JAN NOVAK, DIPL. MEDN. POSL.: PREDNOSTI IN OVIRE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA PRI POSLOVANJU PODJETJA

Povzetek
V ?lanku je obravnavan trajnostni razvoj in njegovi vidiki, varstvo okolja, korporativni trajnosti razvoj ter prednosti in ovire, ki jih prina�a trajnostno poslovanje. Glavni namen je bil raziskati dobre in slabe plati trajnostnega razvoja in s tem ugotoviti, ali je v poslovanje podjetja smiselno implementirati tudi vidik trajnostnega razvoja. Glede na zahtevno zakonodajo, predpise in standarde, lahko ugotovimo, da je implementacija trajnostnega razvoja zelo kompleksna, to so tudi klju?ne ovire za podjetja. Vendar pa �tevilne prednosti, ki jih prina�a tak�na vrsta poslovanja, ka�ejo da trajnostni razvoj pozitivno vpliva na celotno delovanje podjetja, hkrati pa je to tudi edini na?in, da ohranimo okolje tudi za prihodnje generacije. Zaradi tega je trajnostni razvoj ena izmed najbolj�ih poti v prihodnost za vsa podjetja.

Klju?ne besede: trajnostni razvoj, razvoj strategije in implementacija

Abstract
The article deals with sustainable development and its aspects, environmental protection, corporate sustainability, benefits and obstacles of sustainable develpoment for different companies. The main purpose was to explore positive and negative effects of sustainable development and determine whether it is efficient to implement the aspect of sustainable development in business operations. Given the complex legislation, regulations and standards, we can find that the implementation of sustainable development is very complex, which are also key obstacles for companies. However, many of the benefits that sustainable development brings, shows that it has a positive impact on the overall performance of the company, and at the same time is the only way to preserve the environment for future generations. For this reason, sustainable development is one of the best paths for the future of all companies.

Key words: sustainable development, development of strategy, implementation

1. Trajnostni razvoj
Trajnostni razvoj je v dana�nji dru�bi izredno pomemben, hkrati pa tudi zelo �irok pojem, ki vklju?uje �tevilna podro?ja, zato se v zvezi z njim pojavljajo tudi razli?ne definicije z razli?nimi poudarki.
Najbolj pogosto uporabljena definicija je definicija Svetovne komisije za okolje in razvoj, ki je leta 1987 trajnostni razvoj opredelila kot obliko razvoja in napredka, ki omogo?a zadovoljevanje potreb sedanjih generacij, ne da bi pri tem ogro�ali prihodnost oziroma zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij (Hedenus, Persson in Sprei, 2016, str. 11).

2. Vidiki trajnostnega razvoja
Kadar obravnavamo in preu?ujemo trajnostni razvoj, moramo zajeti tri razli?ne vidike, in sicer ekonomskega, dru�beno-politi?nega in ekolo�kega. Te dimenzije skupaj tvorijo konceptualni okvir, meje med njimi pa niso vedno povsem jasno za?rtane, saj so med seboj tesno povezane. Vsaka izmed njih natan?no preu?uje dolo?eno podro?je, kar pripomore k natan?nej�emu pregledu trajnostnega razvoja. Kadar �eli podjetje delovati trajnostno, mora k temu pristopiti na celovit na?in, ki zaobjame vse na�tete perspektive, pomembno pa je tudi najti pravo ravnote�je med njimi, saj lahko preveliko osredoto?anje na samo eno privede do te�av.

2.1. Ekonomski vidik
Ekonomska dimenzija trajnostnega razvoja je povezana z iskanjem u?inkovitega na?ina delovanja ekonomije in upravljanja finan?nih virov na na?in, da se uravnote�eno upo�tevajo tako potrebe sedanjih kot tudi prihodnjih generacij (Hedenus in drugi, 2016, str. 15�16).

Upravljanje trajnostnega razvoja organizacij se z ekonomskega vidika osredoto?a predvsem na trajnostno rast.

Trenutno je okolje, v katerem deluje ve?ina organizacij, visoko konkuren?no, posledi?no je tudi boj za pridobitev ?im ve?jega �tevila kupcev oziroma njihove kupne mo?i in naklonjenosti hud. Uspeh je mogo?e dose?i samo s skrbno izbrano strate�ko pozicijo, h kateri vodi strategija trajnostne rasti.

Trajnostno rast Zook in Allen (v Bertoncelj in drugi, 2011, str. 22�25) opredelita kot vzajemno realno rast prihodkov in dobi?kov v dalj�em ?asovnem obdobju, hkrati pa mora biti donos za lastnike vi�ji od celotnih stro�kov kapitala organizacije. Vrednost se torej ustvari, ko se v dolo?enem obdobju dose�ejo vsa tri na�teta merila hkrati.

2. 2. Dru�beno�politi?ni vidik
Dru�beno-politi?no dimenzijo mnogi ozna?ujejo kot naj�ir�o, obstaja tudi veliko razli?nih definicij, ki vanjo vklju?ujejo razli?ne pojme � od ?lovekovih pravic do spodbujanja miru na svetu, enakopravnosti, ustvarjanja dru�benih institucij in struktur, ki so pomembne za ?love�ko blaginjo itd. (Hedenus in drugi, 2016, str. 16�17).

Dru�beno-politi?ni vidik trajnostnega razvoja organizacij je tesno povezan z dru�beno odgovornostjo podjetij oziroma s korporativno dru�beno odgovornostjo, ki v zadnjih letih postaja pomembnej�a predvsem v bolj razvitem delu svetovnega gospodarstva. Zato zanjo obstaja �irok spekter opredelitev. Svetovni gospodarski svet za trajnostni razvoj definira dru�beno odgovornost podjetij kot nenehno zavezanost organizacije k eti?nemu vedenju, ekonomskemu razvoju, izbolj�evanju kakovosti �ivljenja zaposlenih, njihovih dru�in, lokalne skupnosti in dru�be na splo�no. Harrison jo definira kot odgovornost podjetja, da na?rtuje in upravlja odnose z dele�niki, Davis pa pri dru�beni odgovornosti poudari odnos podjetja do vpra�anj, �ir�ih od zgolj ekonomskih, tehni?nih in pravnih zahtev, ki se nana�ajo zgolj nanje. Draft omeni tudi dejstvo, da mora podjetje negativne vplive, ki jih povzro?a v dru�bi, prepoznati in jih sku�ati popraviti, kar lahko v dolo?enem trenutku pomeni, da se odpove delu dobi?ka, �e posebej ?e njegova dejavnost resno slabo vpliva na dolo?eno interesno skupino podjetja (Bertoncelj in drugi, 2015, str. 114�117).

Dru�bena odgovornost podjetij je v interesu podjetja, gospodarstva in dru�be. Podjetjem pomaga pri upravljanju tveganj, ustvarja prihranke, omogo?a la�ji dostop do kapitala, izbolj�a odnose z dele�niki, sposobnost za inoviranje � Hkrati s svojo sonaravno usmerjenostjo in inovativnostjo prispeva tudi k bolj trajnostnemu gospodarstvu, dru�bi pa omogo?a prehod na trajnostni gospodarski sistem in ponuja nabor vrednosti, ki gradijo tesno povezano dru�bo (Slapnik, Hrast in Mulej, 2017, str. 5).

Ob pregledu obstoje?e literature na podro?ju korporativne dru�bene odgovornosti je jasno, da zanimanje krepko raste od leta 2010 naprej, zanjo se zanimajo celo podjetja, ki delujejo v dr�avah v razvoju, saj �elijo pripomo?i k ?im hitrej�emu izbolj�anju razmer (Hinson in drugi, 2017, str. 13).

Podjetja lahko pri implementaciji dru�bene odgovornosti upo�tevajo ve? razli?nih konceptov in modelov. Najpogostej�i so koncept trojnega izida, Carrollova piramida, tridelni model dru�bene odgovornosti podjetij, �tirifazni model dru�bene odgovornosti podjetij, model 3C-SR itd.

2.3. Ekolo�ki vidik
Ekolo�ka dimenzija je povezana predvsem z vzdr�evanjem naravnih sistemov, ki ljudi oskrbujejo s pomembnimi naravnimi dobrinami in brez katerih ne bi mogli zadovoljevati svojih potreb oziroma pre�iveti. Skupaj z razvojem dru�be se je pojavilo tudi nenehno ?rpanje naravnih virov, s katerimi ustvarjamo blaginjo. Ravno zaradi ?rpanja pa je izredno pomembno tako ohranjanje narave kot tudi zmanj�anje zunanjih vplivov na okolje, k ?emur na primer �tejemo skrb za ?isto vodo, boj proti prekomernemu izsekavanju gozdov, zmanj�anje �kodljivih emisij ipd. (Hedenus in drugi, 2016, str. 13�15).

Ekolo�ki vidik trajnostnega razvoja organizacije se torej nana�a na sonaravnost, podjetja pa morajo naravne vire upo�tevati podobno kot ostala sredstva, ki prispevajo k njihovi rasti in razvoju. Okolje je torej treba preu?evati kot posebno obliko kapitala, ki ga moramo ohraniti tudi za prihodnje generacije.
Reyes (2015, str. 92�93) posebej opozarja, da je okoljski imperativ potreben, vendar ne zadosten pogoj za trajnostni razvoj, saj veliko ljudi okolju prijazno delovanje ena?i s trajnostnim delovanjem.

3. Varstvo okolja in okoljsko poslovanje
Okoljska problematika je zaradi vedno ve?jega negativnega vpliva ljudi in organizacij na okolje tudi pri trajnostnem razvoju vedno bolj poudarjena, okolju prijazno delovanje pa velikokrat zasledimo kar kot predpogoj pri implementaciji strategije trajnostnega razvoja. Da lahko delujemo sonaravno, je med drugim izredno pomemben tudi okoljski management, k ?emur npr. �tejemo management naravnih virov. Nekateri naravni viri niso obnovljivi, zato moramo z njimi ravnati previdno, da jih lahko ohranimo tudi za prihodnje generacije (Abraham, 2014, str. 44).

Varovanje okolja v 21. stoletju torej zahteva nov na?in razmi�ljanja o onesna�evanju in njegovih vzrokih, obsegu, u?inkih in re�itvah. �tevilne trenutne te�ave predstavljajo obse�ne in zapletene izzive. Primeri okoljskih problemov so slab�a kakovost zraka in onesna�enje zaradi rasto?ega gospodarstva (National Research Council, 2012, str. 4�5) � Varovanje okolja pa ni samo dol�nost posameznika, ampak odgovornost vseh akterjev v dru�bi, med katere �tejemo tudi podjetja. Okoljsko poslovanje je torej del trajnostnega razvoja organizacij (Barbu, 2012, str. 168). Koncept okoljsko u?inkovitega poslovanja temelji na okolju prijaznih procesih, ki ustvarjajo dobi?ek, prihranke, nove poslovne prilo�nosti, spreminjajo potro�ni�ke navade, dvigujejo konkuren?nost in zmanj�ujejo negativne vplive na okolje.

Podjetja lahko okoljsko u?inkovitost dosegajo na razli?ne na?ine, med njimi so tudi: zmanj�anje porabe energije, zmanj�anje porabe surovin pri proizvodnji izdelkov in izvajanju storitev, zmanj�anje porabe nevarnih sestavin, omogo?ena ponovna raba surovin, uvedba trajnostne rabe obnovljivih virov, podalj�anje �ivljenjske dobe izdelkov in storitev (Pribakovi? Bor�tnik in drugi, 2004, str. 172�175) �

Ideja okoljskega poslovanja je torej, da organizacije vodijo svoje okolju prijazne procese tako, da ob tem ustvarjajo dobi?ek. Pri tem je pomembno, da u?inkovito ravnajo z energijo, vodo, odpadki, pomembno je tudi ekolo�ko nadziranje in seveda spremljanje zakonodaje.

3.1. Okoljska zakonodaja
Vsaka pravna dr�ava sprejme v povezavi z varstvom okolja ustrezno pravno normiranje. Pri ravnanju z okoljem je zato treba spo�tovati in uporabljati pravne norme.
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je tudi slovenska okoljska zakonodaja usklajevala s pravnim redom Unije. Proces vklju?evanja v EU je bil dodatna spodbuda pri implementiranju sodobne trajnostno naravne okoljske politike. Usklajevanje je v veliki meri vplivalo na obstoje?o okoljsko politiko in zakonodajo, vendar dolo?ena vpra�anja dr�ave ?lanice urejajo same. Zato prihaja tudi med njimi do precej�njih razlik, saj nekatere dr�ave predpise opredelijo stro�je kot druge. Slovenija se je na primer pri odprtih vpra�anjih precej zgledovala po Nem?iji in Avstriji.

Cilj Evropske unije je na podro?ju okolja dose?i predvsem visoko stopnjo varstva okolja kot celote, kar je razlog za uporabo ve? instrumentov in predpisov. Podjetja so na primer sama odgovorna za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj, ob neizpolnjevanju dol�nosti pa jih doletijo sankcije. Obvezno morajo tudi objavljati okoljske podatke, ki morajo biti javno dostopni, tako da imajo vsi vpogled v emisije konkuren?nih podjetij ipd. (Leban v Blatnik, 2004, str. 16�17).
Okoljska zakonodaja je precej kompleksna, obse�na in medsebojno prepletena, zato jo je pogosto te�ko obvladati. Veliko podjetij spremlja �e samo pripravo zakonodaje in se sku�a nanjo pripraviti �e pred uvedbo oziroma uveljavitvijo. To pomeni, da je treba podro?je nenehno spremljati in se prilagajati. Pri tem je klju?no, da imajo podjetja zaposlene strokovnjake s tega podro?ja.

3.2. Standardi in certifikati
Za podjetja so zelo pomembni standardi in certifikati. Ve?ina organizacij sprejme dolo?ene standarde, krovni standardi pa so najpogosteje standardi vodenja kakovosti. Certifikati dokazujejo, da korporacija izpolnjuje zahteve standardov, pridobi pa se jih po natan?nem certifikacijskem postopku.

Podjetja morajo med drugim spremljati in natan?no preu?evati tudi zakonodajno dokumentacijo. Pri spremljanju pravil na podro?ju varstva okolja jim lahko na primer pomagajo standardi ISO. Mednarodna organizacija za standardizacijo (angl. International Organization for Standardization) je prva standarda iz skupine standardov ISO 14000 izdala �e 1. septembra 1996. Ta standarda sta ISO 14001 in ISO 14004, ki se nana�ata na sisteme ravnanja z okoljem in njihovo ocenjevanje.

Standard ISO 14001 je sistem ravnanja z okoljem, ki podaja zahteve za obvladovanje zakonodajne dokumentacije in zahteva, da podjetje vzpostavi postopek za prepoznavanje zakonskih zahtev in njihovih morebitnih sprememb, ISO 14004 pa vsebuje splo�ne napotke, ki organizacijam pomagajo pri vzpostavljanju, implementaciji in izbolj�evanju sistema ravnanja z okoljem (Pribakovi? Bor�tnik in drugi, 2004, str. 47�50).

Poleg certifikatov, ki jih podjetja pridobijo z upo�tevanjem standardov ISO, obstaja tudi veliko drugih, ki so lahko na primer povezani z dru�beno odgovornostjo podjetja ipd. Eden izmed bolj znanih je certifikat Dru�beno odgovorno podjetje, pa tudi certifikata Dru�ini prijazno podjetje in Zdravju prijazno podjetje.

Organizacije se zaradi nara�?ajo?e skrbi za varovanje okolja zagotovo vedno bolj odlo?ajo za standarde, saj ima odnos do narave za njihove dele�nike vedno ve?jo vlogo pri odlo?itvah o sodelovanju ali nakupu. S pomo?jo certifikatov doka�ejo, da so ozave�?ene in razumejo vpliv, ki ga lahko imajo na okolje, hkrati pa certifikati dokazujejo, da delujejo sistemati?no in so odgovorne do okolja.

3.3. Okoljska ekonomika
Okoljska ekonomika analizira vplive gospodarstva na okolje ter uporabo okolja in naravnih virov pri gospodarski proizvodnji. Preu?iti sku�a celotno povezavo med okoljem in gospodarstvom, ki je precej kompleksna, hkrati pa �eli odgovoriti na vpra�anja: ?igavi sploh so naravni viri, kaj bi se zgodilo, ?e ne bi bili ve? dostopni, kako vplivajo na gospodarsko rast in razvoj � Okoljska ekonomika je torej usmerjena k doseganju trajnostnega razvoja s poudarkom na njegovem okoljskem vidiku, vanjo pa spadajo ekonomika blaginje, ekonomika naravnih virov in ekolo�ka ekonomika.

Razvoj okoljske ekonomike se je za?el �e v 18. oziroma 19. stoletju, ko so klasiki omenjali zemljo oziroma celotno okolje kot pomemben dejavnik gospodarske rasti, zavedali pa so se tudi njene koli?inske omejenosti in mo�nosti, da se njena kakovost lahko spremeni. Kot re�itev so omenjali znanje, saj bi lahko z njegovo pomo?jo odkrili nove naravne vire. Neoklasi?ni modeli gospodarske rasti zemlje niso upo�tevali, se je pa preu?evanje naravnih virov s stali�?a optimalne izrabe pojavilo v 70. letih 20. stoletja, kar velja za temelj ekonomike naravnih virov, ki je eden izmed pomembnej�ih delov okoljske ekonomike (Bertoncelj in drugi, 2015, str. 200�203).

4. Korporativni trajnsotni razvoj
Trajnostni razvoj postaja v dru�bi vedno pomembnej�i, kar posledi?no pomeni, da tudi korporacije postajajo pozornej�e na dru�bene te�ave, okolje, regulativo, pritiske razli?nih dele�nikov ipd. Tudi direktorji se vedno bolj zavedajo, da podjetja dolgoro?no najverjetneje ne bodo dosegala dobrih ekonomskih rezultatov, ?e ne bodo poslovala trajnostno, hkrati pa lahko s tako usmeritvijo dose�ejo tudi konkuren?no prednost.

Od sodobnih podjetij se torej skoraj pri?akuje, da bodo s svojimi poslovnimi dejavnostmi prispevala k razvoju dru�be. Poseben poudarek je namenjen ve?jim korporacijam, ki imajo zaradi svoje velikosti mo?an vpliv na dru�bo. ?e tak�na podjetja v svojo strategijo ne vklju?ijo dru�beno odgovornih dejanj, to pogosto pomeni, da njihovo delovanje ni usmerjeno dolgoro?no, kar je slabo tudi za splo�no uspe�nost podjetja (Mi�ura, Buterin in Cerovi?, 2018, str. 157).

Po letu 1990 so za?ela podjetja zaradi vedno ve?je ozave�?enosti o pomenu trajnostnega razvoja in zelenih praksah delovati bolj eti?no in dru�beno odgovorno. Organizacijam je torej postajalo vedno pomembneje, da postanejo zelene. "Postati zelen" pomeni slediti praksam, ki spodbujajo ekolo�ko odgovoren na?in �ivljenja in pomagajo pri varstvu okolja ter ohranjanju naravnih virov. Zato so podjetja za?ela uporabljati okolju prijazne materiale, vedno bolj pa tudi poudarjajo zmanj�anje onesna�evanja okolja in ekolo�ko pakiranje (Verma, Dixit in Singh, 2018, str. 41�42).

Okolju prijazno poslovanje je torej postalo eno izmed pomembnej�ih vpra�anj v razli?nih organizacijah. Kljub temu nekatera podjetja na trajnostno delovanje �e vedno gledajo kot na manj�o skrb znotraj �ir�ega managementa odnosov, namesto da bi ga dojemali kot nekaj, kar vodi strukturne spremembe znotraj korporacije (Adams, 2006, str. 3).

V povezavi s trajnostnim razvojem in podjetji, ki poslujejo v skladu z njim, lahko pogosto zasledimo pojem korporativna trajnost. Ta pojem se nana�a na vlogo organizacij pri izpolnjevanju programa trajnostnega razvoja oziroma prenos koncepta trajnostnega razvoja na poslovno raven. Njen pomen je poudarila tudi Organizacija zdru�enih narodov, ki je v svojih univerzalnih na?elih UN Global Compact korporativno trajnost opredelila kot koncept, ki podjetju zagotavlja dolgoro?no vrednost na finan?nem, dru�benem, okoljskem in eti?nem podro?ju (Bertoncelj in drugi, 2015, str. 140�142).

4.1 Razvoj strategije in implementacija
Trajnostni razvoj podjetja se navadno za?ne z razvijanjem posebne strategije, ki ji morajo biti predani vsi vodilni in zaposleni. Najprej se vodje odlo?ijo, da mora podjetje delovati trajnostno, nato ugotovijo, kak�ni viri so na voljo, da se trajnost dose�e. Pri razvoju strategije je treba izbrati to?no dolo?ene teme oziroma te�ave, ki jih bo podjetje obravnavalo in na katere lahko vpliva.
Trajnostne strategije gredo navadno skozi tri faze:
-    upravljanje s predpisi,
-    doseganje konkuren?ne prednosti in
-    doseganje popolne dru�bene, ekonomske in okoljske integracije.
V prvi fazi podjetja natan?no preu?ijo vse regulative in standarde ter posledice njihovega neupo�tevanja. Regulative se po dr�avah seveda zelo razlikujejo, lahko so na primer okoljske, dru�bene, povezane s pakiranjem izdelkov � ?e podjetje ne sledi zastavljenim standardom, je lahko kaznovano z visoko globo, zato mora vse predpise natan?no pregledati in upo�tevati. V tej fazi je torej za podjetja pomembnej�e slediti standardom kot razvijati inovativne strategije, ki bi jim lahko pomagale pri pridobivanju konkuren?ne prednosti.

V drugi fazi pa se pozornost preusmeri ravno v doseganje prednosti pred konkurenti. To lahko dose�ejo tako, da izbolj�ajo svoj dru�beni in okoljski nastop. Razpolo�ljive vire torej uporabljajo bolj u?inkovito in so hkrati dru�beno odgovorni, kar privede do izbolj�ane kakovosti izdelkov, kot rezultat rekonstrukcije procesov in izdelkov pa dose�ejo tudi ve?jo dobi?konosnost.

V tretji fazi podjetja integrirajo dru�beno in okoljsko komponento tako, da postaneta del podjetja. To pomeni, da vse te�ave, povezane z dru�bo in okoljem, postanejo tako pomembne, da so vpete v vsakdanje delovanje podjetja in se o njih dnevno odlo?a. Strategije korporativne trajnosti se uporabljajo za oblikovanje politike podjetja, spremembo korporativne kulture in integracijo trajnostnega razvoja v odlo?itve managerjev v celotnem podjetju. S pomo?jo take strategije torej podjetje la�je spremeni svoj na?in delovanja in zmanj�a koli?ino odpadkov, zmanj�a vplive na okolje in s svojimi investicijami prispeva k izbolj�anju dobi?konosnosti na dolgi rok (Epstein, 2008, str. 64�67).

4.2. Korporativno poro?anje
�tevilo kritik v zvezi z negativnim okoljskim in dru�benim vplivom podjetij je od 90. let prej�njega stoletja precej naraslo, zato podjetja, ki si prizadevajo za trajnostni razvoj, vse pogosteje v svoja letna poro?ila uvr�?ajo informacije o sonaravnem delovanju (Kolk, 2003, str. 289). Podjetja nudijo vse ve? informacij v povezavi s poslovanjem, s tem pa si pove?ajo zanesljivost in transparentnost delovanja (Kolk, 2008, str. 11�12).

Ozave�?ena javnost torej od podjetij pri?akuje, da bodo o svojem delovanju in hkrati vplivih na posamezne dele�nike in naravno okolje redno poro?ala. Korporativno poro?anje je zelo pomemben del poslovanja organizacije, saj poskrbi, da njeni dele�niki dobijo to?ne in pravilne podatke neposredno od organizacije ter si posledi?no ustvarijo mnenje na osnovi teh informacij. Poro?anje veliko pove tudi o stabilnosti in perspektivnosti podjetja ter hkrati pomaga pri obve�?anju vseh dele�nikov. Z dobrim delovanjem in kakovostno sestavljenim poro?ilom lahko korporacija pritegne nove poslovne partnerje, pridobi ve? kapitala, kupcev, ohranja stike z oblikovalci politike, dobi povratne informacije dele�nikov o dose�kih podjetja, okrepi lojalnost in pripadnost, pridobi legitimnost v dru�bi, zdru�i pove?ano dobi?konosnost s skrbjo za dru�bo, ob upo�tevanju rezultatov pa so zagotovljene tudi nenehne izbolj�ave.

Oblike poro?anja delimo na obvezne, spodbujene in prostovoljne. Obvezno poro?anje je vezano na zakonske in druge predpise, spodbujeno spodbujajo predvsem dele�niki, ki si �elijo dolo?enih informacij, za prostovoljno pa se odlo?ajo podjetja sama. Pri prostovoljnem poro?anju se lahko pojavijo te�ave, ?e podjetja regulirajo poro?ilo na na?in, da vsebuje samo zanje pozitivne ali pa zavajajo?e informacije (Bertoncelj in drugi, 2015, str. 154�156).

5. Prednosti trajnostnega razvoja
Zasledimo lahko �tevilne prednosti, ki jih ima podjetje, ?e se odlo?i za poslovanje v skladu s trajnostnim razvojem. V tem poglavju bodo predstavljene nekatere bistvene prednosti.

Eden od prednostnih ciljev vseh podjetij je seveda dobi?konosnost in ni? druga?e ni niti pri trajnostnih podjetjih. Trajnostne strategije so usmerjene v kratko- ali dolgoro?ni uspe�en finan?ni nastop. Obse�ne raziskave so pokazale, da izbolj�anje trajnostne strategije vpliva na finan?ne rezultate podjetij tako z vi�jimi prihodki kot ni�jimi stro�ki. Stro�ki se lahko zni�ajo s trajnostnim managementom, ki vpliva na manj�o porabo vode in elektrike ter zmanj�anje proizvedenih odpadkov in ni�je stro�ke recikliranja. Sonaravna podjetja se redkeje sre?ujejo tudi z razli?nimi kaznimi, povezanimi z okoljskimi prekr�ki. Prav tako se organizacije, ki se aktivno ukvarjajo tudi s skrbjo za zaposlene, kar je zna?ilno za trajnostna podjetja, manj pogosto sre?ujejo z absentizmom, zamujanjem, nizko produktivnostjo in zdravstvenimi stro�ki. Vi�je prihodke pa lahko pove�emo z dejstvom, da je potro�nikom vedno bolj pomembno trajnostno delovanje podjetij in pogosto ravno na osnovi tega izbirajo med konkurenti (Epstein, 2008, str. 55�56).

Prednosti lahko razdelimo v ve? kategorij (Epstein, 2008, str. 250�252):
-    finan?ne (ni�ji operativni stro�ki, vi�ji prihodki, ni�ji administrativni stro�ki, ni�ji stro�ki, povezani s kapitalom, izbolj�ana vrednost delnic),
-    povezane s potro�niki (izbolj�ano zadovoljstvo, pove?an tr�ni dele�, izbolj�an ugled, nove tr�ne prilo�nosti),
-    operativne (inovacije, vi�ja produktivnost, minimizacija koli?ine odpadkov, ve?ji izkoristek naravnih virov) in
-    organizacijske (zadovoljstvo zaposlenih, izbolj�ani odnosi z dele�niki, zmanj�ano tveganje, ve? znanja, manj intervencij, povezanih z zakonodajo).
Podjetja, ki delujejo v skladu s trajnostnim razvojem in o tem tudi redno poro?ajo, lahko s tem pridobijo (Bertoncelj in drugi, 2015, str. 33):
-    sposobnost pritegniti ve? kapitala, poslovnih partnerjev in kupcev,
-    krepitev lojalnosti in pripadnosti med dele�niki,
-    pove?ano dobi?konosnost, povezano s skrbjo za dru�bo,
-    legitimnost v dru�bi,
-    ob upo�tevanju rezultatov cikli?no poro?anje omogo?a nenehne izbolj�ave.
Potencialne prednosti podjetij, ki delujejo sonaravno, so tudi optimizacija procesov dela, nizka poraba naravnih virov, izbolj�ana percepcija blagovne znamke, dostop do alternativnih trgov in velika konkuren?na prednost (Gallota in drugi, 2016, str. 2).

Trajnostno odgovorno ravnanje lahko podjetjem torej prinese tudi o?itno konkuren?no prednost, saj skozi natan?en pregled produktov in procesov, ki so potrebni pri prehodu v sonaravno delovanje, organizacije bolj natan?no ocenijo vplive, ki jih imajo na okolje in dru�bo. Tako la�je najdejo na?ine, da hkrati zmanj�ajo negativne vplive na okolje in dru�bo ter izbolj�ajo dolgoro?no finan?no u?inkovitost. S tem se poka�ejo kot bolj�i od konkurence in ustvarijo bolj�e odnose z dele�niki (Epstein, 2008, str. 108�110).

Podjetja, ki delujejo sonaravno, mo?no zmanj�ajo �kodljive vplive na okolje, ki bi jih imela, ?e ne bi poslovala v skladu s trajnostnim razvojem. Te organizacije ravno tako skrbneje pregledujejo in nadzorujejo svoje delovanje, bolje sodelujejo z dele�niki, zbujajo ve? zaupanja ter imajo bolj�e odnose med zaposlenimi in vodstvom (OECD, 2014, str. 7�9).

Trajnostni razvoj tudi predvideva, da bo podjetje s svojim delovanjem in z razli?nimi projekti prineslo koristi �iroki skupini svojih dele�nikov. �tudije ka�ejo, da je proces sooblikovanja zelo pomemben, saj se skozenj v projekte vklju?ijo pomembne interesne skupine. V tem procesu se ustvarjajo koristi za vse udele�ene, pri tem pa je treba upo�tevati skupno vizijo in pristop, ki ustreza vsem udele�encem. Ko je proces ustvarjanja dru�benih, ekonomskih in okoljskih prednosti kompatibilen s pristopom dele�nikov, imajo od tega koristi vsi, kar pripomore tudi k bolj�emu ugledu in odnosom (Keeys in Huemann, 2017, str. 1196�1197).

Veliko prednosti podjetjem prina�a tudi dru�beno odgovorno ravnanje. McWilliams in Siegel sta dru�beno odgovornost definirala kot eno izmed bolj�ih strategij diferenciacije. Potro�niki namre? pogosto podpirajo dru�beno odgovorne organizacije, na ostale pa so odzivajo bolj negativno. Zato so na primer pripravljeni pla?ati ve? za storitev ali izdelek, ki je proizveden v organizaciji, katere dejanja so skladna z njihovimi prepri?anji in pri?akovanji. Rezultati razli?nih analiz so pokazali, da dru�bena odgovornost podjetja pozitivno vpliva na naslednjih sedem podro?ij (Bertoncelj in drugi, 2011, str. 130�131):
-    graditev in ohranjanje pozitivnega ugleda organizacije,
-    bolj�i dostop do kapitala,
-    obvladovanje tveganj v dialogu z dele�niki,
-    ?love�ki kapital (la�je pridobivanje in motiviranje zaposlenih, manj�e �tevilo odhodov),
-    nenehne inovacije in intelektualni kapital (zadovoljni zaposleni so bolj motivirani in kreativni),
-    zni�anje stro�kov poslovanja (kapital in inovacije pogosto vodijo do ve?je produktivnosti, kakovosti storitev in izdelkov, poenostavitev in zni�anje stro�kov poslovanja) ter
-    pravica do obstoja in delovanja (zaupanje javnosti in ugled v dru�bi).

6. Ovire pri trajnostnem razvoju
Kljub temu da obstaja mnogo prednosti pri poslovanju v skladu s trajnostnim razvojem, lahko identificiramo tudi nekatere te�ave oziroma ovire, ki se pojavijo, ko �elijo podjetja delovati sonaravno.

Ena izmed ovir je zagotovo ta, da je te�ko natan?no dolo?iti, koliko dobi?ka je podjetju prineslo samo trajnostno delovanje. Stro�ki in dobi?ki so povezani z vsemi deli organizacije in zato niso ume�?eni v en sam del poslovanja. Hkrati je veliko prednosti trajnostnega razvoja neoprijemljivih, zato jih je �e te�e izmeriti. V primerjavi s stro�ki proizvodnje, ki jih je relativno lahko izra?unati, je na drugi strani vpliv organizacije na celotno dru�bo izredno te�ko oziroma skoraj nemogo?e natan?no opredeliti, sploh v denarnih enotah. Poleg tega so prednosti pogosto dolgoro?ne in jih je te�ko povezati s trenutnim delovanjem podjetja (Epstein, 2008, str. 143).

Te�avo predstavlja tudi sama implementacija strategije trajnostnega razvoja, saj je zelo te�ko narediti kompromis med dru�benim, okoljskim in ekonomskim vidikom. Te�ko je predvideti, kako se bodo na spremembe odzvali dolo?eni dele�niki, izziv je spremeniti korporativne prioritete. Najpogosteje na za?etku ni povsem jasno, koliko stro�kov bo nastalo z implementacijo, saj se neprestano spreminjajo (Epstein, 2008, str. 252).

Burnes (v Gallota in drugi, 2016, str. 1) navaja, da med 40 in 70 % iniciativ za trajnostni razvoj ni uspe�no implementiranih. Eden izmed razlogov je, da se �elijo podjetja osredoto?iti na eno samo podro?je ali pa se trajnostnemu razvoju posveti izklju?no en sektor v organizaciji. Med zaposlenimi ni dovolj interakcij v povezavi s procesi, ki so potrebni za uspe�no izvedbo. Za izbolj�anje odstotka uspe�nosti bi potrebovali bolj sistemati?en pregled procesov in celosten pristop k implementaciji.

Kot mo�no oviro pri trajnostnem poslovanju podjetij lahko omenimo tudi precej obse�no zakonodajo na tem podro?ju. Regulativno gradivo je zelo kompleksno, saj je sestavljeno iz razli?nih zakonov, uredb, pravilnikov, navodil, odredb, standardov, predpisov lokalnih skupnosti � Zunanji regulativni dokumenti so velikokrat preliti �e v notranjo regulativno dokumentacijo, kar pomeni, da je zakonodaja mo?no prepletena, podro?je pa te�ko obvladljivo (Pribakovi? Bor�tnik in drugi, 2004, str. 13�16). Podjetja so poleg tega tudi sama odgovorna za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj, obvezna je tudi objava okoljskih podatkov, ki morajo biti javno dostopni (Leban v Blatnik, 2004, str. 16�17). To pomeni, da je treba podro?je nenehno spremljati in se prilagajati, zato je nujno, da podjetja zaposlijo strokovnjake s tega podro?ja.

Kot pomanjkljivost lahko omenimo tudi subvencije. Z njimi se dose�e zmanj�anje stro�kov proizvodnje proizvajalcem ali pove?anje cene, ki jo proizvajalec prejme za svoj proizvod. Te�ava je, da subvencije pogosto prejmejo tista podjetja, ki imajo na okolje �kodljive vplive in ne omogo?ajo sonaravnega razvoja. Tukaj se ka�e negativen vpliv subvencij predvsem na okoljski vidik trajnostnega razvoja (Bertoncelj in drugi, 2011, str. 196�199). Subvencije torej pogosto spodbujajo porabo izdelkov, ki negativno vplivajo na okolje. Zato lahko podvomimo o njihovi pravi?nosti in se vpra�amo, ali ne bi bile u?inkovitej�e, ?e bi jih usmerili v sonaravnost in tako omogo?ili zmanj�anje stro�kov tistim podjetjem, ki delujejo za dobro prihodnost ?love�tva.

LITERATURA
-    Abraham, A. 2014. Sustainable Development and the Environment: An Aspect of Development. Hamburg, Germany: Anchor. Dostopno na: http://eds.a.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/eds/ebookviewer/ebook/bmxlYmtfXzc3MzE1OV9fQU41?sid=33b20397-6844-4d23-be62-1c37c38aaa50@sessionmgr4006&vid=1&format=EB. [5. 12. 2018].
-    Adams, M. W. 2006. The Future of Sustainability: Re-Thinking Environment and Development in the Twenty-First Century. The World Conservation Union, Report of the IUCN Renowned Thinkers Meeting. Dostopno na: https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/Rep-2006-002.pdf. [6. 12. 2018].
-    Barbu, C. 2012. Management and Environmental Protection. Craiova, Romania: ASERS Publishing. Dostopno na:
http://eds.b.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/eds/ebookviewer/ebook/bmxlYmtfXzU0NDkxOV9fQU41?sid=2ef711ba-eb51-48c9-985b-28937350f849@pdc-v-sessmgr02&vid=7&format=EB&rid=1. [5. 12. 2018].
-    Bertoncelj, A., Me�ko, M., Naralo?nik, A. in drugi. 2011. Trajnostni razvoj organizacije � Ekonomski, dru�beno-politi?ni in ekolo�ki vidiki. Ljubljana: GV Zalo�ba.
-    Bertoncelj, A., Bervar, M., Me�ko, M. 2015. Trajnostni razvoj � Ekonomski, dru�beni in okoljski vidiki. Ljubljana: GV Zalo�ba.
-    Blatnik, A., Britov�ek, M., Cvikl, M. in drugi. 2004. Trajnostni razvoj � od strategije do prakse. Celje: Fit media, d. o. o.
-    Epstein, M. J. 2008. Making sustainability work. Sheffield: Greenleaf Publishing.
-    Gallota, B., Garza-Reyes, J. A., Anosike, A., Lim, M. K., Roberts, I. 2016. A conceptual framework for the implementation of sustainability business processes. Centre for Supply Chain Improvement, The University of Derby, UK. Dostopno na: https://core.ac.uk/download/pdf/46171295.pdf. [6. 12. 2018].
-    Hedenus, F., Persson, M. in Sprei, F. 2016. Sustainable development � History, definitions and the role of the engineer [online]. Dostopno na: http://publications.lib.chalmers.se/records/fulltext/230705/local_230705.pdf. [5. 12. 2018].
-    Hinson, R. E., Avornyo, F., Kuada, J. in Asante, F. A. 2017. Corporate social responsibility and international business: examining the nexus and gaps from a developing economy perspective. International Journal Of Corporate Social Responsibility, 2(1). 1�14. Dostopno na: https://link-springer-com.nukweb.nuk.uni-lj.si/article/10.1186%2Fs40991-017-0016-x. [5. 12. 2018].
-    Kolk, A. 2008. Sustainability, accountability and corporate governance: Exploring multinationals' reporting practices. Business Strategy and the Environment, 17(1).
1�15. Dostopno na: https://onlinelibrary-wiley-com.nukweb.nuk.uni-lj.si/doi/epdf/10.1002/bse.511. [6. 12. 2018].
-    Mi�ura, M., Buterin, V. in Cerovi?, L. 2018. Relationship between corporate social responsibility and business success: Case of the global tobacco industry. Management: Journal Of Contemporary Management Issues, 23(1). 157�171. Dostopno na: https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=298296. [6. 12. 2018].
-    National Research Council. 2012. Science for Environmental Protection: The Road Ahead. Washington, D.C.: National Academies Press. Dostopno na: http://eds.b.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/eds/ebookviewer/ebook/bmxlYmtfXzg2Nzk1NF9fQU41?sid=2ef711ba-eb51-48c9-985b-28937350f849@pdc-v-sessmgr02&vid=8&format=EB&rid=2. [5. 12. 2018].
-    Pribakovi? Bor�tnik, A., Zornik, M. in �agar, T. 2004. Odgovorno okoljsko delovanje � Sistemi ravnanja z okoljem. Ljubljana: Slovenski institut za kakovost in meroslovje.
-    Slapnik, T., Hrast, A. in Mulej, M. 2017.  Nacionalna strategija dru�bene odgovornosti v Sloveniji � idejni osnutek. The 12th IRDO International Scientific Conference Social Responsibility And Current Challenges 2017, Maribor, Slovenia. Dostopno na: http://www.irdo.si/irdo2017/referati/plenarna-slapnik-hrast-mulej.pdf. [5. 12. 2018].
-    Verma, D., Dixit, R. V. in Singh, K. 2018. Green Supply Chain Management: A Necessity for Sustainable Development. IUP Journal Of Supply Chain Management, 15(1), 40-58. Dostopno na: http://eds.a.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/eds/pdfviewer/pdfviewer?vid=2&sid=9d951a46-3ee0-4773-acc8-61003aeb6630%40sessionmgr4006 [20. 7. 2018]. [6. 12. 2018].