Povzetek
Kanvas je naziv metode, ki je bila razvita v okviru aktivnosti strate�kega projekta Know Us.

Projekt Know Us izpolnjuje poslanstvo pove?anja sposobnosti strate�kih inovacij v poslovnih modelih majhnih in srednje velikih podjetjih (MSP), ki delujejo v sektorju kmetijstva, prometa in skladi�?enja, turizma, ter pohi�tvenega in gradbenega sektorja.
Klju?ne besede: dobra praksa, inoviranje, Kanvas, Know Us, poslovni model, soustvarjanje.

Abstract
Kanvas is the name of the method which was developed within the activities of the strategic project Know Us. The project Know Us has the mission to increase abilities of strategic innovations in business model of small and medium enterprises which operate in the sectors of agriculture, traffic and storing, tourism, and furniture and construction sector.
Key words: good practice, innovating, Kanvas, Know Us, business model, creating together.

Metoda Kanvas
Ugotovitve razli?nih raziskav ka�ejo, da se management podjetij pogosto odlo?a na osnovi lastnih miselnih modelov. Slednji so poenostavljeni in prepoznavajo samo tiste prilo�nosti, ki so skladne z miselnim modelom managerja, kar omejujejo razvojne mo�nosti podjetja (Hodgkinson in Maule 2002; Jane� in Biloslavo 2013). V podporo predstavitvi poslovnega modela je zelo primerna slikovna upodobitev, saj je raziskava med slovenskimi podjetniki pokazala, da se dobrih 90% podjetnikov uvr�?a med t. i. �vizualne tipe� oseb. Slikovna upodobitev s Kanvasom zajema podro?ja, elemente, medsebojne povezave in strate�ke teme poslovnega modela. Tako omogo?a analizo in prepoznavanje prilo�nosti za izbolj�ave poslovnega modela glede na zunanje okoli�?ine podjetja (Biloslavo in dr. 2012).
Metoda Kanvas omogo?a slikovno upodobitev poslovnega modela s podro?ji, ki se v poslovnih modelih najpogosteje pojavljajo (tj. dele�niki, poslovni partnerji, klju?ni viri, klju?ne aktivnosti, ponudba vrednosti, poslovni procesi, proizvodi in segmenti odjemalcev [1] in elementi (npr. lastniki, dobavitelji, zaposleni, kompetence, blagovna znamka, itd), med katerimi se vr�i medsebojni vpliv. Na tak�en na?in je mo�no prepoznati temeljno logiko ter prilo�nosti za preoblikovanje in inoviranje poslovnega modela (Jane� in Biloslavo 2013). Primera uporabe metode Kanvas na proizvodnem in storitvenem podjetju sta predstavljena v nadaljevanju in na slikah 1 in 2. 

[1] V prispevku izmeni?no uporabljamo izraze kupec, odjemalec ali stranka, ki v okviru na�e raziskave odra�ajo sozna?nost ali isti pomen.

Primera uporabe metode Kanvas
S podjetji, ki so sodelovala v projektu Know Us, smo organizirali delavnice, v okviru katerih se je opravil pogovor/intervju z vodilnim managerjem oz. lastnikom podjetja. Pogovor je zajemal vpra�anja o zgodovinskem razvoju ter mejnikih v razvoju podjetja in predvsem o najbolj inovativnem delu poslovnega modela kot ga prepoznavajo podjetja sama. Z uporabo metode Kanvas se je v okviru delavnic z vodilnimi managerji, izvedel opis vizije in strate�kega znanja podjetja. Opisovanje vizij in strate�kega znanja sodelujo?ih podjetij je vodilo v izdelavo strate�ko-kognitivnih map, ki prikazujejo posamezne elemente poslovnega modela in njihove medsebojne povezave. Povezave znotraj poslovnega modela temeljijo na strate�kih temah, na katerih so osnovani strate�ki na?rti podjetij (Jane� in Biloslavo 2013).
Tako opisan poslovni model je bil prikazan kot skupek klju?nih podro?ij: dele�niki, poslovni partnerji, klju?ni viri, klju?ne aktivnosti, poslovni procesi, proizvodi, segmenti odjemalcev in ponudba vrednosti, ki predstavlja osrednji del. Podro?ja Kanvasa so se zapolnila z elementi oz. vsebinami posameznega podjetja (glej sliko 1 in 2). Opis obstoje?ega stanja v podjetju (ang. AS IS) je predstavljal izhodi�?e za naslednjo delavnico, ki je bila namenjena opisu �elenega stanja oz. preoblikovanju poslovnega modela (ang. TO BE).

Sektor kmetijstva: podjetje F d. o. o.

Tako je nastal opis poslovnega modela podjetja F d. o. o.[2], , ki je zgledni primer inventivne sonaravne pridelave hrane in tr�enjskega pristopa v sektorju kmetijstva. Podjetje izkori�?a prednosti kmetijskega sektorja, kot so relativno ugodna zemljepisna lega in podnebje, geografsko poreklo ter tradicija znanja in ve�?in v ribogojski stroki (slika 1).

 [2]V prispevku so imena podjetij kodirana na zahtevo vodilnega partnerja v projektu Know Us.

Slika 1: Proizvodno podjetje F d. o. o.

Prepoznavnost blagovne znamke F je osnovana na strokovnosti in tr�enjskem pristopu podjetja. Vrhunska kakovost rib in izdelan tr�enjski pristop sta nedvomno prispevala k �tevilnim objavam v evropskih in svetovno prepoznanih revijah za kulinariko, ribogojni�tvo, tehnologijo ribi�tva in vodne kulture.
Med klju?nimi viri podjetja F so gotovo na prvem mestu strokovne in tehnolo�ke kompetence, zaposleni in sonaravni procesi gojenja rib, ki so omogo?ili obstoj in razvoj podjetja. Pomembno mesto imata tudi koncesiji za ribogojstvo v Sloveniji in na Hrva�kem.
Ribogojnic je po vsem svetu veliko, tako po �tevilu kot po proizvodnih koli?inah. V ribogojnici F ne morejo biti konkuren?ni z ekonomijo obsega, saj je proizvodna zmogljivost bistveno manj�a od velikih ribogojnic. Zato so razvili kompetence za buti?no proizvodnjo kakovostnih rib. Klju?ne aktivnosti tako predstavljajo predvsem inventivni razvoj ribogojstva, ki izhaja iz dru�inske tradicije in izkori�?anje naravi prijaznih tehnologij (npr. elektri?na plovila, ro?no delo, lasten recept za krmo). Vse na�teto je, skupaj s �tevilnimi objavami v medijih omogo?ilo prepoznavnost, rast povpra�evanja po gojenih ribah in obiskih ribogojnice.
Na podro?ju ponudbe vrednosti je pri�el do izraza inventivni razvoj rib, ki vklju?uje mnenja, predloge in pri?akovanja odjemalcev. Velik korak za podjetje je bil, ko so se odlo?ili za blagovno znamko ribe in jo opremili z zna?ko sledljivosti! Zna?ka pomeni popolno sledljivost in je namenjena tudi temu, da bodo odjemalci vedeli, kaj pomeni res sve�a riba.
Na podro?ju poslovnih procesov, s katerimi podjetje F proizvaja in razdeljuje proizvode med odjemalce je gotovo najpomembnej�i poslovni proces sonaravnega gojenja rib in morskih sade�ev. Nanj se opira tudi proces inventivni tr�enjski pristop, ki ohranja vzpostavljene in odpira nove prodajne poti. Slednji se izvaja na razli?nih kulinari?nih, vinskih, turisti?nih, avtomobilskih in ostalih prireditvah v regiji.
Proizvodi, ki jih ribogojnica F goji po sonaravnih procesih so: F Piranski brancin, Izbor F, file F brancin, dimljen F brancin, klapavice, F Osorski brancin in F Osorska orada. Pri tem pa omogo?ajo storitev prodaje komplementarnih proizvodov visoke kulinarike kot so Piranska sol, olj?no olje, vino in ostali izdelki.
Na podro?ju segmentiranja kupcev se je izoblikovala usmerjenost v poslovanje na tujih trgih v 20% dele�u, ter na doma?em trg v obsegu 80%. Tak�ni dele�i so osnovani v strate�ki usmeritvi na doma?i trg, ki obsega obmo?je od slovenske obale, Benetk, Udin, Dunaja, Budimpe�te in Zagreba. Na vseh trgih predstavljajo odjemalce posamezniki, trgovci, gostinci ter v dolo?enem obsegu grosisti in organizacije iz podro?ja turizma. Nara�?ajo?e povpra�evanje po kakovostni morski hrani, ki se odra�a globalno, je prilo�nost za doseganje vi�jih prodajnih koli?in in s tem �irjenja fran�iz.
Strate�ki temi blagovna znamka F in sonaravni procesi ribogojstva izhajajo iz elementov, ki so razporejeni po razli?nih podro?jih poslovnega modela in predstavljajo izbrane strate�ke smernice podjetja.
Prva od strate�kih tem je blagovna znamka Fonda, ki predstavlja izrazito pozitiven odnos do sonaravnega ribogojni�tva ter skrbi za okolje in je gotovo konkuren?na prednost podjetja.
Druga strate�ka tema je prepoznana kot sonaravni procesi ribogojstva. Za podjetje Fonda je zna?ilna strokovna dru�inska tradicija na podro?ju biologije, ki se odra�a s pozitivnim odnosom do narave in spo�tovanjem naravnih procesov, ne�teto vlo�enih ur ro?nega dela ter geografskim poreklom. Slednje tudi usmerja pri?akovanja odjemalcev pri u�ivanju morske hrane (glej sliko 1).

Sektor prometa in skladi�?enja: podjetje E d. o. o.

Naslednji primer je podjetje E d. o. o., ki uspe�no izkori�?a prednosti prometnega in skladi�?nega sektorja, katere se odra�ajo v relativno ugodni zemljepisni legi slovenskega primorja z zaledjem in donosnosti transportnih poti ter kompetenc v logisti?ni panogi. Podjetje je vpeto v lokalno in globalno poslovanje.
Obenem pa podjetje E uspe�no izkori�?a zaznane poslovne prilo�nosti v prometnem sektorju, kot je informacijsko podprt razvoj celostnih logisti?nih re�itev, razpolo�ljivost 24/7, sodelovanje in povezovanje z ostalimi ponudniki logisti?nih storitev, izobra�evanje zaposlenih in kadrov s potencialom, dvigovanje ugleda slovenskega podjetni�tva in povezovanje s slovenskimi podjetji (slika 2).

Slika 2: Storitveno podjetje E d. o. o.

Podjetje E je osnovano na dru�inskem kapitalu-kompetencah (glej sliko 2). Poslovne mre�e, ki so jih vzpostavili so osnovane na dolgoletnem poslovanju z azijskimi podjetji. Poleg tega se je poslovno okolje, ki je na podro?ju pretovora blaga praviloma odvisno od ladjarjev, zelo spreminjalo vse do uskladitve poslovnih interesov dele�nikov podjetja, ker se je lastni�ka struktura v zadnjih desetih letih spremenila.
Med klju?nimi viri podjetja E so na prvem mestu kompetence lastnikov in zaposlenih, saj je ravno poznavanje azijske poslovne filozofije omogo?ilo obstoj in rast podjetja. Pomembno mesto med klju?nimi viri ima tudi informacijski sistem ter lastni poslovni prostori v neposredni bli�ini podjetij LK d. d. in I d. d.
Klju?ne aktivnosti predstavljajo predvsem nenehni razvoj in izbolj�evanje logisti?nih storitev podjetja. Kot klju?no aktivnost �tejejo v podjetju rabo sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), ki podpirajo vse poslovne procese.
Na podro?ju ponudbe vrednosti pridejo do izraza predvsem kompetence na podro?ju logisti?ne dejavnosti, saj je tr�ni pristop podjetja pri klju?nih odjemalcih enak kot bi �lo za �doma?e� podjetje. K uspe�no izoblikovani ponudbi vrednosti daje prispevek uporaba mened�erskih orodij, med njimi pa izstopa predvsem pristop ravno ob pravem ?asu (ang. just in time) in stalna razpolo�ljivost zaposlenih. Svoj prispevek daje tudi informacijsko podprta sledljivost pretovora oz. tranzita blaga, tranzitna garancija in pridobljeno zaupanje poslovnih partnerjev.
Na podro?ju poslovnih procesov, s katerimi podjetje E izvaja in razdeljuje storitve za odjemalce, se je posebej izkazal proces, ki vzdr�uje stalno pripravljenost zaposlenih podjetja in so ga poimenovali �fleksibilnost 24/7�. Stalna pripravljenost je podprta s procesoma prenova sistema managementa in prevoz industrijskih proizvodov z visoko dodano vrednostjo.
Proizvodi, ki jih podjetje E nudi svojim odjemalcem so na prvem mestu prilagojene, optimirane in celovite re�itve za organiziranje cestnega, �elezni�kega, pomorskega in zra?nega transporta. Temu sledi strate�ko pomembno profiliranje za hi�nega logista klju?nih odjemalcev in razvoj svetovanja za odjemalce.
Na podro?ju segmentiranja kupcev izstopa usmerjenost v poslovanje z azijskimi podjetji, sledi pomemben ameri�ki odjemalec ter tesno za njim poslovni partner iz Izraela. Slovenski trg pa predstavlja pribli�no deset odstotkov prihodkov.
Prepoznane strate�ke teme so v poslovnem modelu podjetja E: osredoto?enost v kupca, ekspertiza logistike in profiliranje za �hi�nega� logista (slika 1).
Prva od strate�kih tem je osredoto?enost v kupca, ki je gotovo konkuren?na prednost podjetja. Slednje omogo?a u?inkovito in uspe�no poslovanje s poslovnimi partnerji, saj je podprto z lastnim informacijskim sistemom, ki je rezultat lastnih re�itev. Informacijski sistem omogo?a nenehno sledljivost tovora in hitrej�o odpremo npr. pri prevozih s tovornjaki, saj bistveno skraj�a ?akalni ?as voznikov tovornjakov. Zna?ilnost osredoto?enosti v kupca je vitko izvajanje storitev, kjer je vzpostavljena 24/7 razpolo�ljivost zaposlenih in izvajanje celostnih storitev vseh oblik transporta za klju?ne odjemalce.
Druga izmed strate�kih tem je ekspertiza logistike. Za podjetje E je zna?ilno poglobljeno strokovno znanje in poznavanje poslovanja velikih azijskih proizvodnih podjetij. Tak�no znanje in izku�nje so pridobili z dolgoletnim poslovnim sodelovanjem, mre�enjem in pridobivanjem zaupanja poslovnih partnerjev. Podporo pri razvoju ekspertize pa je omogo?ila tudi raba mened�erskih orodij.
K profiliranju za �hi�nega� logista je podjetju omogo?ila ravno osredoto?enost v odjemalce ter ekspertiza logistike, kateri izhajata iz tradicije, zaupanja in poznavanja azijske poslovne kulture. Namre? ko, posebej korejska podjetja, zaupajo poslovnemu partnerju, to pomeni dolgotrajno poslovno sodelovanje.
Pridobitev statusa �hi�nega� logista predstavlja poleg zaupanja tudi veliko odgovornost, saj je to povezano s svetovanjem glede optimalnega izvajanja logisti?nih procesov za klju?ne odjemalce. Podro?je svetovanja za klju?ne odjemalce je v podjetju E strate�ka usmeritev, ki jo podjetje namerava intenzivno razvijati in �iriti.

Ugotovitve in zaklju?ek
Na?ini komuniciranja podjetij z okoljem in segmenti odjemalcev hkrati oblikujejo in se oblikujejo glede na izbrano strate�ko temo (glej sliko 1 in 2), ki je praviloma pripovedne oblike. Pomeni, ki se pojavijo v komuniciranju in postavljajo identiteto podjetja odgovarjajo na vpra�anji: Kdo smo? in Kaj po?nemo skupaj? Vzorec prepoznanih praks obravnavanih sektorjev in podjetij ka�e na vzorec sodelovanja in komunikacije z razli?nimi dele�niki in javnostmi (Stacey 2011 po Bagnoli 2013).
Iz tega lahko sklepamo, da poslovne modele �?aka� v prihodnosti stalno preoblikovanje in prilagajanje spremenljivim poslovnim okoli�?inam. Slednje pa potrjuje splo�no spoznanje, da je v managementu edina stalnica � sprememba.
Z uporabo Kanvasa so podjetja organizirano in vodeno opravila premislek o svojem trenutnem stanju, prednostih in pomanjkljivostih, kar se je izkazalo v delavnicah in razpravah kot zelo koristno in uporabno tudi za njihove nadaljnje odlo?itve. Le redko imajo oz. si vzamejo managerji/lastniki podjetij ?as, da v tak�nih delavnicah sodelujejo, saj jim praviloma veliko ?asa vzamejo operativne aktivnosti. Potrditev, da je v uporabi Kanvasa dodana vrednost zanje, je pomembna za nadaljnje delo na projektih s podro?ja managementa in podjetni�tva.
Iz vidika razvoja konceptov omogo?a pristop s Kanvasom graditev novih pogledov na management MSP saj je orodje za enostaven opis poslovnega modela na �eni sliki�, omogo?a soustvarjanje zaposlenih, tj. oblikovanje (stanje kot je) in inoviranje (stanje kot naj bo) poslovnega modela ter je orodje za vodenje in mened�ment (Jane� in Trnav?evi? 2014).

Literatura in viri
Bagnoli, C. 2012. Methodology of Analysis Kanvas. Koper: Fakulteta za management Koper.
Bagnoli, C. 2013. The entrepreneur's dilemma: Strategic fit and innovation: prispevek na posvetu Spodbujanje inovacij v lu?i trajnostnega razvoja s projektom Know us, Koper, 22. november 2013. Koper, 22. nov. 2013.
Biloslavo, R., A. Faganel, B. Kodri?, in A. Trnav?evi?. 2012. Marketin�ka kultura v storitvenih dejavnostih: izzivi za trajnostni razvoj. Koper: Fakulteta za management.
Fonda, I. 2013. Intervju 1 Podjetje F. Lucija, 18. januar 2013.
Jane�, A. in R. Biloslavo. 2013. Preoblikovanje poslovnega modela za ve?jo uspe�nost podjetij = Transform business model to improve company performance. V: Izzivi gospodarskega razvoja - inovativni projektni management : zbornik prireditve, Ljubljana, 20. in 21. maj 2013. Ljubljana: GZS, Zbornica osrednjeslovenske regije, 2013, str. 23�26.
Jane�, A. in A. Trnav?evi?. 2014. Dobre prakse Interreg Slovenija Italija: Projekt Know Us. V: Izzivi gospodarskega razvoja - inovativni projektni management : zbornik prireditve, Ljubljana, 26. in 27. maj 2014. Ljubljana: GZS, Zbornica osrednjeslovenske regije, 2014, str. 17�23.
Kobal, R., A. De�jot in H. Ventin. 2013. Intervju 1 Podjetje E. Koper, 29. marec 2013.
Stacey, R. 2011. Strategic management and organisational dynamics: The challenge of complexity. Harlow: FT Prentice Hall.