IBS International Business School Ljubljana
All authors who would like to contribute to IBS Newsletter are invited to send their contributions to info@ibs.si.
2019 > Letnik 9, št. 3
|
|
|
Izvle?ek Zaradi vse ve?jega prispevka k celotnemu gospodarstvu ter poudarjanju pozitivnega u?inka na družbo in posameznike je postalo sodelovalno oziroma delitveno gospodarstvo (sharing/collaborative economy) v zadnjih letih predmet pogostih obravnav v javnosti, v državnih organih in organih Evropske skupnosti. Namen prispevka je predstaviti razli?ne poglede na sodelovalno gospodarstvo ter na primeru Airbnb in Uber tudi t.i. 'temno plat', ki je bila zaradi spretne retorike o njem pogosto potisnjena v ozadje. Prikažemo, kako se novi poslovni modeli, ki so bili do nedavnega zaradi t.i. tehnoloških posebnosti obravnavani izven okvira regulative tradicionalnih sektorjev, po?asi, vendar vztrajno vpenjajo v obstoje?e predpise. S tem se zaklju?uje obdobje 'medenih tednov' udeležencev v sodelovalnem gospodarstvu. Klju?ne besede: tehnološke platforme, sodelovalno gospodarstvo, delitvena ekonomija, Airbnb, Uber, pravna regulacija Abstract For the last few years, sharing or collaborative economy has become a frequently discussed topic in public, state authorities and European Union institutions. There are at least two reasons for that: increasing contribution of sharing/collaborative economy to economic growth and exposure of its positive effect to overall society and individuals. The purpose of this paper is to present different views on sharing/collaborative economy and on the case of Airbnb and Uber also discuss its 'dark side'. We highlight how new business models based on technological platforms slowly get their position in the framework of existing sectorial regulation. It can be concluded that the 'honeymoon' time of avoiding regulations is over. Key words: technology-based platforms, sharing economy, collaborative economy, Airbnb, Uber, legal regulation 1 UVOD Zaradi nenehnih sprememb v gospodarstvu, ki nastajajo od druge polovice 20. stoletja dalje, podjetja oblikujejo nove poslovne modele. Delež podjetij, ki se usmerjajo v poslovne modele, temelje?e na storitvah oziroma na temelju izdelek-kot-storitev, v razvitih gospodarstvih silovito naraš?a. Velik del rasti pripisujemo razvoju in razmahu delitvenega (angl. sharing) oziroma sodelovalnega (angl. collaborative) gospodarstva, ki v zadnjih nekaj letih podjetjem postavlja razvojne smernice (Hojnik, 2018a, 9). Po nekaterih ocenah bodo do leta 2025 glavni sektorji t.i. delitvenega/sodelovalnega gospodarstva na globalni ravni prispevali k dvigu prihodkov iz dosedanjih 13 milijard EUR na 300 milijard EUR (PwC 2015, 14). Na tehnoloških platformah temelje?i poslovni modeli niso nekaj novega. Za?eli so se razvijati z razmahom interneta v 90ih letih 20. stoletja. Podjetja kot npr. Amazon, Alibaba, eBay (t.i. e-trgovina) so iz zagonskih podjetjih nastala mega podjetja svetovne razsežnosti na podro?ju spletne prodaje. Prav tako se je v tem obdobju izoblikovala poslovna praksa in formalno uredil na?in njihovega poslovanja. Eksplozivna rast dveh klju?nih podjetij, ki ponujata ponudnikom in povpraševalcem tržiš?e na njunih tehnoloških platformah, Airbnb and Uber, je v zadnjih štirih letih ponovno vzbudila pozornost stroke in javnosti, kakor tudi pozornost EU in vlad držav ?lanic. Omenjeni podjetji sta v teoriji in praksi najpogosteje predstavljeni kot tipi?na predstavnika sodelovalnega gospodarstva. Zaradi njunega velikega ekonomskega vpliva je prevladalo stališ?e, da je potrebno spremljati njun pravni, ekonomski in družbeni položaj. Enako tudi velja za druga podjetja, katerih poslovni modeli temeljijo na uporabi tehnoloških platform za namen posredovanja opredmetenih stvari ali izvajanja storitev v t.i. sektorjih sodelovalne/delitvene ekonomije. V teoriji in praksi obstaja zmeda glede uporabe pojmov sodelovalnega/delitvenega gospodarstva ter glede njenih tipi?nih predstavnikov. Prav tako opažamo, da prvotno navdušenje nad tovrstnimi poslovnimi modeli vse pogosteje zmanjšujejo realni problemi, ki jih le-ti v praksi povzro?ajo. Zato v prispevku predstavimo, kakšno je dosedanje razumevanje pojmov 'delitveno' oziroma 'sodelovalno' gospodarstvo in katere sektorje uvrš?amo v ta segment gospodarstva. V nadaljevanju predstavimo, kakšno je stališ?e Evropske unije (EU) do sodelovalnega gospodarstva in kako se je nanj odzvala Republika Slovenija (RS). Na primeru Airbnb in Uberja prikažemo izzive, ki sta jih skupaj s podjetji sodelovalnega gospodarstva ti dve podjetji vnesli v družbeno življenje ter pravno ureditev. Na koncu predstavimo še odlo?itve na ravni EU glede narave dejavnosti Airbnb in Uber, ki nakazujeta na to, da se nejasnosti glede uporabe tradicionalne regulative za sektorje sodelovalnega gospodarstva le raz?iš?ujejo. 2 SODELOVALNO ALI DELITVENO GOSPODARSTVO? Delitev ni nekaj novega; le v preteklosti je bila – za razliko od zadnjih nekaj let – bolj zna?ilna za srednji razred in lokalne skupnosti (Schor, 2014). 'Delitev avtomobilov' npr. je bila prvi? uvedena leta 1948 v Zurichu. ?eprav je v severni Evropi v 80ih letih 20. stoletja delitev avtomobilov postal dokaj popularen model, le-ta v dobi analognega poslovanja stroškovno ni bil opravi?ljiv (EC Scoping the Sharing Economy, 2016). V 21. stoletju so množi?na uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT), nastanek tehnoloških platform in spremenjen odnos ljudi do lastnine delitvi oziroma sodelovanju omogo?ili nove razsežnosti (Schor, 2014). Ime delitveno gospodarstvo je leta 2004 predstavil Joachi Beckler s pravne fakultete Yale. Menil je, da družbena delitev (angl. social sharing) predstavlja nov na?in organiziranja gospodarske proizvodnje, trgov in držav. So?asno je priznal, da je (poleg avtomobilskega prevoza) težko najti primere trajne delitve dragocenih stvari izven podro?ja informacijske tehnologije (IIC, b.d.). Obseg delitvenega gospodarstva se je razširil po gospodarski krizi leta 2008. Istega leta sta bili ustanovljeni tudi dve zagonski podjetji, temelje?i na posredovanju storitev prek tehnoloških platform, Airbnb in Uber. Tehnološke platforme, prek katerih so transakcije potekale, so si same nadele ime 'delitvene' (angl. sharing) platforme (EC Scoping the Sharing Economy, 2016). Izraz 'delitvena ekonomija' je bil vnesen v Oxfordski slovar leta 2015 kot »ekonomski sistem, v katerem fizi?ne osebe – praviloma s pomo?jo interneta – delijo sredstva ali storitve za pla?ilo ali brez» (Oxford dictionary, b.d.). EU je v svojem prvem poglavitnem dokumentu o delitvenem gospodarstvu le to preimenovalo v 'sodelovalno gospodarstvo'; opredelilo ga je kot »poslovni model, v katerem aktivnosti potekajo s pomo?jo sodelovalnih tehnoloških platform; le-te vzpostavljajo odprto tržiš?e za za?asno uporabo izdelkov ali storitev, ki jih praviloma zagotavljajo fizi?ne osebe« (EC European Agenda, 2016). Kljub nekoliko razli?ni opredelitvi je bistvo obeh definicij enako: Razlika je le v izrazu: Agenda je uporabila izraz 'sodelovalno gospodarstvo' in ne ve? 'delitveno', tako kot v svojih za?etnih dokumentih s tega podro?ja. Menja o tem, ali se izraza 'delitveno' oziroma 'sodelovalno' gospodarstvo lahko uporabljata kot sopomenki, so še vedno razli?na. Pogosto se v literaturi oba izraza pojavljata kot sopomenki. V dokumentih, ki so oblikovani v državah ?lanicah EU, od leta 2016 prevladuje izraz sodelovalno gospodarstvo, ?eprav ravno Hojnikova in avtorji prispevkov o tej temi (2018a, 2018b) v svoji monografiji, izdani leta 2018 v Sloveniji, še vedno uporabljajo izraz delitveno gospodarstvo. Hojnikova (2018b), podobno kot pred leti Botsmanova (2015), meni, da navedena izraza pomenita razli?ne stvari. Sodelovalno gospodarstvo (Hojnik, 2018b, 18) ozna?uje gospodarstvo, ki temelji na razpršeni mreži povezanih posameznikov in skupnosti, ki spreminjajo na?in proizvodnje, potrošnje, financiranja in u?enja. Delitveno gospodarstvo pa je gospodarski model, ki temelji na delitvi neizkoriš?enih sredstev, prostora in sposobnosti, za pla?ilo ali brez; praviloma je povezano s t.i. trgi za posameznike (angl. peer-to-peer (P2P)), ?eprav ni izklju?en tudi trg 'business-to-customer' (B2C). Za ozna?bo delitvenega/sodelovalnega gospodarstva najdemo v literaturi tudi vrsto drugih izrazov: peer-to-peer (P2P) economy, networked economy, on-demand economy ipd. Nekateri avtorji menijo, da so ti izrazi bolj primerni za ozna?bo novih poslovnih modelov, ki temeljijo na ob?asni izmenjavi otipljivih ali neotipljivih stvari/storitev s pomo?jo tehnoloških platform, kot pa izraza 'delitveno' ali 'sodelovalno' gospodarstvo. Terminološka zmeda o izrazih torej še vedno obstaja. V tem prispevku sledimo poimenovanju EU in prevodu, ki ga najve?krat uporabljamo tudi v RS – 'sodelovalno gospodarstvo'. O tem, katere sektorje lahko uvrstimo med t.i. sektorje sodelovalnega gospodarstva, v teoriji in praksi ni takšnih bistvenih razlik kot pri poimenovanju. Ti sektorji so: P2P financiranje, delo on-line, P2P, delitev prevoza, pretok video in glasbenih posnetkov (Hojnik, 2018, 16). EU jih v svojih dokumentih o sodelovalnem gospodarstvu predstavi kot (EC Exploratory study, 2017): Sektor nakupa/prodaje stvari ni vklju?en med sektorje sodelovalnega gospodarstva. 3 EU O SODELOVALNEM GOSPODARSTVU: RETORIKA ALI RESNI?NOST EU v svojih dokumentih poudarja, da je treba obravnavati sodelovalno gospodarstvo ne le kot zbirko novih poslovnih modelov, ki ponujajo blago in storitve, temve? tudi kot novo obliko povezovanja med gospodarstvom in družbo. Ponujene storitve namre? temeljijo na široki paleti odnosov, kjer se gospodarski odnosi vklju?ujejo v socialne. S tem ustvarjajo nove oblike skupnosti in nove poslovne modele. Po mnenju EU sodelovalno gospodarstvo krepi vlogo potrošnikov, nudi nove zaposlitvene možnosti in bi lahko olajšalo spoštovanje dav?nih predpisov. Vendar EU poudarja, da je pomembno so?asno zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov, popolno spoštovanje pravic delavcev ter spoštovanje dav?nih predpisov (Evropski parlament, 2017). V svojih prizadevanjih po ureditvi sodelovalnega gospodarstva EU spodbuja države ?lanice, naj ne obravnavajo sodelovalnega gospodarstva kot grožnje tradicionalnemu. Zavzema se za takšno regulacijo, ki bo omogo?ala njegov razvoj, ne pa ga omejevala. Priznava, da ima sodelovalno gospodarstvo lahko korenit u?inek na že dolgo uveljavljene regulirane poslovne modele v številnih strateških sektorjih, kot so prevoz, nastanitve, gostinstvo, storitve, maloprodaja in finance. Prav tako so razumljivi izzivi, povezani z uporabo razli?nih pravnih standardov za podobne gospodarske akterje. Priznava tudi, da so nekateri deli sodelovalnega gospodarstva sicer urejeni z zakonodajo tudi na lokalni in nacionalni ravni, medtem ko so drugi deli na regulativnih sivih obmo?jih (Evropski parlament, 2017). EU torej sprejema, da je sodelovalno gospodarstvo v realnosti mo?no prisotno, da ima velik ekonomski pomen ter da hkrati prinaša pozitivne in negativne u?inke. Kljub temu EU ne podaja enotnih smernic, ki naj bi pripomogle državam ?lanicam urediti sektorje sodelovalnega gospodarstva. Opozarja le, naj države ponovno preverijo, ali veljavni nacionalni predpisi za posamezni sektor še vedno varujejo tiste interese udeležencev na trgu, zaradi katerih so bili predpisi sprejeti. Vsekakor naj predpisi zagotavljajo varstvo potrošnikov, delovnopravne pravice ter enakopravno obravnavo tehnoloških modelov v primerjavi s tradicionalnimi ponudniki. Poleg tega naj države ?lanice z ustreznimi ukrepi zagotovijo pla?evanje dav?nih obveznosti udeležencev v sodelovalnem gospodarstvu. 4 'TEMNE PLATI' AIRBNB IN UBER PREGLAŠAJO RETORIKO Stemler (2016), ki je na splošno kriti?en do t.i. posebnosti delitvenega gospodarstva, meni, da so podjetja, pri katerih posli potekajo prek platforme, ravno tako kot druga 'tradicionalna' podjetja, npr. taxi službe, hoteli ipd. podvržena tržnim silam, uspehom in neuspehom. Zato je po njegovem mnenju poudarjanje razlik med tradicionalnimi in tehnološkimi podjetji v istem sektorju bolj stvar retorike kot resni?nega življenja. Na primeru Airbnb in Uber skušamo utemeljiti avtorjevo stališ?e. Princip poslovanja taksi službe in hotelov je praviloma znan. Obe dejavnosti štejemo med gospodarske dejavnosti in obe sta pravno regulirani. Platformi Airbnb in Uber v istih sektorjih kot sta prevoz potnikov in preno?itev gostov predstavljata virtualno tržiš?e, na katerem ponudniki in povpraševalci sklenejo posle na daljavo s pomo?jo tehnologije. Platforma jim za to storitev 'zara?una' provizijo, s katero si podjetji Airbnb in Uber ustvarjata prihodke. Podobno kot Airbnb deluje tudi rezervacijska platforma Booking.com. Kje je torej razlog, da bi za udeležence sodelovalnega gospodarstva morala veljati druga?na poslovna praksa in druga?ni sektorski in splošni predpisi kot za t.i. tradicionalne udeležence v navedenih sektorjih? Kje so te tehnološke posebnosti, ki jih tako pogosto najdemo v retoriki o sodelovalnem gospodarstvu? Na katerih podro?jih prihaja do problemov? Pri oddaji turisti?nih nastanitev npr. mora upravljavec dejavnosti le-to registrirati, nastanitve ozna?iti v skladu z gostinskimi predpisi, goste evidentirati in o njih poro?ati, v imenu ob?in oziroma države od njih pobirati turisti?no takso, državi pa odvesti ustrezne davš?ine. Tradicionalni ponudniki turisti?ni nastanitev te predpise spoštujejo. Pri oddaji/najemu nastanitev prek platforme Airbnb je bilo do nedavnega dopuš?eno vse naštete predpise obiti: kot ponudniki turisti?nih nastanitev na platformi Airbnb praviloma nastopajo individualne osebe kot zasebniki (ne gospodarstveniki), nastanitev nimajo ozna?enih, gostov ne prijavljajo in od njih ne pobirajo takse; tudi sami davkov od dohodka ne pla?ajo. Zato subjekti, ki opravljajo dejavnost zagotavljanja turisti?nih nastanitev kot gospodarsko dejavnost, ponudnikom na Airbnb o?itajo nelojalno konkurenco. Utemeljeno? Raziskave o ponudnikih na Airbnb so pokazale, da so o?itki o kršitvi predpisov, namenjeni njim, v ve?jem obsegu upravi?eni. Zajeten del ponudnikov s pomo?jo Airbnb namre? ponuja ve? bivalnih enot, ne le eno, z oddajo katere naj bi si lastnik nekoliko izboljšal svoj ekonomski položaj. Te enote so na voljo za najem v daljšem ?asovnem obdobju in ne le za kratek ?as (npr. ko je lastnik stanovanja na dopustu). S takim pristopom t.i. 'posamezniki' v bistvu opravljajo gospodarsko dejavnost. Prihodek, ki ga na ta na?in pridobijo, lahko presega tiso?e, desettiso?e evrov, ali celo ve? (Oskam, 2018). Še ve?. Ker država nima evidence o pridobljenih prihodkih (Airbnb tega podatka praviloma ni bil pripravljen razkrivati), prihodki tudi niso obdav?eni. Guttentag (2015) oddajo nastanitev prek Airbnb ozna?i kot 'neformalno (sivo) ekonomijo'. Izogibanju pravni regulativi ponudnikov stanovanjski enot za kratkoro?no oddajo se pridružujejo še socialni in ekonomski izzivi. Stanovanjske enote postajajo 'neformalne' hotelske sobe/apartmaji. Centri metropol, v katerih je ponudba nastanitev za krajši ?as najve?ja, se spreminjajo. Nekdaj stanovanjska naselja postajajo deloma prehodna naselja za tujce, kar je za stanovalce lahko mote?e. Še ve?: investitorji v stanovanjih vidijo donosno investicijo, ki z ve?kratno kratkotrajno oddajo prinaša višje prihodke kot dolgoro?na oddaja rezidentom. Zato primanjkuje stanovanj za rezidente, zaradi pove?anega povpraševanja po stanovanjih se cene le-teh višajo. Pri poslovnem modelu Uber je del negativnih u?inkov soroden kot pri Airbnb. Uberjevi vozniki praviloma nimajo formalne licence za prevoz oseb, kot to dolo?a marsikatera regulativa držav ?lanic oziroma njihovih lokalnih skupnosti za taksiste in niso formalno registrirani v skladu s predpisi. Registracija taksistov in voznikov naj bi po obstoje?i regulativi osebam, ki se prevažajo, zagotovila dolo?eno varnost. Pogoji za delo Uberjevega voznika so dolo?eni le s stani Uberja; prav tako je s strani Uberja dolo?ena cena prevoza, ki je za Uberjev prevoz praviloma nižja od prevoza z registriranim taksistom. Za tradicionalne taksiste tak na?in dela predstavlja nelojalno konkurenco. Verjetno res, a nižja cena prevoza predstavlja prednost za njegove uporabnike, potnike. Drugi del negativnih u?inkov poslovnega modela Uber se odraža na delovnopravnem podro?ju voznikov. Vozniki, ki jih Uber vše?no poimenuje 'partnerji', so s strani Uberja obravnavani kot pogodbeni sodelavci. Tovrstno pogodbeno razmerje voznikom ne prinaša delovnopravnega in socialnega varstva kot bi ga imeli kot zaposleni. Z zornega kota delovnopravnih pravic so v primerjavi s kolegi, taksisti, prikrajšani. Ocenjujemo, da na vprašanje, ali zgolj zaradi poslovanja prek tehnološke platforme udeležencem ni potrebno upoštevati obstoje?e regulative in posebne obravnave, težko odgovorimo pozitivno. Podobno stališ?e so zavzele tudi države ?lanice, ki v svojih okoljih iš?ejo rešitve, ali in kako aplicirati obstoje?e predpise na tehnologiji temelje?e poslovne modele t.i. sodelovalnega gospodarstva. 5 ODZIV DRŽAV ?LANIC IN ODNOS DO SODELOVALNEGA GOSPODARSTVA V SLOVENIJI Države ?lanice so glede ureditve sodelovalnega gospodarstva odreagirale razli?no. Nekatere države oziroma lokalne oblasti so sprejele posamezne omejevalne predpise v sektorjih sodelovalnega gospodarstva, predvsem na kratkoro?no oddajo nastanitev ter in najem avtomobila z voznikom. Postopek oddaje kratkoro?ne oddaje nastanitev so dokaj omejujo?e uredili npr. v Berlinu in na Dunaju, nekoliko manj v Bruslju, Parizu, Londonu, Barceloni in Amsterdamu. Uber so v nekaterih državah oziroma v nekaterih mestih prepovedali v celoti (povzeto po ugotovitvah Zupan Korže, 2018). Italija je sodelovalno gospodarstvo skušala urediti tako, da je v zakonodajni postopek predložila besedilo zakona o sodelovalnem gospodarstvu (Državni zbor, 2018), vendar zakon še ni sprejet. V letu 2017 je bilo sodelovalno gospodarstvo pogosto obravnavana tema tudi v slovenski javnosti, strokovnih in vladnih krogih. Klju?ni razlogi so bili trije: naraš?ajo?e število nastanitvenih enot, ponujenih na platformi Airbnb, navdušenost nekdanjega pristojnega ministra za promet nad poslovnim modelom Uber ter aktualnost teme o sodelovalnem gospodarstvu v EU. Vendar se je kljub številnim razpravam o ureditvi sodelovalnega gospodarstva leto 2017 zaklju?ilo le z ugotovitvijo slovenskega regulatorja, da pravni mehanizmi za ureditev najbolj kriti?nega predstavnika sodelovalnega gospodarstva – Airbnb, obstajajo, le izvajati jih je potrebno. Lobi taksistov pa je bil tako mo?an, da spremembe zakona, ki bi omogo?al ureditev prevozov analogno Uberjevem modelu, niso bile podprte (Zupan Korže, 2018). V letu 2018 je skupina poslancev nadaljevala s poskusi ureditve sodelovalnega gospodarstva in sicer s predlogom Zakona o delovanju tehnoloških platform sodelovalnega gospodarstva (Državni zbor, 2018). Zaradi politi?ne situacije v tem obdobju besedilo ni doživelo nadaljnje obravnave in sprejema. Nekateri odzivi na predlog zakonskega besedila so bili dokaj kriti?ni, npr. da besedilo ne ponuja klju?nih odgovorov, poveznih s pravnim urejanjem sodelovalnega gospodarstva (temve? le ozkemu krogu akterjev omogo?a ugodnejšo obdav?itev), da besedilo ne zajame zapletenih in raznolikih poslovnih modelov, da ne lo?uje med profesionalnimi ponudniki (trgovci) in potrošniki ipd. (Forum za digitalno družbo, 2018). Kritike na predlagano zakonsko besedilo do neke mere lahko štejemo kot upravi?ene, saj besedilo zakona, ki ga sestavlja le 15 ?lenov, ne more celovito urediti tako kompleksnega podro?ja kot je sodelovalno gospodarstvo. Nenazadnje to ne uspe niti celotnemu pravnemu aparatu EU. 6 KONEC 'MEDENIH TEDNOV'? Kot klju?ne razloge, zakaj EU državam ?lanicam ne predpisuje enotnih rešitev za ureditev sektorjev sodelovalnega gospodarstva, EU navaja slede?e: V praksi zato prihaja do neenotnih rešitev glede regulacije dejavnosti sodelovalnega gospodarstva držav ?lanic in do zmede, katera pravila uporabiti. Vendar odlo?itve Sodiš?a EU glede narave dejavnosti Uber Spain in Airbnb Irska vsaj deloma razblinjajo negotovost. Leta 2014 je Združenje taksistov iz Barcelone pri pristojnem sodiš?u vložilo tožbo proti Uber Španija zaradi zavajajo?e poslovne prakse in nelojalne konkurence. Sodiš?e je moralo najprej razrešiti vprašanje o naravi dejavnosti Uberja: ali opravlja dejavnost prevoza, dejavnost storitev informacijske družbe, ali kombinacijo obeh. Decembra 2017 je Sodiš?e EU odlo?ilo, da je dejavnost Uberja potrebno šteti kot dejavnost na podro?ju prevoza; dejavnost posredovanja je le sestavni del prevozne dejavnosti (Court of Justice, 2017). Ker je urejanje prevoza v pristojnosti držav ?lanic, so le-te pristojne za dolo?anje pogojev opravljanja tovrstne dejavnosti, in ne EU. Pozitivna plat te odlo?itve pa je, da je odpravila dileme o tem, ali za Uber veljajo enaki predpisi kot za taksiste. Pravno varstvo na podro?ju ponudbe turisti?nih nastanitev prek Airbnb so iskali tudi francoski tradicionalni ponudniki. Trije tožniki so kot civilna stranka (dve hotelski podjetji in Zveza za nastanitveni in profesionalni turizem) leta 2017 vložili tožbo proti Airbnb Irska. Podjetju so o?itali, da krši t.i. Hoguertov zakon, ki ureja pogoje za opravljanje dejavnosti v zvezi z nekaterimi transakcijami, ki se nanašajo na nepremi?nine in finan?no dobro ime v dejavnostih nepremi?ninskih agentov. Sodnik, pristojen za odlo?anje, je v navedeni zadevi zaprosil Sodiš?e EU za preliminarno odlo?itev o interpretaciji tega zakona. Generalni pravobranilec je aprila 2019 za Sodiš?e oblikoval stališ?e, ki ga bo Sodiš?e EU predvidoma obravnavalo v naslednjih mesecih (Court of Justice, 2019). Podobno kot v primeru Uber, se je tudi v primeru Airbnb Irska Generalni pravobranilec najprej opredelil do narave dejavnosti podjetja. Zaklju?il je, da – za razliko od Uberjeve – storitvena platforma Airbnb Irska ne zagotavlja kontrole nad bistvenimi postopki za zagotavljanje storitev. To pomeni, da Airbnb opravlja storitev informacijske družbe (Court of Justice, 2019) in je podvržena tovrstni regulativi, ne regulativi o oddaji turisti?nih nastanitev. To stališ?e ne vpliva na spoštovanje gostinske regulative s strani ponudnikov turisti?nih nastanitev. 7 SKLEP Novi poslovni modeli, ki temeljijo na tehnoloških platformah in nastopajo pod okriljem t.i. delitvenega oziroma sodelovalnega gospodarstva, so korenito posegli v odnose med povpraševalci in ponudniki dolo?enih dobrin in storitev v nekaterih t.i. tradicionalnih gospodarskih sektorjih. V prispevku obravnavamo prevoznega in turisti?no-nastanitvenega ter njuna najve?ja predstavnika Airbnb in Uber. Bolj kot samo poimenovanje – delitveno ali sodelovalno gospodarstvo – je pri novih poslovnih modelih pomembno dejstvo, da prispevek poslov, sklenjenih v sektorjih sodelovalnega gospodarstva, v celotnem gospodarstvu naraš?a. Zato je prav, da poleg ekonomskih spremljamo tudi družbene in pravne u?inke ter izzive, ki jih tovrstno gospodarstvo prinaša. V prispevku smo prikazali, da v praksi u?inki sodelovalnega gospodarstva niso samo pozitivni, kot se pogosto poudarja v retoriki o njem. ?eprav se EU zaveda prednosti in izzivov, ji heterogenost sektorjev sodelovalnega gospodarstva in pristojnost urejanja s strani držav ?lanic ne omogo?a izdajo enotnih smernic za ureditev v praksi. Zato pogosto v državah ?lanicah ni jasno, kateri predpisi EU za predstavnike v sektorjih sodelovalnega EU veljajo. Nejasnost vodi do razlik med njimi, kar pove?uje razdrobljenost enotnega trga EU. Ukrepi posameznih držav ?lanic in odlo?itve Sodiš?a EU v zadevi Uber in Airbnb postopoma prispevajo k poenotenju stališ? držav ?lanic do urejanja sektorjev sodelovalnega gospodarstva in odpravljanju zmede, katere predpise naj zanje uporabijo. V primeru Uber je jasno, da je njegova dejavnost prevoz potnikov in ne le posredovanje. Za Airbnb v bližnji prihodnosti pri?akujemo odlo?itev Sodiš?a EU, da to podjetje opravlja storitve informacijske družbe. Pravila, ki veljajo za oba sektorja, so v državah ?lanicah in v EU dolo?ena. Zato so klju?ne dileme, ali so podjetja, ki poslujejo s pomo?jo tehnoloških platform in udeleženci dolžni spoštovati splošno in sektorsko regulativo, odpravljene. S tem se, kot pravi Stemler (2016), zaklju?uje obdobje, ko so se udeleženci v sodelovalnem gospodarstvu izogibali predpisom. Poleg tega 'temne plati', kot so pomanjkanje zaš?ite delavcev, diskriminacija udeležencev, škoda povzro?ena lokalnim skupnostim, ogrožena varnost potrošnikov, nelojalna konkurenca ipd. niso ni? posebnega pri novitetah; mote?e je bilo le prepri?evanje ljudi, da sodelovalnega gospodarstva ni potrebno regulirati. LITERATURA Botsman, R. 2015. Defining the Sharing Economy: What is Collaborative Consumption and What isn’t? https://www.fastcompany.com/3046119/defining-the-sharing-economy-what-is-collaborative-consumption-and-what-isnt (12. 8. 2019) Court of Justice. 2017. Court of Justice of the European Union, Press release No. 136/17, Luxembourg, December 20, 2017. Judgement in Case C-434/1. https://g8fip1kplyr33r3krz5b97d1-wpengine.netdna-ssl.com/wp-content/uploads/2017/12/uber-ecj-press-release.pdf (23. 8. 2019) Court of Justice of the European Union. 2019. Press release No 51/19, Advocate General's Opinion in case C-390/18 Državni zbor. 2018. Predlog Zakona o delovanju spletnih platform sodelovalnega gospodarstva. https://imss.dz-rs.si/imis/c7940dfb5109bdbe9466.pdf (6. 8. 2019) EC JRC Technical Report. 2016. Scoping the Sharing Economy. Origins, Definitions, Impact, Regulatory Issues. https://pdfs.semanticscholar.org/327c/40f025fbd78df2ad8605ed5a76206b49ed25.pdf (12. 8. 2019) EC European Agenda. 2016. Communication from the Commission to the European Parliament, the Council, the European economic and social Committee and the Committee of the regions. A European agenda for the collaborative economy. Brussels, 2. 6. 2016. http://ec.europa.eu/DocsRoom/documents/16881/attachments/2/translations (6. 8. 2019) EC Exploratory study (2017): European Commission, An Exploratory study of consumer issues in online peer-to-peer platform markets. Executive summary. file:///C:/Users/sasaz/Downloads/ExecutivesummaryEN%20(1).pdf (6. 8. 2019) Evropski parlament. 2017. Poro?ilo o Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo COM (2016)0356 – (2016/0000(ini)). http://www.europarl.europa.eu/doceo/document/A-8-2017-0195_SL.html#title1 (6. 8. 2019) Forum za digitalno družbo. 2018. Neprimerno pravno urejanje sodelovalnega gospodarstva. https://fdd.si/neprimerno-pravno-urejanje-sodelovalnega-gospodarstva/ (6. 8. 2019) Guttentag, D. 2015. Airbnb: disruptive innovation and the rise of an informal tourism accommodation. Current Issues in Tourism. Vol. 18. Iss. 12, pp. 1192-1217, Hojnik, J. 2018a. Introduction. V: Sharing Economy in Europe: Opportunities and Challenges, Hojnik Janja (urednica): 9–12. Ljubljana: Zavod 14. Hojnik, J. 2018b. Collaborative and Sharing Economy: Concepts and a Need for a European Approach. V: Sharing Economy in Europe: Opportunities and Challenges, Hojnik Jana (urednica): 15–31. Ljubljana: Zavod 14. IIC b.d. Internatioal Institute of Communication. Impact of Sharing Economy. http://www.iicom.org/themes/item/impact-of-the-sharing-economy-2 (12. 8. 2019) Oskam, J. 2018. The future of sharing in Europe’s metropolises: basic data for policy makers, presentation of the research presented on ITB Berlin 7 March 2018, ITB Workshop Day 1, Hall 4.1. Room Regensburg. Oxford dictionary, b.d. https://www.lexico.com/en/definition/sharing_economy (6. 8. 2019) PwC - PricewaterhouseCoopers LLP. 2015. The sharing Economy Report. Consumer Inteligence Service. https://www.pwc.fr/fr/assets/files/pdf/2015/05/pwc_etude_sharing_economy.pdf (5. 8. 2019) Shneiderman, E.T. (2014), Airbnb in the City. New York State Attorney General. https://ag.ny.gov/pdfs/AIRBNB%20REPORT.pdf (7. 8. 2019) Stemler, A. 2016. The Mith of the Scaring Economy and Its Implicationa for Regulating Innovation. Emroy Law, Vol. 67, str.196-241. Zupan Korže, S. 2018. Airbnb and Uber: legal platform but illegal networked business. Innovative Issues and Approaches in Social Sciences, str. 8-37. Vol. 11, No. 2. |



