kaseje ne vodi v  potrebo po redni zaposlitvi.

Naj izpostavim tudi na problem starejših. Takšne osebe izredno težko dobijo ponovno redno zaposlitev. Zato menim, da bi morala javna dela za to skupino trajati časovno dlje in sicer več kot dve leti. Lahko pa bi bila trudi trajna.

Naj poudarim, da se v javna dela lahko  vključijo le tisti ljudje, ki izpolnjujejo pogoje izbranih ciljnih skupin. Izvajalci javnih del imajo v praksi veliko skrbi glede posameznih programov javnih del, predvsem zaradi tega, da vzpostavijo dobre delovne in socilne razmere in da se pri samem izvajanju javnih del deosežejo zastavljeni cilji. Problemi, ki se pojavijo s strani izvajalcev javnih del so tudi vezani na vzpostavitev dobrih delovnih in socialnih razmer.

Naj strnem, da se prehod iz javnega dela v redno zaposlitev v Sloveniji zgodi redkeje, kljub temu, da izvajalci javnih del z udeleženci javnih del vzpostavijo dober odnos (npr. visoko stopnjo zaupanja, čutenje pripadnosti delovnemu okolju). Vse to pa se lahko pokaže tudi v dobrih rezultatih izvajalca javnih del v republiki Sloveniji.

6. Zaključek

Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb. Namenjena so tudi socialni vključenosti oseb, ohranitvi in razvoju delovnih sposobnosti, hkrati pa tudi spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Dolgotrajno brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del najdlje še za eno leto. Ciljne skupine dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se lahko ponovno vključijo v javna dela in obdobje ponovne vključitve, se določajo v katalogu APZ Zavoda RS za zaposlovanje. Ciljne skupine so starejši brezposelni v starosti od 55 let, osebe z nižjo izobrazbo in invalidne osebe, ki imajo različne omejitve pri zaposlovanju.
Javna dela so zaposlitveni programi, ki se izvajajo na lokalni ali državni ravni in so namenjeni aktiviranju brezposelnih oseb.  Brezposelne osebe začnejo opravljati javna dela z dnem sklenitve pogodbe z izvajalcem javnih del. Z vključevanjem brezposelnih oseb v javno delo poskušamo v naši državi udeležencem pomagati na poti do pridobitve določenega znanja, usposobljenosti, hkrati pa tudi k pridobitvi izkušnj. Vse to udeležencem javnih del lahko pomaga k ponovni vključitvi v delovno aktivnost.

7. Literatura in viri

Repovž, E. (2013). Devet tisoč brzposelnih v javna dela. Ljubljana: Časopisno založniško podjetje Delo d.o.o. 12. december. Dostopno preko: http://www.delo.si/družba/delovna-borza-dela/devettisoc-brezposelnih-v-javna-dela.html [10.3.2018].
Pravilnik o financiranju in izvajanju programov javnih del (Uradni list RS, št. 96/13, 84/15, 67/16 in 55/17).

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2103).

Zakon o urejanju trga dela ( Uradni list RS št. 80/10, 40/12-ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 31/14-ZPDZC-1, 47/15-ZZSDT in 55/17).

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Javno povabilo za izvajanje programov Javnih del za leto 2018. Dostopno preko: https://www.ess.gov.si/_files/10506/Javna_dela_2018_Javno_povabilo.pdf  [6.3.2018].

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Navodila izvajalcem za izvajanje programov javnih del v letu 2018. Dostopno preko: https://www.ess.gov.si/_files/10632/Javna_dela_2018_Navodila_za_izvajalce.pdf [4.3.2018].

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Katalog programov javnih del za leto 2018. Dostopno preko: https://www.ess.gov.si/_files/10509/Javna_dela_2018_Katalog_programov_JD.pdf  [7.3.2018].

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Izvajanje programov javnih del, ki jih sprejme občina. Dostopno preko: https://www.ess.gov.si/_files/10643/Javna_dela_2018_Izvajanje_javnih_del_ki_jih_sprejme_obcina.pdf  [10.3.2018].

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Napoved javnega povabila za javna dela 2018. Dostopno preko:
https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/napoved-javnega-povabila-za-javna-dela-2018 [10.3.2018].