Slovenščina English (United Kingdom)

E-journal IBS Newsletter is devoted to Slovenian and foreign scientists, researchers, specialists, students and experts in the fields of international business, sustainable development, foreign languages and public administration. The most important part of IBS Newsletter is publishing of reviewed scientific, research, professional and popular articles that discuss themes like international business, sustainable development, organization, law, environmental economics and politics, marketing, research methods, management, corporate social responsibility and other topics.

List of issues
Search

IBS International Business School Ljubljana

All authors who would like to contribute to IBS Newsletter are invited to send their contributions to info@ibs.si.



2021 > Letnik 11, št. 4




Print E-mail

Povzetek
Trajnostni razvoj je ideja o razvoju družbe, ki nasprotuje potrošni družbi, globalnemu kapitalizmu ter nenadzorovanemu iz?rpavanju naravnih virov in onesnaževanju okolja. Spodbuja trajnostno naravnano kulturo, za katero so zna?ilni socialna pravi?nost in demokrati?ni odnosi, odgovorno ravnanje z naravnimi viri in okoljem na na?in, da se dosežeta uravnotežen gospodarski razvoj in razvoj družbe, ki ne bi prikrajšal prihodnjih generacij.
Izobraževanje in u?enje za trajnostni razvoj zahtevata spremembo vrednot, mišljenja, vedenja in navad ljudi. V ospredje se postavlja potreba po uvajanju novih vsebin, metod izobraževanja ter po spodbujanju okolja za priložnostno u?enje. V formalnem izobraževalnem procesu kot tudi drugih oblikah u?enja bo treba narediti preskok od generiranja in pomnjenja podatkov k razvijanju samostojnega in kriti?nega razmišljanja, samorefleksivnosti in medkulturnega dialoga. Prešli naj bi k višji stopnji znanja, ki je rezultat povezovanja razli?nih teoreti?nih znanj in življenjskih izkušenj.

Klju?ne besede: izobraževanje, u?enje, vseživljenjsko u?enje, trajnostni razvoj.

Abstract
Sustainable development is the idea of developing a society that opposes a consumer society, global capitalism, and the uncontrolled explotation of natural resources and environmental pollution. It promotes a sustainable culture characterized by social justice and democratic relations, responsible management of natural resources and the environment, in a way that achieves balanced economic development and the development of society that does not disadvantage future generations.
Education and learning for sustainable development require a change in people's values, thinking, behavior and habits. The need for the introduction of new contents, methods of education and the promotion of the environment for casual learning is at the forefront. In the formal educational process as well as in other forms of learning, it will be necessary to make a leap from data generation and memorization to the development of independent and critical thinking, reflexivity and intercultural dialogue. We should move to a higher level of knowledge, which is the result of combining different theoretical knowledge and life experiences.

Key words: education, learning, lifelong learning, sustainable development.

1 Izobraževanje in u?enje
Izobraževanje in u?enje sta komplementarni dejavnosti, ki pa se kljub temu precej razlikujeta. Zastopano je mnenje, da je u?enje širša entiteta in proces, medtem ko je izobraževanje dejavnost. U?enje je vsakršna aktivnost, namerna ali naklju?na, ki vodi k pridobivanju novega znanja, informacij, vrednot, spretnosti itd., medtem ko izobraževanje pomeni zgolj eno izmed oblik za njegovo izpeljavo.

Na splošno bi lahko rekli, da je u?enje neodvisno od institucij, nena?rtno, prinese pa nam neko novo izkustvo, ki nam spremeni pogled na svet, vrednote, obogati nam znanje in razumevanje ter prinese nove izkušnje. Po drugi strani pa je izobraževanje namensko u?enje ter kot tako ne more potekati brez u?enja, medtem ko u?enje lahko poteka brez izobraževanja (Dobnik, 2015, str. 60).

U?enje v ospredje postavlja posameznika in temelji na njegovih lastnih potrebah in lastni dejavnosti. Poteka povsod, ob razli?nih okoliš?inah in priložnostih, vsebine se prepletajo in niso ciljno usmerjene na dolo?eno tematiko. Izobraževanje pa je organizirana in ciljno usmerjena dejavnost, ki poteka v institucijah, kjer imajo natan?no opredeljene metode, u?na sredstva, ?asovni okvir in ocenjevanje. To pomeni, da je izobraževanje usmerjen in na?rtovan proces, ki je del u?enja.

2 Izobraževanje in u?enje odraslih
Odraslo osebo oblikujejo odnosi z drugimi ljudmi, saj ?lovek živi v socialni mreži in ustvarja svojo socialno mrežo, v kateri se odvijajo dejanja prenosa znanja izkušenj, mnenj … Nekatere odnose ?lovek na?rtno izbira, v druge vstopa spontano, ženejo ga notranji vzgibi ali zunanji dejavniki. V obdobju odraslosti se kažejo tudi nekatera podro?ja, na katerih u?inkovitost naraš?a kot npr. socialne sposobnosti, presojanje, medtem ko npr. pozornost in spomin upadata. Vse je odvisno od ?lovekove dejavnosti, izkušenj in okolja, v katerem se giblje. Dejavnost izobraževanja v odraslosti poteka v medsebojnih odnosih in vsebuje transformativno mo? za posameznika.

Unesco je že leta 1976 sprejel opredelitev izobraževanja odraslih, in sicer izobraževanje odraslih pojmuje kot celoto izobraževalnih procesov, formalne ali druga?ne oblike, ki nadaljujejo ali nadomeš?ajo za?etno izobraževanje v šolah. V teh procesih odrasle osebe razvijajo svoje sposobnosti, bogatijo znanje, izboljšujejo ali spreminjajo poklicno usposobljenost in stališ?a, da bi se polnovredno osebnostno razvijale in sodelovale pri oblikovanju socialnega, kulturnega in gospodarskega razvoja (Li?en, 2006, str. 16).

Besedna zveza izobraževanje odraslih zajema dva vidika:
1. dejavnost izobraževanja ter razmerja v izobraževalnih dejavnostih, mrežo in vrste institucij, ki opravljajo dejavnost izobraževanja kot organizirano dejavnost; procesi so sistemati?ni, na?rtni in zavestni;
2. u?enje v dobi odraslosti, ki se dogaja v vsakdanjem življenju v razli?nih situacijah; gre za »naravne« u?ne procese, ki so neorganizirani, spontani; govorimo o priložnostnem, izkušenjskem u?enju.
Izobraževanje odraslih se je razširilo od najbolj pogosto zastopanega usposabljanja na delovnem mestu in izobraževanja ob delu na u?enje v razli?nih okoljih in razli?nih obdobjih, kjer se u?enje kaže kot potencialna energija za uresni?evanje življenjskih zgodb v razli?nih situacijah. Nov pomen pridobivajo naravno, kulturno, poslovno in virtualno okolje. Kulturne ustanove oblikujejo programe u?enja, lokalne skupnosti razvijajo središ?a za vseživljenjsko u?enje, v podjetjih se izvede del formalnega izobraževanja v obliki prakti?nega usposabljanja. Poleg organiziranega pouka in specifi?nih izobraževalnih okolij, kot so šole, z u?enjem odraslih povezujemo vse dejavnosti, ki omogo?ajo posamezniku in skupini, da se spreminjata, ustvarjata svoje znanje, spretnosti, navade, vrednote … Izobraževanje in u?enje postajata vseživljenjska procesa v družbi znanja.

2.1 Vseživljenjsko izobraževanje in u?enje odraslih
Izobraževanje odraslih ima nalogo, da ustvarja razmere, v katerih lahko odrasli gradijo svoje znanje, oblikujejo vrednote in spretnosti kot inovacijsko znanje. Vloga izobraževanja odraslih se s konceptom vseživljenjskega u?enja spreminja. Izobraževanje odraslih se ne kaže le kot dodajanje znanja, spretnosti in navad k tistim, ki smo jih pridobili v otroštvu in mladosti (za?etno izobraževanje), pa? pa gre za pridobivanje novega znanja in spretnosti, izboljšujejo in spreminjajo se strokovna in poklicna usposobljenost, stališ?a ter vedenje intelektualno in telesno zrelih oseb. Pomemben je celostni razvoj osebnosti posameznika.

Vseživljenjsko izobraževanje v sodobnem okolju pomeni sodelovanje v mreži u?enja, kjer se kaže potreba po povezovanju izobraževalnega sistema z drugimi okolji, v katerih poteka u?enje odraslih, npr. z delovnimi organizacijami in razli?nimi socialnimi okolji, kot so kulturna društva, politi?ne stranke, lokalna združenja …

Preglednica 1: Zna?ilnosti izobraževanja odraslih v konceptu vseživljenjskega u?enja (Li?en, 2006)

Izobraževanje odraslih v konceptu vseživljenjskega u?enja

Odlo?itve sprejema posameznik, poudarja se individualizacija. Izobraževanje se približa posamezniku, ?eprav je organizirano množi?no. Izobraževanje je inovacijsko.

Vsebino izbira tisti, ki se u?i. Razvijajo se individualni osebni u?ni na?rti.

Izobraževanje za življenje in zaposljivost, za delo, prosti ?as in ne to?no opredeljene cilje.

U?itelj iš?e vire znanja v okolju.

U?enje poteka nenehno. Na voljo je veliko razli?nih struktur, da se odrasli u?ijo glede na lastne potrebe.

Izobraževanje odraslih je proaktivno.

Ocenjevanje je možnost za izboljšanje u?enja in dosežkov. Evalvacija poteka v dialogu vseh vklju?enih.

Pomembni so razumevanje, spretnosti in vrednote, ki kažejo, kako misliti.

U?enje in izobraževanje sta vseživljenjska, povezave so vertikalne in horizontalne.

Institucije se povezujejo. Družine in delovno okolje se vklju?ijo v vzgojno-izobraževalno delo.

Cilj je povezati izobraževalno institucijo in skupine ljudi z okoljem. Program vsebuje elemente za razvijanje strpnosti, spoznavanje ve?kulturnosti.


Vseživljenjsko u?enje je res zamišljeno kot u?enje na vseh podro?jih in v vseh življenjskih obdobjih, vendar pa se v praksi poudarjata predvsem poklicno usposabljanje in izpopolnjevanje oz. izobraževanje za delo.

3 Izobraževanje odraslih za trajnostni razvoj
Izraz izobraževanje za trajnostni razvoj je bil prvi? predstavljen na Svetovni konferenci o okolju in razvoju leta 1992 v Rio de Janeiru. Izobraževanje za trajnostni razvoj se osredoto?a na razvoj ?loveka v sožitju z naravo in izobražuje v skladu z njim. Gre za proces izobraževanja, ki spodbuja vrednote in vedenje, ki spoštujejo okolje ter na?rtujejo na?ine in sredstva za socialne spremembe (Lukman, 2009, str. 17).

Izobraževanje za trajnostni razvoj je povezano z vzgojo vrednot in spreminjanjem navad ljudi v obdobju, ko se pri?akuje hiter uspeh s ?im manj vloženega truda ter upoštevanje pravic s ?im manj obveznostmi, ko je primarna vrednota postala profit, najpomembnejši cilj posameznika pa uspeh v lastni karieri. Zato sta v tej dobi še toliko bolj pomembna vzgoja in izobraževanje, ki podpirata kriti?no presojo, spreminjanje obstoje?ih vzorcev razmišljanja ter razvoj novih miselnih rešitev in vrednot (solidarnost, inkluzivnost, medkulturni dialog), ki se odmikajo od materialisti?nih vrednot. Te vrednote naj bi bile vklju?ene v vse vidike izobraževanja in u?enja. Osrednjo pozornost se namenja (EU Sustainable Development strategy, EU SDS):
• klimatskim razmeram in ?isti energiji,
• trajnostnemu prometu in prostorskemu na?rtovanju – ohranjanju in upravljanju naravnih virov,
• biotski raznovrstnosti,
• trajnostni proizvodnji in potrošnji,
• javnemu zdravju,
• socialni vklju?enosti, demografskim spremembam in migracijam,
• svetovni revš?ini.
Komplementarnost izobraževanja in u?enja ter trajnostnega razvoja se utemeljuje z razli?nimi koristmi, ki jih ima družba, ?e razvija in podpira izobraževanje in u?enje. Številni avtorji najpogosteje opisujejo koristi na naslednjih podro?jih: gospodarske koristi, politi?ni cilji, družbene, socialne in kulturne spremembe, demokrati?nost izobraževanja, profesionalna kompetentnost in mobilnost, ekološke spremembe, tehnološke spremembe, trajnostni razvoj itd. Jelenc (2016, v Novak Ipavec, 2020) jih predstavi na naslednji na?in:
• gospodarske koristi: ve?ja konkuren?nost gospodarstva, u?inkovito povezovanje trga delovne sile in razvojnih usmeritev lokalnega okolja, prerazporejanje delovno aktivnega prebivalstva po gospodarskih dejavnostih (od primarnih do kvartarnih), globalizacija trga, manjša ob?utljivost na nihanja v gospodarskih ciklih;
• politi?ni cilji: zagotavljanje enakih socialnih možnosti, gospodarska in politi?na globalizacija, demokrati?no državljanstvo;
• družbene spremembe: družbena kohezija in vklju?enost, mednarodno razumevanje, izražanje mnenj in toleranca;
• socialne spremembe: z vseživljenjskim u?enjem in usposabljanjem se rešuje problem delovne aktivnosti ter socialne vklju?enosti vseh skupin ljudi, predvsem tistih v tretjem življenjskem obdobju, ve?ja socialna pravi?nost ter zmanjšanje ekonomske in socialne neenakosti, vklju?evanje marginalnih skupin ljudi, višja življenjska raven;
• kulturne spremembe: sprememba vrednot, na?el in navad, ki se odražajo v kulturi družbe, vedenju in obi?ajih;
• demokrati?nost izobraževanja: ideja o demokrati?nem »svobodnem« izobraževanju – enakopravnost spolov, naraš?ajo?i delež ženske populacije v izobraževanju, izobraževanje za prosti ?as in razvijanje interesov posameznika, polna udeležba posameznika v družbenem življenju, enake možnosti dostopa do izobraževanja;
• profesionalna kompetentnost in mobilnost: vseživljenjskost u?enja ne sme biti omejena zgolj na zaposljivost in zahteve trga dela, odrasle je treba spodbujati k razli?nim oblikam u?enja, ki jim omogo?ajo zmanjševanje primanjkljajev znanja v širšem pogledu, delodajalci spodbujajo in ustvarjajo razmere za vseživljenjsko u?enje;
• tehnološke spremembe: spreminjanje poklicev, izumiranje in ustvarjanje novih poklicev, informacijska in podatkovna pismenost in sporazumevanje, odgovorna uporaba digitalnih tehnologij pove?ujejo potrebo po permanentnem izobraževanju in u?enju;
• ekološke spremembe in trajnostni razvoj: zahteva po ve?ji ekološki ozaveš?enosti in vklju?evanju teh vsebin v izobraževalne programe, trajnostni razvoj in ohranjanje naravnega okolja kot bistveni sestavini strategije razvoja družbe in gospodarstva.
Cilj izobraževanja za trajnostni razvoj je integrirati vrednote, aktivnosti in na?ela trajnostnega razvoja v vse oblike u?enja in izobraževanja ter utreti pot spremembi stališ? in vrednot. Namen pa je zagotoviti stabilnejšo prihodnost v družbenem, okoljskem in ekonomskem pogledu. Gre torej za nujen klic po spremembi na?ina izobraževanja otrok in odraslih.

3.1 Vloga izobraževalnih institucij v trajnostnem razvoju
Naloga izobraževalnih institucij je ponuditi u?no okolje, v katerem bodo mladi in odrasli pridobivali znanje ter izkušnje o podjetništvu, trgu dela, o odgovornem in »trajnostnem odnosu« do so?loveka, družbe, narave in okolja.

Trajnostni razvoj v izobraževalnih institucijah je usmerjen na odgovorno in gospodarno vodenje in organizacijo dela v šoli, odnose med zaposlenimi in u?e?o se populacijo, v jedru pedagoške dejavnosti pa na izobraževalne programe, študijsko literaturo pri posameznih predmetih ter ravnanje z u?nimi pripomo?ki.

Na primarni in sekundarni ravni izobraževanja je bil trajnostni razvoj dodan okoljski vzgoji, ki se je uspešno integrirala v izobraževalne programe, na terciarni ravni pa je doživel pravi razcvet. Promocija trajnostnega razvoja v visokošolskih programih in razvoj interdisciplinarnih študijskih programov sta okrepila ozaveš?enost o potrebah po vzdržni rasti, trajnostnem razvoju in sobivanju. V študijske programe je vklju?enih ve? aktivnosti, vsebin in veš?in, ki so neposredno ali posredno del trajnostnega razvoja.

Preglednica 2: Zna?ilnosti izobraževanja za trajnostni razvoj (Lukman, 2009)

Izobraževanje za trajnostni razvoj

V ospredju so varovanje okolja, u?inkovita raba naravnih virov, ohranjanje ekosistemov, družbena kohezija in gospodarska blaginja.

Se osredoto?a na kulturno, socialno, gospodarsko in okoljsko raznolikost.

Cilj je ohranjanje kakovosti bivanja današnjih in prihodnjih generacij.

Aktivnosti temeljijo na motivaciji za spremembo življenjskega okolja posameznikov, ki izhajajo iz osebnega prepri?anja.

Odgovornosti se nanašajo na razvoj ?loveštva in usodo okolja, ?loveštvo predstavlja del okolja.

Spodbuja dejanja, ki vklju?ujejo možnost razvoja moralnih kriterijev in spodbujajo sodelovanje deležnikov pri procesih odlo?anja.

Osnovano in uporabljeno naj bi bilo na lokalni, gospodarski, socialni, kulturni in ekološki ravni, ki ji sledijo regionalna, nacionalna in globalna raven.

Vklju?eno je v vse vzgojne in izobraževalne procese na razli?nih nivojih posameznikovega razvoja (formalno in neformalno izobraževanje, vseživljenjsko u?enje).

Neskladja se pojavljajo zaradi nasprotij med razli?nimi družbenimi cilji: okoljskimi, gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi.


3.1.1 Prakti?no izobraževanje v višji strokovni šoli
Kot primer aktivne in interdisciplinarne oblike u?enja na terciarni ravni izobraževanja, ki upošteva tudi smernice trajnostnega razvoja, predstavljam prakti?no izobraževanje na višji strokovni šoli, študijski program Ekonomist, ki poteka v skupnem sodelovanju šole, delovne organizacije oz. podjetja ter lokalnih združenj. Obsega štirideset odstotkov celotnih študijskih obveznosti izobraževalnega programa. Gre za nadgradnjo teoreti?nih vsebin in spoznanj v organiziranem in strukturiranem izobraževalnem procesu v kombinaciji z delovnimi izkušnjami v realnem delovnem okolju in osebnostnimi lastnostmi posameznika. Realno u?no okolje študente spodbuja k navezovanju stikov s potencialnimi delodajalci in poslovnimi partnerji, k iskanju rešitev za nepri?akovane in nepredvidljive situacije, ki se bodo pojavile na delovnem mestu ali v njihovem življenju. Prakti?no izobraževanje kot aktivna in interdisciplinarna oblika izobraževanja spodbuja razvoj kompetenc za življenjsko uspešnost in družbeno ter trajno odgovornost, ki jih današnja družba zahteva od ljudi. Le-te so u?ljivost, kriti?no razmišljanje in samostojno odlo?anje, navezovanje medosebnih odnosov in komuniciranje.

Klju?ne kompetence, ki jih študenti višješolskega študijskega programa pri prakti?nem izobraževanju pridobijo ter podpirajo koncept trajnostnega razvoja, so naslednje.
• Matemati?na kompetenca
Pri na?rtovanju in pripravi raznih projektov se študenti u?ijo organizacije (število udeležencev, prevozi in nastanitev udeležencev …). Pri pripravi finan?nih poro?il in analiz za potrebe trga dela se študenti usposabljajo za iskanje, kriti?no presojo ter rabo informacij, uporabljajo matemati?no logi?no razmišljanje, tehnike ra?unanja in prostorsko predstavljanje (formule, grafi, razpredelnice, modeli …)
• Digitalna pismenost
Preko sodelovanja in komuniciranja s socialnimi mediji, pripravljanja in oblikovanja raznih dokumentov, poslovnih poro?il in  tržnih raziskav v maternem in tujem jeziku študenti razvijajo spretnosti, povezane s pismenostjo, ra?unalniškim oz. digitalnim opismenjevanjem ter uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Z razvijanjem IKT-kompetenc se študenti usposobijo za presojanje in upravljanje z velikimi koli?inami informacij.
• Socialne spretnosti in komunikacija
Komuniciranje s strankami, dobavitelji ter drugimi poslovnimi partnerji študentom omogo?a, da se vklju?ujejo v situacije, kjer pridobivajo komunikacijske spretnosti in retori?ne sposobnosti ter se u?ijo obvladovanja socialnih odnosov v skupini za potrebe vsakdanjega življenja. Reševanje reklamacij na delovnem mestu študente pripravi, da se soo?ijo z razli?nimi na?ini izražanja kritik in pohval ter obvladovanja pravil za reševanje konfliktov in pogajanj. V razli?nih družbenih, socialnih in kulturnih okoljih razvijajo kompetenco ve?jezi?nosti za u?inkovito sporazumevanje tako v ustni kot pisni obliki, sposobnost konceptualnega razmišljanja ter zasnovo in implementacijo rešitev v socialni interakciji.
• Poklicna in poslovna etika
Poznajo osnove poslovnega prava, zakonodaje in predpisov ter prevzemajo odgovornost za kakovostno in uspešno opravljeno delo v skladu s predpisi, poslovnimi obi?aji in standardi stroke, varujejo poslovne skrivnosti in podatke, skrbijo za osebno urejenost in urejenost delovnega mesta, gospodarno ravnajo z energijo, materialom in ?asom, varujejo zdravje in okolje, lo?ujejo in reciklirajo odpadke.
• Samoiniciativnost in podjetnost
Opravljajo delovne naloge, ki spodbujajo kreativnost, inovativnost, vestnost, natan?nost, ocenjujejo tveganja ter razvijajo sposobnost na?rtovanja in vodenja projektov, spreminjajo ideje v dejavnosti. Razvijajo organizacijske sposobnosti, ambicioznost, notranje podjetništvo in timsko delo.
• Vseživljenjsko u?enje in družbena odgovornost
Študenti so v celotnem u?nem procesu, ki se odvija med prakti?nim izobraževanjem, motivirani k dodatnemu izobraževanju in u?enju, pridobivanju razli?nih u?nih tehnik, znanja in sprejemanju u?enja kot poti do boljše kakovosti življenja, ugotavljanju in spoznavanju lastnih vrednot in osebnostnih lastnosti, razvijanju poklicne etike in morale ter sprejemanju druga?nosti (Novak Ipavec, 2020).

Organizatorji prakti?nega izobraževanja na višjih strokovnih šolah sodelujejo pri organizaciji, izvedbi, ocenjevanju in evalvaciji prakti?nega izobraževanja študentov. Študenti v obdobju dvajsetih tednov, ko opravljajo prakti?no izobraževanje, vodijo dnevnik prakti?nega izobraževanja, v katerega vpisujejo delovna podro?ja, opravljena dela in pridobljene delovne izkušnje. Na podlagi opisa delovnih nalog oz. pridobljenih izkušenj organizator prakti?nega izobraževanja v šoli ugotavlja, ali je študent usvojil ustrezne kompetence, ki so predpisane s katalogom znanja za prakti?no izobraževanje.

Študent študijskega programa ekonomist, smer zavarovalništvo, ki je opravljal prakti?no izobraževanje v zavarovalnici, v oddelku za trženje zavarovanj pravnim osebam, je na primer usvojil naslednje klju?ne kompetence za trajnostni razvoj.
• Mentor je študenta ob nastopu prakti?nega izobraževanja v zavarovalnici seznanil z dejavnostjo in organiziranostjo zavarovalnice, na?inom dela ter delovnimi nalogami, ki jih bo opravljal. Študent je spoznal temeljne predpise s podro?ja zavarovalništva, predpise o varovanju osebnih in poslovnih podatkov. Ravnal je skladno s predpisi o varstvu pri delu ter varovanju okolja.

• Socialne spretnosti in komunikacijske veš?ine je študent razvijal v interakciji s strankami, sodelavci, nadrejenimi in drugimi pogodbenimi sodelavci zavarovalnice. Študent je na prakti?nem izobraževanju skrbel za osebno urejenost, korektno in primerno predstavljal sebe in šolo, strankam ter drugim poslovnim partnerjem pa tudi delovno organizacijo – zavarovalnico. Z udeležbo in sodelovanjem na delovnih sestankih in sre?anjih podro?nega tima se je nau?il zakonitosti pisne (priprava zapisnikov in poro?il o uspešnosti trženja zavarovalnih produktov pravnim osebam), verbalne in neverbalne komunikacije (poro?anje sodelavcem o realizaciji poslov, številu sklenjenih zavarovalnih pogodb), spoznal osnove poslovne komunikacije in poslovnega bontona, na?el timskega dela ter vzdrževanja dobrih poslovnih odnosov (urejanje postopkov reklamacij s strankami zavarovalnice, ki niso bile zadovoljne z reševanjem zavarovalnih primerov).

• Posebna pozornost med prakti?nim izobraževanjem je namenjena pridobivanju klju?nih kompetenc s podro?ja vseživljenjskega u?enja, družbene odgovornosti in samoiniciativnosti. Mentor v delovni organizaciji je prvih nekaj tednov študenta intenzivno u?il in uvajal v delo, nato pa je študent za?el delovne naloge opravljati samostojno. Postopek uvajanja v delo se je za?el z zbiranjem dokumentov, npr. pregled polic in urejanje statusa polic avtomobilskih zavarovanj v informacijskem sistemu. Sledilo je vnašanje podatkov o strankah v bazo podatkov, nato pa urejanje prekinitev avtomobilskih zavarovanj na osnovi prejetih zahtevkov.

Zahtevnost delovnih nalog, odgovornost, natan?nost, strokovnost in samoiniciativnost so se stopnjevale. Ko je študent razvil te klju?ne kompetence, ga je mentor usmeril še na stranko ter sodelovanje z drugimi poslovnimi partnerji. Študent je bil tako motiviran za stalno izpopolnjevanje svojega znanja, spoznavanje svojih osebnih lastnosti in sposobnosti ter razvijanje poklicne etike. Spoznal je u?enje kot klju?no za uspešno in kakovostno opravljeno delo in osebno zadovoljstvo, prakti?no izobraževanje pa kot dobro odsko?no desko za nadaljnji razvoj karierne poti oz. možnosti prve zaposlitve ali celo samozaposlitve.

Šola tako spodbuja interes za uspešnost študentov v poklicnem in zasebnem življenju s sposobnostjo razvijanja partnerstev, spletanja socialnih mrež, dejavnega odnosa do sveta in njegovih izzivov, varovanja ?istega okolja … Oblikuje se skupek kompetenc, ki ozna?uje študentovo sposobnost, da deluje kot celostna oseba, ki vstopa v odnose z drugimi bitji v družbi ali dolo?eni kulturi, v poslovnem okolju in naravi.

Zaklju?ek
U?enje je širok pojem, proces, v katerega lahko vklju?imo tudi izobraževanje. U?enje obstaja samo po sebi, medtem ko je izobraževanje pogojeno z u?enjem.

Koncept u?enja se v širšem smislu nanaša na vseživljenjsko u?enje, ki je opredeljeno kot vse tisto u?enje, ki ga sestavlja izobraževanje, doda pa se mu še neformalno, priložnostno in samostojno u?enje, ki se odvija v vseh življenjskih obdobjih. Izobraževanje in u?enje pa nista potrebna le za gospodarski napredek in za našo osebno rast, temve? tudi za skupno rast in razvoj družbe.

Ob prou?evanju teorije in prakse v zadnjih desetletjih se kaže odmik razvoja izobraževanja odraslih od institucionalnih oblik k oblikam u?e?ih se mrež in skupnosti, kjer se izobraževanje hitreje prilagodi potrebam posameznika oz. skupine. Tu pridobiva pomen zlasti neformalno in dopolnilno izobraževanje odraslih, ki omogo?a prilagajanje spreminjajo?im se družbenim, ekonomskim, kulturnim, socialnim potrebam in vrednotam. Premik od izobraževanja k u?enju odraslih prinaša prednosti prilagajanja, razvijanja, fleksibilnosti ter prenos odgovornosti za u?enje na posameznika, ki postaja vedno bolj vseživljenjska dolžnost kot pravica.

Trajnostni razvoj v izobraževanju zahteva spremembo mišljenja in vedenja vseh deležnikov v procesu ter razvoj vrednot, ki vodijo v nov življenjski slog. V ospredje postavlja nove vsebine in metode pou?evanja, ki spodbujajo socialno pravi?nost in vklju?enost, odgovorno ravnanje z naravnimi viri in varovanje okolja, usklajenost razli?nih družbenih ciljev, in sicer na vseh nivojih vzgoje in izobraževanja kot tudi drugih oblikah neformalnega u?enja.


Literatura

1. Bertoncelj, A. et al 2015. Trajnostni razvoj: ekonomski, družbeni in okoljski vidiki. Ljubljana: IUS Software, GV Založba.
2. Davies, A. 1985. Defining Non-formal Education. V: Non-formal Vocational Training. Courier, 34, str. 23–26.
3. Dobnik, M. 2015. Univerzalna odli?nost – vzgoja, izobraževanje in vseživljenjsko u?enje. Revija za univerzalno odli?nost, junij 2015, letnik 4, številka 2, str. 56–68.
4. Jelenc, Z. 2016. Vseživljenjskost u?enja in izobraževanje odraslih. Nova Gorica: Educa Izobraževanje.
5. Li?en, N. 2006: Uvod v izobraževanje odraslih: izobraževanje odraslih med moderno in postmoderno. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
6. Lukman, R. 2009. Trajnostni razvoj v visokem šolstvu: U?inkovita in okoljsko odgovorna univerza. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo.
7. Neformalno izobraževanje za trajnostni razvoj, 2011. Ajdovš?ina: Ljudska univerza Ajdovš?ina.
8. Novak Ipavec, N. 2020. Komplementarnost konceptov vseživljenjskega izobraževanja/u?enja in trajnostnega razvoja ?online?. ?citirano 11. avg. 2021; 12:15?. Dostopno na spletnem naslovu:  
http://porocevalec.ibs.si/sl/component/content/article/89-letnik-10-t-2/428-mag-nataa-novak-ipavec-komplementarnost-konceptov-vseivljenjskega-izobraevanjauenja-in-trajnostnega-razvoja.
9. Resnik Planinc, T., Ogrin, M. 2017. Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj: Raziskovalno-razvojne prakse in vrzeli trajnostnega razvoja Slovenije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.