MAG. BRANKA LIKON, UROŠ TURK: DOBRE PRAKSE NA ŠTUDENTE OSREDOTOČENEGA UČENJA

Ime dejavnosti:
Brainstorming ali možganska nevihta

Namen
Razvijanje divergentnega mišljenja, spodbujanje lateralnega razmišljanja, pridobiti kar se da veliko število asociacij, spodbujanje študentov h kulturnemu razpravljanju brez verbalne agresije, kritično razpravljanje o mitih v zvezi s temo.

Predstavitev dejavnosti

Učitelj razdeli študente v skupine po 6. Študentom nato na kratko opiše metodo brainstorming ali možganska nevihta. Predstavi jim železna pravila te metode, ki se jih morajo držati: (1) osredotočenje na količino (kvantiteta rodi kvaliteto); (2) brez presojanja (kritično presojo pa preložijo na kasnejše faze procesa pridobivanja idej); (3) nenavadne ideje so dobrodošle, ker včasih omogočijo nove načine razmišljanja in privedejo do boljših rešitev kot običajne; (4) kombiniranje in izboljševanje idej (povzeto po Wikipediji). Učitelj skupinam naroči, da izberejo izmed sebe zapisnikarje za vsako skupino. Zapisnikarjem nato naroči, da na list papirja zapišejo vsako idejo, ki jo člani skupine navržejo. Vse ideje in vsi člani skupine so enakovredni. Učitelj nato na tablo zapiše dve besedi: podjetnik in podjetništvo. Študente tudi verbalno seznani z njihovo nalogo: znotraj skupin morajo zapisati kar se da veliko število asociacij na dve besedi zapisani na tabli. Skupini, ki bo prišla do največ asociacij, obljubi simbolično nagrado (s tem spodbudi tekmovalnost med skupinami, ki ima za posledico večje število asociacij). Skupine pričnejo z generiranjem asociacij. Učitelj hodi od skupine do skupine in usmerja študente, spodbuja tudi nenavadno razmišljanje, opozarja na pravila »brainstorminga« oziroma »možganske nevihte«. V primeru, da kakšni skupini naloga ne steče, jih učitelj spodbuja in navrže kakšno asociacijo, da spodbudi miselne procese. Ko učitelj oceni, da je študentom zmanjkalo asociacij, jih pozove, naj seštejejo zapisane asociacije. Po predstavitvi števila asociacij učitelj razglasi zmagovalno skupino in jim podeli simbolično nagrado. V naslednjem koraku učitelj pozove skupine, naj izberejo po tri asociacije, ki najbolje opredeljujejo vsako izmed dveh besed (podjetnik in podjetništvo). Ko skupine opravijo nalogo, po en študent vsake skupine prebere zapisane asociacije, učitelj pa jih zapiše na tablo. Sledi razprava o asociacijah napisanih na tablo. Učitelj spodbuja kritično razmišljanje in argumentiranje navedb študentov ter kulturno razpravo med študenti, ki se v kakšni navedbi ne strinjajo drug z drugim. Na koncu učitelj povzame zaključke razprave.

Opomba

Tako kot študenti tudi učitelj v fazi generiranja asociacij ne sme podajati sodb izrečenih /zapisanih asociacij. Učitelj v tej fazi zgolj usmerja razpravo. Jasno pa mora učitelj ukrepati ob neutemeljenih sodbah in dvomljivih asociacijah v fazi razprave. V tej smeri spodbuja tudi študente.

2

Ime dejavnosti: Učenje s pomočjo raziskovanja - podjetništvo, podjetnik in podjetje

Namen

Spodbujanje študentov k samostojnemu raziskovanju s pomočjo svetovnega spleta ter iskanju opredelitev pojmov. Študenti analizirajo in interpretirajo različne definicije ter jih medsebojno primerjajo. Sledi sinteza ter določitev dveh ključnih elementov za opredelitev podjetništva. Določitev dveh lastnosti podjetnih ljudi, ki jih navaja večina avtorjev. Spodbujanje študentov k odkrivanju povezanosti in razlik med pojmi.

Predstavitev dejavnosti

Učitelj prosi študente, da s pomočjo spleta poiščejo različne opredelitve pojmov podjetništvo, podjetnik in podjetje. Vsak študent naj poišče več definicij vsakega izmed pojmov. Učitelj spremlja delo študentov in jih usmerja. Spodbuja jih, da definicij ne iščejo le na Wikipediji in podobnih straneh, pač pa tudi v strokovni literaturi. Izpostavi iskalno orodje Google Učenjak – Google Scholar (dostopno na povezavi: https://scholar.google.si/). V naslednjem koraku študente prosi, da v parih pregledajo definicije vseh treh pojmov ter izpostavijo dva elementa, ki sta po njihovem mnenju ključna za opredelitev podjetništva. Učitelj povzame ugotovitve študentov ter kot ključna elementa za opredelitev podjetništva izpostavi inovativnost in tveganje. Nato učitelj prosi študente, da se v parih pogovorijo o povezanosti in razlikah med pojmi podjetje, podjetništvo in podjetnik.Študentje imajo možnost dostopa do svetovnega spleta, kar jim je lahko v pomoč pri njihovem delu.

Opomba

Pri tej nalogi študenti potrebujejo računalnik z dostopom do interneta, da bodo lahko zbrali potrebne podatke.

3

Ime dejavnosti: Učenje s pomočjo raziskovanja na temo »Lastnosti podjetnih ljudi v Sloveniji« ter zasnova ankete za ugotavljanje, ali imajo prebivalci Slovenije lastnosti podjetnih ljudi

Namen

Spodbujanje študentov k samostojnemu raziskovanju s pomočjo svetovnega spleta ter iskanju virov za analizo stanja na temo lastnosti podjetnih ljudi. Razvijanje veščin znanstvenega raziskovanja, ki vključuje načrtovanje ciljev raziskave ter zasnovo vprašalnika v skladu s cilji raziskave. Spodbujanje študentov k izvedbi manjše raziskave in interpretaciji rezultatov.

Predstavitev dejavnosti

Učitelj vodi uvodni razgovor s študenti na temo lastnosti podjetnih ljudi prebivalcev Slovenije. Na podlagi predznanja študentov izmed lastnosti skupaj izpostavijo inovativnost in tveganje. Študenti v razgovoru navajajo, kakšne so po njihovem mnenju te lastnosti pri prebivalcih v Sloveniji. Učitelj ne podaja svojega mnenja, niti ne navaja raziskav, ki jih pozna. Študente prosi, da s pomočjo svetovnega spleta poiščejo raziskave o lastnostih podjetnih ljudi v Sloveniji. Po pregledu zapisov študenti na tablo zapišejo nekaj raziskav, ki so jih našli. Nato si skupaj ogledajo še ugotovitve, ki jih navaja Žnidaršič (2003). Učitelj vodi razpravo, v kateri študenti navedejo ugotovitve avtorjev o tem, ali so prebivalci Slovenije inovativni in ali so pripravljeni tvegati. Vse ugotovitve podprejo z dokazi in navedbo virov. Za tem učitelj študente prosi, da v skupinah izdelajo vprašalnik za izvedbo raziskave o lastnostih podjetnih ljudi v Sloveniji. Študentje sestavljajo vprašanja, za katera menijo, da bi z njimi lahko ugotovili, ali so prebivalci Slovenije inovativni in pripravljeni tvegati. Učitelj študente spodbuja k izvedbi manjše raziskave s pripravljenim vprašalnikom, in sicer anketiranju 5 do 10 znancev ter analizi in interpretaciji rezultatov.

Opomba

Pri tej dejavnosti študenti potrebujejo računalnik z dostopom do interneta, da bodo lahko zbrali potrebne podatke. Učitelj vodi razgovor in v razpravi pazi, da ne podaja svojega mnenja in ne navaja literature ali podatkov, ki bi vplivali na mnenje študentov. Študente spodbuja k kreativnemu sestavljanju vprašalnikov.

Vir: Žnidaršič, 2003. Magistrsko delo. Razvijanje podjetnih lastnosti ljudi v izobraževalnem sistemu, str. 26-28. Dostopno na: URL [http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/znidarsic181.pdf]

4

Ime dejavnosti: Debata in argumentiranje na temo »Razmere za razvoj podjetništva v Sloveniji so ugodne«

Namen

Razvijanje zmožnosti argumentiranja in podpiranja argumentov z dokazi. Presojanje dokazov glede na podatke, s katerimi podpirajo argumente ter presojanje verodostojnosti virov. Spodbujanje izmenjave mnenj in aktivnega sodelovanja v debati ter medvrstniškega sodelovanja. Spodbujanje iskanja različnih virov. Obenem študenti razvijajo veščine skupinskega dela, dobrega komuniciranja in diskusije.

Predstavitev dejavnosti

Učitelj postavi študentom za izziv vprašanje »Ali so po vašem mnenju razmere za razvoj podjetništva v Sloveniji ugodne«. V razgovoru učitelj posluša mnenja študentov in jih ne vrednoti oziroma ne komentira. Študente prosi, da doma preberejo poglavje »Ocena podjetniškega ekosistema« v e-publikaciji »Podjetništvo med priložnostjo in nujo, GEM Slovenija 2015” (dostopno na naslovu:  http://www.gemslovenia.org/news/). Študente opozori, naj bodo pri branju pozorni na podatke, ki opisujejo razmere za razvoj podjetništva v Sloveniji. Učitelj spodbudi tudi iskanje drugih aktualnih člankov o razmerah za razvoj podjetništva v Sloveniji. Naslednjo uro učitelj razdeli študente v skupine po štiri in v vsaki skupini določi en par študentov, ki bo zagovarjal, da so razmere za razvoj podjetništva v Sloveniji ugodne in par, ki bo temu oporekal. Študente učitelj opomni na osnovna pravila dobre razprave in jih prosi, da svoje trditve argumentirajo, s podatki iz navedenega članka ali z dokazi, ki so jih našli v drugih aktualnih člankih. Učitelj študente prosi, naj dva najbolj prepričljiva argumenta zapišejo (enega za in enega proti) in ob tem navedejo dejstva in vire, ki so jih najbolj prepričali. Učitelj prosi vsako skupino, naj izbere poročevalca, ki bo vsem študentom predstavil potek debate in najbolj prepričljive argumente. Po 20 minutah skupine predstavijo ugotovitve. Drugi študenti si zapisujejo argumente za in proti ter si označijo, ali so po njihovem mnenju dokazi, ki podpirajo argument, dobri in temeljijo na verodostojnih virih.

Opomba

Pri debati mora učitelj spremljati delo skupin in spodbujati odprto in korektno komunikacijo. Hodi od skupine do skupine in spremlja potek debate. V kolikor zazna nekorektno komunikacijo ali žaljive pripombe do študentov, ki zagovarjajo nasprotno mnenje, študente opozori, naj debata poteka na miren in spoštljiv način. Pazi, da ne vrednoti odgovorov, ampak samo spodbuja k boljšemu sodelovanju. Debati lahko sledi pogovor o nekaterih neugodnih razmerah za razvoj podjetništva v Sloveniji kot so na primer: visoka davčna bremena; davčna in druga vladna regulativa; pomanjkljivo izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo, težave pri pridobivanju finančnih sredstev.

Vir: Ocena podjetniškega ekosistema, GEM Slovenija 2015. Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta, str. 129 – 144. Dostopno na naslovu:  http://www.gemslovenia.org/news/

5

Ime dejavnosti: Debata na temo članka »Koliko jih ve, da je tveganje mogoče uravnavati?«

Namen

Razbijanje splošno sprejetih mitov, ki ne držijo. Razvijanje zmožnosti argumentiranja in podpiranja argumentov z dokazi. Presojanje dokazov glede na podatke, s katerimi podpirajo argumente ter presojanje verodostojnosti virov. Spodbujanje študentov k razmišljanju in aktivni udeležbi v debati. Spodbujanje študentov h kulturnemu argumentiranju stališč brez agresije.

Predstavitev dejavnosti:

Študenti so bili naprošeni, da doma preberejo članek Vere Avšič »Koliko jih ve, da je tveganje mogoče uravnavati?« (dostopno na spletnem naslovu:  http://www.finance.si/205175/Koliko-jih-ve-da-je-tveganje-mogo%C4%8De-uravnavati?metered=yes&sid=446749126). Povezavo so imeli objavljeno v spletni učilnici. Poleg tega so bili študentje spodbujeni, da najdejo in preberejo še en članek na temo, ki se jim je zdela v prej omenjenem članku najbolj zanimiva.

Učitelj na začetku zastavi vprašanje: »O čem je govoril članek »Koliko jih ve, da je tveganje mogoče uravnavati?«.« Med študenti se razvije debata o pogojih za podjetništvo v Sloveniji in razlogih za premajhen delež visokotehnoloških podjetij med vsemi podjetji. Učitelj usmerja razpravo in je pozoren na to, kateri študenti argumentirajo razloge z osebnimi dejavniki in kateri z dejavniki okolja.

Po 20 minutah učitelj glede na argumentacijo študentov, študente razdeli v dve skupini. V prvi skupini so študentje, ki so uporabili pretežno osebne dejavnike za argumentiranje neodločitve za podjetništvo, v drugi pa študentje, ki so za argumentiranje neodločitve za podjetništvo uporabili pretežno dejavnike okolja. Ob tem učitelj upošteva, da sta obe skupini približno enako številčni. Nekaj študentov (trije ali pet) naj ostane nerazporejenih. Naloga prve skupine je, da zapiše osebne dejavnike z najboljšimi argumenti, ki jih po njihovem mnenju najbolj prepričljivo podpirajo. Druga skupina pa pripravi enako, le da zapiše dejavnike okolja. Nerazporejeni študentje bodo tvorili »razsodilno skupino«, ki bo v nadaljevanju razsodila, ali so bili prepričljivejši argumenti ene skupine ali protiargumenti druge skupine. Učitelj se tej skupini še posebej posveti, saj jim razloži načela, po katerih bodo presojali. Največji poudarek da verodostojnosti argumentov. Učitelj v vsaki skupini določi poročevalca, ki bo argumentirane dejavnike predstavil drugi skupini študentov. Poročevalca nato poročata, druga skupina pa poskuša »ubiti« argumente prve skupine s protiargumenti. Druga skupina poskuša s protiargumenti prikazati stališča prve skupine kot neverodostojna. Po vsaki predstavitvi argumentov in protiargumentov študenti »razsodilne skupine« glasujejo, katera skupina je imela boljše argumente. Razloge in argumente, ki »preživijo« »ubijanje« argumentov se zapiše na tablo.

Po končani dejavnosti študenti s table prepišejo razloge za neodločitev za podjetništvo in argumente zanje. Sledi razprava, kako te razloge odpraviti. Učitelj da poseben poudarek prevzemanju tveganja. Študente vodi do razmisleka, da je tveganje premišljeno in nadzorovano.

Vprašanje: Se zdi ljudem podjetništvo še vedno preveč tvegano? Odgovor: Ker ne razumejo dobro, kakšno je to tveganje. Če pripravijo dober poslovni načrt in temeljito razmislijo o svojem poslu, so začetki razmeroma poceni. Šele ko se podjetnik resno loti razvoja, stroški narastejo. Toda do takrat je že mogoče ugotoviti, ali ima stvar prihodnost ali ne, ali je izdelek zanimiv za trg ali ne. Kdor pa niti ne začne, je prepričan, da je podjetništvo le tveganje. V resnici je to nadzorovano in premišljeno tveganje.

Opomba

Pri predstavitvi argumentov in protiargumentov obeh skupin »razsodilni skupini« učitelj pazi, da ostaja debata na primerni ravni. Dosledno ukrepa vsakič, ko se pojavi neprimeren oz. žaljiv ton komunikacije med študenti in jih spodbuja k spoštljivi komunikaciji. Učitelj se ne sme vpletati v vsebinsko razpravo med študenti in kakorkoli vrednotiti argumente študentov.