Povzetek
Trajnostni razvoj je ideja o razvoju dru�be, ki nasprotuje potro�ni dru�bi, globalnemu kapitalizmu ter nenadzorovanemu iz?rpavanju naravnih virov in onesna�evanju okolja. Spodbuja trajnostno naravnano kulturo, za katero so zna?ilni socialna pravi?nost in demokrati?ni odnosi, odgovorno ravnanje z naravnimi viri in okoljem na na?in, da se dose�eta uravnote�en gospodarski razvoj in razvoj dru�be, ki ne bi prikraj�al prihodnjih generacij.
Izobra�evanje in u?enje za trajnostni razvoj zahtevata spremembo vrednot, mi�ljenja, vedenja in navad ljudi. V ospredje se postavlja potreba po uvajanju novih vsebin, metod izobra�evanja ter po spodbujanju okolja za prilo�nostno u?enje. V formalnem izobra�evalnem procesu kot tudi drugih oblikah u?enja bo treba narediti preskok od generiranja in pomnjenja podatkov k razvijanju samostojnega in kriti?nega razmi�ljanja, samorefleksivnosti in medkulturnega dialoga. Pre�li naj bi k vi�ji stopnji znanja, ki je rezultat povezovanja razli?nih teoreti?nih znanj in �ivljenjskih izku�enj.

Klju?ne besede: izobra�evanje, u?enje, vse�ivljenjsko u?enje, trajnostni razvoj.

Abstract
Sustainable development is the idea of developing a society that opposes a consumer society, global capitalism, and the uncontrolled explotation of natural resources and environmental pollution. It promotes a sustainable culture characterized by social justice and democratic relations, responsible management of natural resources and the environment, in a way that achieves balanced economic development and the development of society that does not disadvantage future generations.
Education and learning for sustainable development require a change in people's values, thinking, behavior and habits. The need for the introduction of new contents, methods of education and the promotion of the environment for casual learning is at the forefront. In the formal educational process as well as in other forms of learning, it will be necessary to make a leap from data generation and memorization to the development of independent and critical thinking, reflexivity and intercultural dialogue. We should move to a higher level of knowledge, which is the result of combining different theoretical knowledge and life experiences.

Key words: education, learning, lifelong learning, sustainable development.

1 Izobra�evanje in u?enje
Izobra�evanje in u?enje sta komplementarni dejavnosti, ki pa se kljub temu precej razlikujeta. Zastopano je mnenje, da je u?enje �ir�a entiteta in proces, medtem ko je izobra�evanje dejavnost. U?enje je vsakr�na aktivnost, namerna ali naklju?na, ki vodi k pridobivanju novega znanja, informacij, vrednot, spretnosti itd., medtem ko izobra�evanje pomeni zgolj eno izmed oblik za njegovo izpeljavo.

Na splo�no bi lahko rekli, da je u?enje neodvisno od institucij, nena?rtno, prinese pa nam neko novo izkustvo, ki nam spremeni pogled na svet, vrednote, obogati nam znanje in razumevanje ter prinese nove izku�nje. Po drugi strani pa je izobra�evanje namensko u?enje ter kot tako ne more potekati brez u?enja, medtem ko u?enje lahko poteka brez izobra�evanja (Dobnik, 2015, str. 60).

U?enje v ospredje postavlja posameznika in temelji na njegovih lastnih potrebah in lastni dejavnosti. Poteka povsod, ob razli?nih okoli�?inah in prilo�nostih, vsebine se prepletajo in niso ciljno usmerjene na dolo?eno tematiko. Izobra�evanje pa je organizirana in ciljno usmerjena dejavnost, ki poteka v institucijah, kjer imajo natan?no opredeljene metode, u?na sredstva, ?asovni okvir in ocenjevanje. To pomeni, da je izobra�evanje usmerjen in na?rtovan proces, ki je del u?enja.

2 Izobra�evanje in u?enje odraslih
Odraslo osebo oblikujejo odnosi z drugimi ljudmi, saj ?lovek �ivi v socialni mre�i in ustvarja svojo socialno mre�o, v kateri se odvijajo dejanja prenosa znanja izku�enj, mnenj � Nekatere odnose ?lovek na?rtno izbira, v druge vstopa spontano, �enejo ga notranji vzgibi ali zunanji dejavniki. V obdobju odraslosti se ka�ejo tudi nekatera podro?ja, na katerih u?inkovitost nara�?a kot npr. socialne sposobnosti, presojanje, medtem ko npr. pozornost in spomin upadata. Vse je odvisno od ?lovekove dejavnosti, izku�enj in okolja, v katerem se giblje. Dejavnost izobra�evanja v odraslosti poteka v medsebojnih odnosih in vsebuje transformativno mo? za posameznika.

Unesco je �e leta 1976 sprejel opredelitev izobra�evanja odraslih, in sicer izobra�evanje odraslih pojmuje kot celoto izobra�evalnih procesov, formalne ali druga?ne oblike, ki nadaljujejo ali nadome�?ajo za?etno izobra�evanje v �olah. V teh procesih odrasle osebe razvijajo svoje sposobnosti, bogatijo znanje, izbolj�ujejo ali spreminjajo poklicno usposobljenost in stali�?a, da bi se polnovredno osebnostno razvijale in sodelovale pri oblikovanju socialnega, kulturnega in gospodarskega razvoja (Li?en, 2006, str. 16).

Besedna zveza izobra�evanje odraslih zajema dva vidika:
1. dejavnost izobra�evanja ter razmerja v izobra�evalnih dejavnostih, mre�o in vrste institucij, ki opravljajo dejavnost izobra�evanja kot organizirano dejavnost; procesi so sistemati?ni, na?rtni in zavestni;
2. u?enje v dobi odraslosti, ki se dogaja v vsakdanjem �ivljenju v razli?nih situacijah; gre za �naravne� u?ne procese, ki so neorganizirani, spontani; govorimo o prilo�nostnem, izku�enjskem u?enju.
Izobra�evanje odraslih se je raz�irilo od najbolj pogosto zastopanega usposabljanja na delovnem mestu in izobra�evanja ob delu na u?enje v razli?nih okoljih in razli?nih obdobjih, kjer se u?enje ka�e kot potencialna energija za uresni?evanje �ivljenjskih zgodb v razli?nih situacijah. Nov pomen pridobivajo naravno, kulturno, poslovno in virtualno okolje. Kulturne ustanove oblikujejo programe u?enja, lokalne skupnosti razvijajo sredi�?a za vse�ivljenjsko u?enje, v podjetjih se izvede del formalnega izobra�evanja v obliki prakti?nega usposabljanja. Poleg organiziranega pouka in specifi?nih izobra�evalnih okolij, kot so �ole, z u?enjem odraslih povezujemo vse dejavnosti, ki omogo?ajo posamezniku in skupini, da se spreminjata, ustvarjata svoje znanje, spretnosti, navade, vrednote � Izobra�evanje in u?enje postajata vse�ivljenjska procesa v dru�bi znanja.

2.1 Vse�ivljenjsko izobra�evanje in u?enje odraslih
Izobra�evanje odraslih ima nalogo, da ustvarja razmere, v katerih lahko odrasli gradijo svoje znanje, oblikujejo vrednote in spretnosti kot inovacijsko znanje. Vloga izobra�evanja odraslih se s konceptom vse�ivljenjskega u?enja spreminja. Izobra�evanje odraslih se ne ka�e le kot dodajanje znanja, spretnosti in navad k tistim, ki smo jih pridobili v otro�tvu in mladosti (za?etno izobra�evanje), pa? pa gre za pridobivanje novega znanja in spretnosti, izbolj�ujejo in spreminjajo se strokovna in poklicna usposobljenost, stali�?a ter vedenje intelektualno in telesno zrelih oseb. Pomemben je celostni razvoj osebnosti posameznika.

Vse�ivljenjsko izobra�evanje v sodobnem okolju pomeni sodelovanje v mre�i u?enja, kjer se ka�e potreba po povezovanju izobra�evalnega sistema z drugimi okolji, v katerih poteka u?enje odraslih, npr. z delovnimi organizacijami in razli?nimi socialnimi okolji, kot so kulturna dru�tva, politi?ne stranke, lokalna zdru�enja �

Preglednica 1: Zna?ilnosti izobra�evanja odraslih v konceptu vse�ivljenjskega u?enja (Li?en, 2006)

Vse�ivljenjsko u?enje je res zami�ljeno kot u?enje na vseh podro?jih in v vseh �ivljenjskih obdobjih, vendar pa se v praksi poudarjata predvsem poklicno usposabljanje in izpopolnjevanje oz. izobra�evanje za delo.

3 Izobra�evanje odraslih za trajnostni razvoj
Izraz izobra�evanje za trajnostni razvoj je bil prvi? predstavljen na Svetovni konferenci o okolju in razvoju leta 1992 v Rio de Janeiru. Izobra�evanje za trajnostni razvoj se osredoto?a na razvoj ?loveka v so�itju z naravo in izobra�uje v skladu z njim. Gre za proces izobra�evanja, ki spodbuja vrednote in vedenje, ki spo�tujejo okolje ter na?rtujejo na?ine in sredstva za socialne spremembe (Lukman, 2009, str. 17).

Izobra�evanje za trajnostni razvoj je povezano z vzgojo vrednot in spreminjanjem navad ljudi v obdobju, ko se pri?akuje hiter uspeh s ?im manj vlo�enega truda ter upo�tevanje pravic s ?im manj obveznostmi, ko je primarna vrednota postala profit, najpomembnej�i cilj posameznika pa uspeh v lastni karieri. Zato sta v tej dobi �e toliko bolj pomembna vzgoja in izobra�evanje, ki podpirata kriti?no presojo, spreminjanje obstoje?ih vzorcev razmi�ljanja ter razvoj novih miselnih re�itev in vrednot (solidarnost, inkluzivnost, medkulturni dialog), ki se odmikajo od materialisti?nih vrednot. Te vrednote naj bi bile vklju?ene v vse vidike izobra�evanja in u?enja. Osrednjo pozornost se namenja (EU Sustainable Development strategy, EU SDS):
� klimatskim razmeram in ?isti energiji,
� trajnostnemu prometu in prostorskemu na?rtovanju � ohranjanju in upravljanju naravnih virov,
� biotski raznovrstnosti,
� trajnostni proizvodnji in potro�nji,
� javnemu zdravju,
� socialni vklju?enosti, demografskim spremembam in migracijam,
� svetovni rev�?ini.
Komplementarnost izobra�evanja in u?enja ter trajnostnega razvoja se utemeljuje z razli?nimi koristmi, ki jih ima dru�ba, ?e razvija in podpira izobra�evanje in u?enje. �tevilni avtorji najpogosteje opisujejo koristi na naslednjih podro?jih: gospodarske koristi, politi?ni cilji, dru�bene, socialne in kulturne spremembe, demokrati?nost izobra�evanja, profesionalna kompetentnost in mobilnost, ekolo�ke spremembe, tehnolo�ke spremembe, trajnostni razvoj itd. Jelenc (2016, v Novak Ipavec, 2020) jih predstavi na naslednji na?in:
� gospodarske koristi: ve?ja konkuren?nost gospodarstva, u?inkovito povezovanje trga delovne sile in razvojnih usmeritev lokalnega okolja, prerazporejanje delovno aktivnega prebivalstva po gospodarskih dejavnostih (od primarnih do kvartarnih), globalizacija trga, manj�a ob?utljivost na nihanja v gospodarskih ciklih;
� politi?ni cilji: zagotavljanje enakih socialnih mo�nosti, gospodarska in politi?na globalizacija, demokrati?no dr�avljanstvo;
� dru�bene spremembe: dru�bena kohezija in vklju?enost, mednarodno razumevanje, izra�anje mnenj in toleranca;
� socialne spremembe: z vse�ivljenjskim u?enjem in usposabljanjem se re�uje problem delovne aktivnosti ter socialne vklju?enosti vseh skupin ljudi, predvsem tistih v tretjem �ivljenjskem obdobju, ve?ja socialna pravi?nost ter zmanj�anje ekonomske in socialne neenakosti, vklju?evanje marginalnih skupin ljudi, vi�ja �ivljenjska raven;
� kulturne spremembe: sprememba vrednot, na?el in navad, ki se odra�ajo v kulturi dru�be, vedenju in obi?ajih;
� demokrati?nost izobra�evanja: ideja o demokrati?nem �svobodnem� izobra�evanju � enakopravnost spolov, nara�?ajo?i dele� �enske populacije v izobra�evanju, izobra�evanje za prosti ?as in razvijanje interesov posameznika, polna udele�ba posameznika v dru�benem �ivljenju, enake mo�nosti dostopa do izobra�evanja;
� profesionalna kompetentnost in mobilnost: vse�ivljenjskost u?enja ne sme biti omejena zgolj na zaposljivost in zahteve trga dela, odrasle je treba spodbujati k razli?nim oblikam u?enja, ki jim omogo?ajo zmanj�evanje primanjkljajev znanja v �ir�em pogledu, delodajalci spodbujajo in ustvarjajo razmere za vse�ivljenjsko u?enje;
� tehnolo�ke spremembe: spreminjanje poklicev, izumiranje in ustvarjanje novih poklicev, informacijska in podatkovna pismenost in sporazumevanje, odgovorna uporaba digitalnih tehnologij pove?ujejo potrebo po permanentnem izobra�evanju in u?enju;
� ekolo�ke spremembe in trajnostni razvoj: zahteva po ve?ji ekolo�ki ozave�?enosti in vklju?evanju teh vsebin v izobra�evalne programe, trajnostni razvoj in ohranjanje naravnega okolja kot bistveni sestavini strategije razvoja dru�be in gospodarstva.
Cilj izobra�evanja za trajnostni razvoj je integrirati vrednote, aktivnosti in na?ela trajnostnega razvoja v vse oblike u?enja in izobra�evanja ter utreti pot spremembi stali�? in vrednot. Namen pa je zagotoviti stabilnej�o prihodnost v dru�benem, okoljskem in ekonomskem pogledu. Gre torej za nujen klic po spremembi na?ina izobra�evanja otrok in odraslih.

3.1 Vloga izobra�evalnih institucij v trajnostnem razvoju
Naloga izobra�evalnih institucij je ponuditi u?no okolje, v katerem bodo mladi in odrasli pridobivali znanje ter izku�nje o podjetni�tvu, trgu dela, o odgovornem in �trajnostnem odnosu� do so?loveka, dru�be, narave in okolja.

Trajnostni razvoj v izobra�evalnih institucijah je usmerjen na odgovorno in gospodarno vodenje in organizacijo dela v �oli, odnose med zaposlenimi in u?e?o se populacijo, v jedru pedago�ke dejavnosti pa na izobra�evalne programe, �tudijsko literaturo pri posameznih predmetih ter ravnanje z u?nimi pripomo?ki.

Na primarni in sekundarni ravni izobra�evanja je bil trajnostni razvoj dodan okoljski vzgoji, ki se je uspe�no integrirala v izobra�evalne programe, na terciarni ravni pa je do�ivel pravi razcvet. Promocija trajnostnega razvoja v visoko�olskih programih in razvoj interdisciplinarnih �tudijskih programov sta okrepila ozave�?enost o potrebah po vzdr�ni rasti, trajnostnem razvoju in sobivanju. V �tudijske programe je vklju?enih ve? aktivnosti, vsebin in ve�?in, ki so neposredno ali posredno del trajnostnega razvoja.

Preglednica 2: Zna?ilnosti izobra�evanja za trajnostni razvoj (Lukman, 2009)

3.1.1 Prakti?no izobra�evanje v vi�ji strokovni �oli
Kot primer aktivne in interdisciplinarne oblike u?enja na terciarni ravni izobra�evanja, ki upo�teva tudi smernice trajnostnega razvoja, predstavljam prakti?no izobra�evanje na vi�ji strokovni �oli, �tudijski program Ekonomist, ki poteka v skupnem sodelovanju �ole, delovne organizacije oz. podjetja ter lokalnih zdru�enj. Obsega �tirideset odstotkov celotnih �tudijskih obveznosti izobra�evalnega programa. Gre za nadgradnjo teoreti?nih vsebin in spoznanj v organiziranem in strukturiranem izobra�evalnem procesu v kombinaciji z delovnimi izku�njami v realnem delovnem okolju in osebnostnimi lastnostmi posameznika. Realno u?no okolje �tudente spodbuja k navezovanju stikov s potencialnimi delodajalci in poslovnimi partnerji, k iskanju re�itev za nepri?akovane in nepredvidljive situacije, ki se bodo pojavile na delovnem mestu ali v njihovem �ivljenju. Prakti?no izobra�evanje kot aktivna in interdisciplinarna oblika izobra�evanja spodbuja razvoj kompetenc za �ivljenjsko uspe�nost in dru�beno ter trajno odgovornost, ki jih dana�nja dru�ba zahteva od ljudi. Le-te so u?ljivost, kriti?no razmi�ljanje in samostojno odlo?anje, navezovanje medosebnih odnosov in komuniciranje.

Klju?ne kompetence, ki jih �tudenti vi�je�olskega �tudijskega programa pri prakti?nem izobra�evanju pridobijo ter podpirajo koncept trajnostnega razvoja, so naslednje.
� Matemati?na kompetenca
Pri na?rtovanju in pripravi raznih projektov se �tudenti u?ijo organizacije (�tevilo udele�encev, prevozi in nastanitev udele�encev �). Pri pripravi finan?nih poro?il in analiz za potrebe trga dela se �tudenti usposabljajo za iskanje, kriti?no presojo ter rabo informacij, uporabljajo matemati?no logi?no razmi�ljanje, tehnike ra?unanja in prostorsko predstavljanje (formule, grafi, razpredelnice, modeli �)
� Digitalna pismenost
Preko sodelovanja in komuniciranja s socialnimi mediji, pripravljanja in oblikovanja raznih dokumentov, poslovnih poro?il in  tr�nih raziskav v maternem in tujem jeziku �tudenti razvijajo spretnosti, povezane s pismenostjo, ra?unalni�kim oz. digitalnim opismenjevanjem ter uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Z razvijanjem IKT-kompetenc se �tudenti usposobijo za presojanje in upravljanje z velikimi koli?inami informacij.
� Socialne spretnosti in komunikacija
Komuniciranje s strankami, dobavitelji ter drugimi poslovnimi partnerji �tudentom omogo?a, da se vklju?ujejo v situacije, kjer pridobivajo komunikacijske spretnosti in retori?ne sposobnosti ter se u?ijo obvladovanja socialnih odnosov v skupini za potrebe vsakdanjega �ivljenja. Re�evanje reklamacij na delovnem mestu �tudente pripravi, da se soo?ijo z razli?nimi na?ini izra�anja kritik in pohval ter obvladovanja pravil za re�evanje konfliktov in pogajanj. V razli?nih dru�benih, socialnih in kulturnih okoljih razvijajo kompetenco ve?jezi?nosti za u?inkovito sporazumevanje tako v ustni kot pisni obliki, sposobnost konceptualnega razmi�ljanja ter zasnovo in implementacijo re�itev v socialni interakciji.
� Poklicna in poslovna etika
Poznajo osnove poslovnega prava, zakonodaje in predpisov ter prevzemajo odgovornost za kakovostno in uspe�no opravljeno delo v skladu s predpisi, poslovnimi obi?aji in standardi stroke, varujejo poslovne skrivnosti in podatke, skrbijo za osebno urejenost in urejenost delovnega mesta, gospodarno ravnajo z energijo, materialom in ?asom, varujejo zdravje in okolje, lo?ujejo in reciklirajo odpadke.
� Samoiniciativnost in podjetnost
Opravljajo delovne naloge, ki spodbujajo kreativnost, inovativnost, vestnost, natan?nost, ocenjujejo tveganja ter razvijajo sposobnost na?rtovanja in vodenja projektov, spreminjajo ideje v dejavnosti. Razvijajo organizacijske sposobnosti, ambicioznost, notranje podjetni�tvo in timsko delo.
� Vse�ivljenjsko u?enje in dru�bena odgovornost
�tudenti so v celotnem u?nem procesu, ki se odvija med prakti?nim izobra�evanjem, motivirani k dodatnemu izobra�evanju in u?enju, pridobivanju razli?nih u?nih tehnik, znanja in sprejemanju u?enja kot poti do bolj�e kakovosti �ivljenja, ugotavljanju in spoznavanju lastnih vrednot in osebnostnih lastnosti, razvijanju poklicne etike in morale ter sprejemanju druga?nosti (Novak Ipavec, 2020).

Organizatorji prakti?nega izobra�evanja na vi�jih strokovnih �olah sodelujejo pri organizaciji, izvedbi, ocenjevanju in evalvaciji prakti?nega izobra�evanja �tudentov. �tudenti v obdobju dvajsetih tednov, ko opravljajo prakti?no izobra�evanje, vodijo dnevnik prakti?nega izobra�evanja, v katerega vpisujejo delovna podro?ja, opravljena dela in pridobljene delovne izku�nje. Na podlagi opisa delovnih nalog oz. pridobljenih izku�enj organizator prakti?nega izobra�evanja v �oli ugotavlja, ali je �tudent usvojil ustrezne kompetence, ki so predpisane s katalogom znanja za prakti?no izobra�evanje.

�tudent �tudijskega programa ekonomist, smer zavarovalni�tvo, ki je opravljal prakti?no izobra�evanje v zavarovalnici, v oddelku za tr�enje zavarovanj pravnim osebam, je na primer usvojil naslednje klju?ne kompetence za trajnostni razvoj.
� Mentor je �tudenta ob nastopu prakti?nega izobra�evanja v zavarovalnici seznanil z dejavnostjo in organiziranostjo zavarovalnice, na?inom dela ter delovnimi nalogami, ki jih bo opravljal. �tudent je spoznal temeljne predpise s podro?ja zavarovalni�tva, predpise o varovanju osebnih in poslovnih podatkov. Ravnal je skladno s predpisi o varstvu pri delu ter varovanju okolja.

� Socialne spretnosti in komunikacijske ve�?ine je �tudent razvijal v interakciji s strankami, sodelavci, nadrejenimi in drugimi pogodbenimi sodelavci zavarovalnice. �tudent je na prakti?nem izobra�evanju skrbel za osebno urejenost, korektno in primerno predstavljal sebe in �olo, strankam ter drugim poslovnim partnerjem pa tudi delovno organizacijo � zavarovalnico. Z udele�bo in sodelovanjem na delovnih sestankih in sre?anjih podro?nega tima se je nau?il zakonitosti pisne (priprava zapisnikov in poro?il o uspe�nosti tr�enja zavarovalnih produktov pravnim osebam), verbalne in neverbalne komunikacije (poro?anje sodelavcem o realizaciji poslov, �tevilu sklenjenih zavarovalnih pogodb), spoznal osnove poslovne komunikacije in poslovnega bontona, na?el timskega dela ter vzdr�evanja dobrih poslovnih odnosov (urejanje postopkov reklamacij s strankami zavarovalnice, ki niso bile zadovoljne z re�evanjem zavarovalnih primerov).

� Posebna pozornost med prakti?nim izobra�evanjem je namenjena pridobivanju klju?nih kompetenc s podro?ja vse�ivljenjskega u?enja, dru�bene odgovornosti in samoiniciativnosti. Mentor v delovni organizaciji je prvih nekaj tednov �tudenta intenzivno u?il in uvajal v delo, nato pa je �tudent za?el delovne naloge opravljati samostojno. Postopek uvajanja v delo se je za?el z zbiranjem dokumentov, npr. pregled polic in urejanje statusa polic avtomobilskih zavarovanj v informacijskem sistemu. Sledilo je vna�anje podatkov o strankah v bazo podatkov, nato pa urejanje prekinitev avtomobilskih zavarovanj na osnovi prejetih zahtevkov.

Zahtevnost delovnih nalog, odgovornost, natan?nost, strokovnost in samoiniciativnost so se stopnjevale. Ko je �tudent razvil te klju?ne kompetence, ga je mentor usmeril �e na stranko ter sodelovanje z drugimi poslovnimi partnerji. �tudent je bil tako motiviran za stalno izpopolnjevanje svojega znanja, spoznavanje svojih osebnih lastnosti in sposobnosti ter razvijanje poklicne etike. Spoznal je u?enje kot klju?no za uspe�no in kakovostno opravljeno delo in osebno zadovoljstvo, prakti?no izobra�evanje pa kot dobro odsko?no desko za nadaljnji razvoj karierne poti oz. mo�nosti prve zaposlitve ali celo samozaposlitve.

�ola tako spodbuja interes za uspe�nost �tudentov v poklicnem in zasebnem �ivljenju s sposobnostjo razvijanja partnerstev, spletanja socialnih mre�, dejavnega odnosa do sveta in njegovih izzivov, varovanja ?istega okolja � Oblikuje se skupek kompetenc, ki ozna?uje �tudentovo sposobnost, da deluje kot celostna oseba, ki vstopa v odnose z drugimi bitji v dru�bi ali dolo?eni kulturi, v poslovnem okolju in naravi.

Zaklju?ek
U?enje je �irok pojem, proces, v katerega lahko vklju?imo tudi izobra�evanje. U?enje obstaja samo po sebi, medtem ko je izobra�evanje pogojeno z u?enjem.

Koncept u?enja se v �ir�em smislu nana�a na vse�ivljenjsko u?enje, ki je opredeljeno kot vse tisto u?enje, ki ga sestavlja izobra�evanje, doda pa se mu �e neformalno, prilo�nostno in samostojno u?enje, ki se odvija v vseh �ivljenjskih obdobjih. Izobra�evanje in u?enje pa nista potrebna le za gospodarski napredek in za na�o osebno rast, temve? tudi za skupno rast in razvoj dru�be.

Ob prou?evanju teorije in prakse v zadnjih desetletjih se ka�e odmik razvoja izobra�evanja odraslih od institucionalnih oblik k oblikam u?e?ih se mre� in skupnosti, kjer se izobra�evanje hitreje prilagodi potrebam posameznika oz. skupine. Tu pridobiva pomen zlasti neformalno in dopolnilno izobra�evanje odraslih, ki omogo?a prilagajanje spreminjajo?im se dru�benim, ekonomskim, kulturnim, socialnim potrebam in vrednotam. Premik od izobra�evanja k u?enju odraslih prina�a prednosti prilagajanja, razvijanja, fleksibilnosti ter prenos odgovornosti za u?enje na posameznika, ki postaja vedno bolj vse�ivljenjska dol�nost kot pravica.

Trajnostni razvoj v izobra�evanju zahteva spremembo mi�ljenja in vedenja vseh dele�nikov v procesu ter razvoj vrednot, ki vodijo v nov �ivljenjski slog. V ospredje postavlja nove vsebine in metode pou?evanja, ki spodbujajo socialno pravi?nost in vklju?enost, odgovorno ravnanje z naravnimi viri in varovanje okolja, usklajenost razli?nih dru�benih ciljev, in sicer na vseh nivojih vzgoje in izobra�evanja kot tudi drugih oblikah neformalnega u?enja.

Literatura

1. Bertoncelj, A. et al 2015. Trajnostni razvoj: ekonomski, dru�beni in okoljski vidiki. Ljubljana: IUS Software, GV Zalo�ba.
2. Davies, A. 1985. Defining Non-formal Education. V: Non-formal Vocational Training. Courier, 34, str. 23�26.
3. Dobnik, M. 2015. Univerzalna odli?nost � vzgoja, izobra�evanje in vse�ivljenjsko u?enje. Revija za univerzalno odli?nost, junij 2015, letnik 4, �tevilka 2, str. 56�68.
4. Jelenc, Z. 2016. Vse�ivljenjskost u?enja in izobra�evanje odraslih. Nova Gorica: Educa Izobra�evanje.
5. Li?en, N. 2006: Uvod v izobra�evanje odraslih: izobra�evanje odraslih med moderno in postmoderno. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
6. Lukman, R. 2009. Trajnostni razvoj v visokem �olstvu: U?inkovita in okoljsko odgovorna univerza. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo.
7. Neformalno izobra�evanje za trajnostni razvoj, 2011. Ajdov�?ina: Ljudska univerza Ajdov�?ina.
8. Novak Ipavec, N. 2020. Komplementarnost konceptov vse�ivljenjskega izobra�evanja/u?enja in trajnostnega razvoja ?online?. ?citirano 11. avg. 2021; 12:15?. Dostopno na spletnem naslovu:  
http://porocevalec.ibs.si/sl/component/content/article/89-letnik-10-t-2/428-mag-nataa-novak-ipavec-komplementarnost-konceptov-vseivljenjskega-izobraevanjauenja-in-trajnostnega-razvoja.
9. Resnik Planinc, T., Ogrin, M. 2017. Vzgoja in izobra�evanje za trajnostni razvoj: Raziskovalno-razvojne prakse in vrzeli trajnostnega razvoja Slovenije. Ljubljana: Znanstvena zalo�ba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.