Slovenščina English (United Kingdom)

E-journal IBS Newsletter is devoted to Slovenian and foreign scientists, researchers, specialists, students and experts in the fields of international business, sustainable development, foreign languages and public administration. The most important part of IBS Newsletter is publishing of reviewed scientific, research, professional and popular articles that discuss themes like international business, sustainable development, organization, law, environmental economics and politics, marketing, research methods, management, corporate social responsibility and other topics.

Search

IBS International Business School Ljubljana

All authors who would like to contribute to IBS Newsletter are invited to send their contributions to info@ibs.si.



2011 > Letnik 1, št. 4




Tanja Frantar Zabret, uspešna podjetnica in študentka IBS: Sem popolna optimistka

Print E-mail

IMG_3720

 

 

 

 

S podjetništvom sem se začela ukvarjati že pri šestnajstih letih. Trgovala sem s športnimi izdelki, zase in za prijatelje.

 

Bili smo športno zelo aktivni, športna oprema, smučarska ali kolesarska ali za surfanje, pa je bila za nas predraga. Na ta način smo veliko privarčevali.

Nekako pri dvajsetih sem vstopila v svet medicine. Povsem naključno sem začela pot v zasebnem podjetju, ki je trgovalo s potrošnim laboratorijskim materialom. Še danes je med uspešnejšimi družbami v Sloveniji. Ugotovila sem, da si želim svoje poslovne zgodbe in ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo. Trgovali smo z medicinsko tehniko in od tega je danes že 23 let. Dolga pot zanimivih projektov, še bolj zanimivih spoznavanj ljudi in različnih okolij, in veliko osebnega zadovoljstva.

Vseskozi sem ustvarjala v družbi sodelavcev. Tako moških kot žensk. Z nekaterimi bolj, z drugimi manj uspešno. Mnogi so me večkrat spraševali, kako se kot ženska znajdem v poslovnem svetu, kjer prevladujejo moški. V konkurenci nimam občutka, da bi se me moški bali, ker sem ženska. Živim v svetu, kjer ni prostora za strahopetneže, najsi bodo to moški ali ženske. V svojih bogatih izkušnjah sem doživela tudi nizke udarce in razočaranja pri obeh spolih. Spominjam se, kako mi je neki tuj poslovnež po uspešnem sodelovanju med najinima podjetjema ponujal več kot poslovno sodelovanje, vendar sem ga ljubeznivo zavrnila. V ´zahvalo´ se je pri matičnem podjetju nadvse trudil, da bi mi vzeli pogodbo za zastopanje, vendar se je zgodba zanj končala precej slabše kot zame. Skupino je namreč moral zapustiti on in kadar se srečava na mednarodnih medicinskih sestankih, mu je vsekakor neprijetno. Glede strahu pred konkurenco pa se spominjam dogodka, ko je na nekem poslovnem srečanju moj znanec dejal: »Ne, kako ona gleda konkurenco, temveč kako konkurenca gleda njo!« Sama se konkurence ne bojim, zavedam pa se, da obstaja. Kot rečeno, osredotočim se na trening in računam, da sem na tekmo pripravljena bolje od tekmeca.

Danes imava s soprogom skupno podjetje in direktorovanje sem z veseljem prepustila njemu, z vodenjem pa se ukvarjava oba, složno in strokovno. V poslovnem svetu se večinoma srečujemo z moškimi na vodilnih položajih. Zaradi tega dejstva se sama in številne kolegice nikoli ne počutimo neprijetno. Če v meni vidijo resno osebo, resnega poslovnega partnerja in moje projekte kot perspektivne, se predsodki o spolu kaj kmalu razblinijo. Svet, v katerem živim in se gibljem, vse bolj zahteva rezultate in sodelovanje. Način, videz, obnašanje, kultiviranost, pamet in jeziki..., to je abeceda.

Moj poslovni moto je preprost: le hrabrim pomaga sreča. In dejstvo, da držiš besedo in obljubo. V naši poslovni družbi se lotevamo projektov, ki jih resnično lahko obvladamo in v celoti izpeljemo. Vesela sem, da pri teh izkušnjah znam reči tudi: »Ne, tega se pa ne bomo lotili, pa čeprav bi bil zaslužek zanimiv.«

Že preko 20 let delamo in vplivamo na nekatere pomembne segmente medicinskega sveta. Zastopati pomembno nemško družbo, ki tudi sicer v svetu visoko kotira in ima številne pomembne reference povsod po svetu, je velik kompliment zame in našo družbo. Poseben ponos so projekti, ko nas tuji partnerji povabijo k sodelovanju in izvedbi pogodbe v tehničnem smislu, začenši s projektiranjem in tehnično eksekucijo z našimi tehniki ali v obliki kliničnih šolanj in uporabe naše medicinske opreme.

To vsekakor zahteva moje lastno delovanje in angažiranje ter marsikdaj tudi odpovedovanje. Spominjam se prvih let poslovanja, ko časa za dopust praktično ni bilo. Zavedala sem se okoliščin, da je obdobje, ko rastemo s tako mlado državo - kot je Slovenija pred 20 leti bila - zgodovinski trenutek tudi za poslovne združbe. S pravim prijemom in pridnostjo je imel marsikdo veliko možnosti za ustvarjanje eksistence. Sama sem športnica po naravi, vem, kaj so trening, tekma in zmaga.

Svojo poslovno prihodnost vidim v izbiri tistih programov, ki jih najbolj obvladam in jih opravljam s kar največjim veseljem in zanosom. Veseli me, da sem vsak dan v stiku z dogajanji v Parizu, Münchnu, na Dunaju in še kje. Ni me strah opremljanja nekaj operacijskih dvoran, vem, da je mogoče vsak projekt s pravim prijemom in z dobrimi sodelavci uspešno izvesti. Take sodelavce pa zagotovo imam, nanje sem ponosna in vedno se jim rada zahvalim ter jim čestitam pri skupnem uspehu. Na srečo sem timski človek.

Tudi v časih, ko se izraz »kriza« dokaj pavšalno uporablja za taka in drugačna opravičila, smo v podjetju ustvarili dvig poslovanja, se razširili na dodatne močne evropske trge in obogatili tri delovna mesta v podjetju.

Lepo pa je v življenju imeti tudi cilje. Izobraževanje na IBS je vsekakor eden od njih. Podpora, entuziazem in spodbuda, ki jo daje sama šola, vrhunski predavatelji, spoznavanje načinov učenja v tujini in »sošolci«, s katerimi ponovno gulimo klopi, so poseben užitek.

Moj cilj je uspeh: osebna sreča, izobraževanje, preživeti med viharji in orkani. Skrb za podjetje, varnost za svoje zaposlene, dobre delavne razmere, odnosi v družbi, podpora sodelavcem za dodatna izobraževanja, pomoč tistim, ki jim življenje ni bilo najbolj naklonjeno, druženje z iskrenimi prijatelji.

Moje delo je moje življenje, tega pa vsekakor sestavlja šport in prav šport je veliko pripomogel k moji vzgoji. Redno tečem v naravi, in to vsaj 3-krat na teden. Po gozdovih in travnikih, pozimi in poleti. Radomeljska okolica je pravi raj za sproščanje in pisanje dopisov med 6 do 7 kilometrskim »odklopom«.

Pred leti sem začela igrati golf in letos sem na svojem prvem turnirju Mercedes Benz tudi zmagala. V golfu se še posebej rada spopadem z moškimi; večinoma igram z njimi. Golf je pravzaprav tudi filozofija celotnega življenja: za vsakim udarcem je nov udarec, za vsako luknjo naslednja in šele po vseh odigranih 18 luknjah veš, kako dober ali slab si. Tu sta optimizem in koncentracija še posebej pomembna.

In jaz sem popolna optimistka.