Slovenščina English (United Kingdom)

E-journal IBS Newsletter is devoted to Slovenian and foreign scientists, researchers, specialists, students and experts in the fields of international business, sustainable development, foreign languages and public administration. The most important part of IBS Newsletter is publishing of reviewed scientific, research, professional and popular articles that discuss themes like international business, sustainable development, organization, law, environmental economics and politics, marketing, research methods, management, corporate social responsibility and other topics.

Search

IBS International Business School Ljubljana

All authors who would like to contribute to IBS Newsletter are invited to send their contributions to info@ibs.si.



2016 > Letnik 6, št. 1




DR. JOŽE ŠREKL: POUČEVANJE POSLOVNE STATISTIKE – POSEBEN IZZIV

Print E-mail

Predmet Statistika študenti na družboslovnih smereh sprejemajo s slabo motivacijo, pogosto celo z odporom. Ker je statistika povezana z računanjem, množico formul, se predavatelj znajde v dilemi. Ali dosledno izpeljati vse formule in študentom dokazati, zakaj veljajo taki statistični zakoni, ki jih uporabljamo, ali pa preprosto statistiko spremeniti v skupek receptov in formul, ki jih študenti bolj ali manj pravilno uporabijo  pri delu. Statistika je v zadnjih desetletjih postala močno orodje za raziskovanje, posebej še na področju družboslovja, kjer imamo običajno velike količine podatkov, zato je pomembno, da učitelj pritegne pozornost študentov, jih pritegne k delu in jim omogoči, da s pridobljenim znanjem samostojno opravijo preproste statistične raziskave. Minimalni cilj predmeta pa je, da študenti vsaj razumejo vrednost rezultatov posameznih statističnih raziskav.

Čeprav sem že leta predaval statistiko na tehnični fakulteti, kjer je pričakovano solidno predznanje matematike, sem se na IBS znašel pred velikim izzivom. Kako predavati statistiko slušateljem, ki že dolga leta niso imeli nobenega stika z matematiko, kako pritegniti zanimanje študentov, da bi sodelovali in jim predmet ne bi predstavljal morečih sanj.
Za samo predavanje sem izbral dovolj klasično metodo predstavitve snovi s prezentacijo (projekcijo), ki je podpirala moje predavanje. Podprl sem jo s pisanjem na tablo, posebej še ob predstavitvi preprostih računskih primerov. S primeri sem se poskušal približati vsakdanji uporabi statistike, razumevanje in komentiranje rezultatov  anket v dnevnih časopisih, statistika kot orodje za argumentiranje trditev gospodarstvenikov, politikov itd.

Za nalogo sem slušateljem naložil preprosto statistično raziskavo, ki je vsebovala vse elemente tehnik, ki so jih slišali na predavanjih. S pomočjo raziskave od anketiranja pa vse do posredovanja in interpretiranja statistično obdelanih podatkov so se  slušatelji morali prebiti skozi vse faze statistične raziskave. Pri tem so morali uporabiti gradiva, ki so jih dobili za predavanja. Izognili smo se klasičnemu računanju, uporabili smo Excel. To smo storili s posebnim namenom. Lahko bi uporabili posebne statistične programe kot so SPSS, Matlab, Statistics ali podobne, vendar sem želel, da slušatelji s preprostimi, dostopnimi orodji pridejo do rezultatov. Menim, da je prav ta dostopnost računskih orodij  dvignila motivacijo pri slušateljih. »Že dolgo dela v službi z Excelom, vendar se mi ni niti sanjalo, da ga je mogoče uporabiti za statistične obdelave podatkov«, »Ta orodja bi večkrat rabil v službi, pa jih nisem poznal« in podobne izjave so potrjevale moje prepričanje o pravi izbiri računalniških orodij. Ker je pri seminarskih nalogah šlo pred vsem za preizkušanje znanja in aplikacije tega znanja v praktične primere, so slušatelji uporabljali majhne vzorce, ki so jih pridobili s svojim anketiranjem.  Zato so bili rezultati njihovih raziskav pogosto popačeni ali celo povsem napačni.  Šlo je pred vsem za pravilno uporabo tehnike in interpretiranja dobljenih rezultatov.

Da bi pokazal smiselnost zbiranja podatkov, sem vse njihove podatke uporabil za globljo statistično analizo in rezultate, ki pa so seveda zaradi dovolj velikega vzorca in uporabljenih metod imeli težo.
Raziskavo sem predstavil na simpoziju in objavil v IBS Poročevalcu, na kar sem opozoril slušatelje. S tem so lahko začutili svoj prispevek v znanstvenem raziskovanju.
Čeprav je seminarska naloga videti zelo rutinska, se vendarle izkaže, da slušatelje prisili v globlje razmišljanje o problemu. O tem priča izjava študenta: «Dobil sem nesmiselno povezavo med dvema lastnostma v populaciji. Ali je zato kriv majhen in ne reprezentativen vzorec?« Večina študentov ob izpitu prizna, da sem jih uspel motivirati in so izgubili odpor do statistike.