Povzetek:
�tevilni ljudje svoje hi�ne ljubljence obravnavajo kot �ivljenjske spremljevalce in pomembne dru�inske ?lane. Zanje izbirajo najbolj�e izdelke in storitve. V tem prispevku se osredoto?amo na hotele za hi�ne �ivali, ki oskrbujejo hi�ne ljubljence za ?as odsotnosti njihovih lastnikov od doma, najve?krat zaradi potovanja. Namen �tudije je analizirati ponudbo hotelov za hi�ne �ivali v Sloveniji in raziskati stali�?e lastnikov hi�nih ljubljencev o tovrstnih hotelih. Podatki, pridobljeni iz primarnih virov (intervjuvanci v fokusni skupini) in iz sekundarnih virov (spletne strani hotelov za hi�ne �ivali), so bili zbrani v decembru leta 2020 v Sloveniji. Rezultati raziskave omogo?ajo vpogled v �tevilo in lokacije hotelov za �ivali v slovenskem prostoru, o vrsti �ivali, ki jih ti hoteli sprejemajo v varstvo, o vrsti storitev in o ceni. Prav tako nam rezultati razkrivajo pomisleke dolo?enega segmenta lastnikov hi�nih ljubjencev glede varovanja njihovih �ivali v tovrstnih hotelih. Ugotovitve nudijo uporabne informacije za ponudnike hotelov za hi�ne �ivali, kako izbolj�ati ponudbo ter nagovoriti potencialne stranke na na?in, da jim razblinijo dvome o strokovnosti oskrbe v tovrstnih hotelih.

Klju?ne besede: turizem, hi�ne �ivali, hi�ni ljubljenci, hoteli za �ivali

Abstract:
Many people treat their pets as life companions and important family members for whom they choose the best products and highest quality services. Among the activities intended for pets, hotels for pets have also been established. In such hotels, staff take care of the animals and thus solve the problems of the owners during their absence. In this paper, we focus on the activities of pet hotels. The purpose of the research is to investigate what pet owners think about hotels for pets and to present the offer of hotels for pets in Slovenia. The research took place at the end of 2020 in Slovenia. The results reveal the situation in the field of pet hotels in Slovenia. The findings provide important information for pet hotel providers on how to improve their offerings and reach out to potential customers.

Key words: tourism, pets, hotels for pets

1 Uvod
Turizem je kompleksna panoga, ki povezuje �tevilne gospodarske dejavnosti (Darbellay in Stock, 2012). Poleg tipi?nih dejavnosti, vezanih izklju?no na turizem, kot so potovanje na destinacijo, turisti?ne storitve z namestitvijo, prehrana ipd. (Dwyer, Rorsyth in Dwyer, 2020), so s sektorjem povezane tudi dolo?ene druge storitve, kot npr. welness, animacija, igralni�tvo, kongresi, ipd. (Ku�nik in Grafenauer, 2011). Multiplikativni u?inek turizma, ki ga ugotavljamo v stranskih produktih in storitvah, povezanih s turizmom, bi lahko raz�irili tudi na storitve, ki jih nudijo hoteli za hi�ne �ivali. Tovrstne storitve so namre? prete�no namenjene lastnikom �ivali, ki se vklju?ujejo v turisti?ne tokove, vendar svojega ljubljenca ne vzamejo s seboj na potovanje, temve? za ta ?as zanj poi�?ejo strokovno varstvo.

Mnogi raziskovalci ugotavljajo, da sta varnost in udobje hi�nega ljubljenca glavno vpra�anje, s katerim se spopadajo lastniki pri na?rtovanju izletov ali potovanj s svojimi hi�nimi ljubljenci (Leggat in Speare, 2000; Kirillova, Lee in Lehto, 2015; Peng, Chen in Hung, 2014). Eno izmed teh je, da so hi�ni ljubljenci med potovanjem izpostavljeni razli?nim tveganjem (Kirillova, Lee in Lehto, 2015), ki lahko resno �kodujejo njihovem zdravju ali celo vodijo v smrt (Bland, 2013). Ravno zaradi tovrstnih in sorodnih te�av se lastniki odlo?ijo, da je �ival bolje pustiti doma ali zanjo poiskati nastanitev v organiziranem varstvu, kot so npr. hoteli za hi�ne �ivali (Jetpet resort, 2021).

V obstoje?i literaturi najdemo omejeno �tevilo raziskav v povezavi s potovanji s hi�nimi ljubljenci; �e manj obstaja �tudij, ki bi se osredoto?ale na hotele za hi�ne �ivali. Z raziskavo, ki je v Sloveniji prva tovrstna, vpeljujemo hotele za �ivali v raziskovalni prostor.

V prispevku i�?emo odgovore na slede?i raziskovalni vpra�anji (RV):
� RV1: Kak�na je ponudba hotelov za hi�ne �ivali v Sloveniji?
� RV2: Kak�ni so pomisleki slovenskih lastnikov hi�nih ljubljencev do hotelov za hi�ne �ivali?

Raziskovalni vpra�anji temeljita na ugotovitvah iz obstoje?e literature, da pomenijo za mnoge ljudi hi�ni ljubljenci pomemben del �ivljenja (Elsworthy, 2018). Nekaterim ljudem predstavljajo enakovredne (ali celo najpomembnej�e) dru�inske ?lane, kar so zaznali ponudniki izdelkov in storitev zanje (Heggem, 2016). Sode? po obstoje?ih statistikah �tevilo hi�nih ljubljencev nenehno nara�?a (Statista, 2020). V Sloveniji npr. je bilo na dan 9. julij 2021 registriranih 244.127 psov (�oln, 2021), kar pomeni, da obstaja veliko �tevilo gospodinjstev, potencialnih uporabnikov storitev hotelov za hi�ne �ivali.

2 Raziskovalni okvir
�ivali �e od prazgodovine dalje igrajo pomembno vlogo v �ivljenju ljudi (Alves in Barboza, 2018): predstavljo vir hrane, pomagajo ljudem pri delu, varujejo ljudi pred plenilci ali pa so jim zgolj dru�ba (Walsh, 2009). Prvi DNK dokazi o povezavi ?loveka s psom so stari 14.700 let (Starr, 2017). Zato je rek, da je pes ?lovekov najbolj�i prijatelj, zelo star in v sodobni dru�bi �e vedno veljaven koncept (Lear, 2012).

�tevilni znanstveni in strokovni ?lanki potrjujejo, da imajo hi�ni ljubljenci razli?ne pozitivne u?inke na ljudi (Blenku�, 2019). Prispevajo k dobremu po?utju svojih lastnikov in zagotavljajo pomembne fiziolo�ke in psiholo�ke koristi (Walsh, 2009). Lastniki hi�nih ljubljencev so manj osamljeni in bolj zadovoljni s svojim �ivljenjem, kot ljudje brez hi�nih ljubljencev (White et al, 2021). Obstaja segment ljudi, ki so ?love�ko dru�bo celo zamenjali s svojimi hi�nimi ljubljenci, zaradi ?esar so nanje neizmerno navezani (Friedmann in Thomas, 1985). �tudija, izvedena na ve? kot 2.000 lastnikov psov in ma?k, je pokazala, da ve? kot polovica sodelujo?ih raje pre�ivlja ?as s svojim ljubljencem, kot pa s partnerjem; ve? kot tretjina anketirancev svojega hi�nega ljubljenca celo postavlja pred svojega partnerja (Elsworthy, 2018). Obstaja vse ve? parov, ki se na?rtno odlo?ajo, da bodo namesto otrok raje imeli hi�ne ljubljence (Klein, 2019). Vse ve? lastnikov hi�nih ljubljencev svoje �ivali dojema kot otroke, �e posebej lastniki psov (Greenbaum, 2004). Zanje obstaja celo poseben izraz v angle�?ini - �fur babies� (Lopez-Hunter, 2017).

Tehnolo�ko in tr�no gospodarstvo sodobnega ?asa je dolo?en segment ljudi privedlo do po?love?enja njihovih hi�nih ljubljencev (Greenbaum, 2004). Nekateri ljudje so preprosto "obsedeni" s svojimi ne?love�kimi prijatelji (Walden, 2017). Zanje so pripravljeni porabiti veliko denarja (Deciccio, 2020), ve? kot zase: zagotavljajo jim zdravo prehrano, telesno vadbo ter najbolj�e izdelke in storitve (Patrick, 2021). Industrija v povezavi s hi�nimi ljubljenci zato predstavlja eno najbolj donosnih prilo�nosti (Roberts, 2021) in �e leta bele�i rekorde v rasti (Browne, 2021). Statisti?ni podatki ka�ejo velik porast izdelkov in storitev, povezanih s hi�nimi ljubljenci (Puac, 2021). Za hi�ne ljubljence obstajajo modna obla?ila, mo�nost sobivanja z lastniki v luksuznih zdravili�kih dejavnostih in udele�ba pri drugih storitvah (Anderson, 2021); lastnike spremljajo tudi na potovanjih (Carr in Cohen, 2009).

Kot odziv na hitro rasto?i turisti?ni segment lastnikov, ki potujejo s svojimi hi�nimi ljubljenci, nekateri ponudniki nastanitev dovoljujejo, da so hi�ne �ivali "njihovi gostje" in spijo v isti sobi z lastnikom (Carr in Cohen, 2009). Vendar potovanja s hi�nimi ljubljenci pogosto vklju?ujejo razne omejitve (Ying et al., 2021). Obstajajo predpisi, ki npr. prepovedujejo ali ote�ujejo uporabo javnega prevoza skupaj z �ivaljo (Kent, Mulley in Stevens, 2020). Obstaja mo�nsot, da se �ivali na potovanjih oku�ijo z nevarnimi boleznimi (Trotz-Willias in Gradoni, 2003), da med potjo utrpijo po�kodbe ali celo umrejo (DiLonardo, 2020). Poleg tega v nekaterih destinacijah ni primernih nastanitev, ki bi dovoljevale sobivanje hi�nih �ivali z njihovimi lastniki (Car in Cohen, 2009). Zaradi navedenih in podobnih omejitev je v dolo?enih primerih hi�nega ljubljenca bolje pustiti doma in zanj poiskati strokovno varsto, npr. v hotelih za hi�ne �ivali.

Izraz �hotel za �ivali� uporabljamo za objekt, ki nudi profesionalno oskrbo za hi�ne �ivali med potovanjem njihovih lastnikov (Anderson, 2021). Praviloma so ustanovljeni kot poslovna dejavnost, ki ponuja storitve lastnikom hi�nih ljubljencev, ki zaradi razli?nih, prej predstavljenih omejitev, ne morejo vzeti svojih hi�nih ljubljencev s seboj na potovanje.

V Sloveniji so hoteli za hi�ne �ivali v opredeljeni s posebnim predpisom, s Pravilnikom o za�?iti hi�nih �ivali (2009). Pravilnik opredeljuje poslovanje in prostore v tovrstnih hotelih, pogoje sprejema �ivali in tudi strokovno usposobljenost zaposlenih, ki delajo v njih. Zaposlene osebe v hotelih za hi�ne �ivali morajo imeti ustrezno znanje o pravilni oskrbi �ivali in veljavno potrdilo o opravljenem usposabljanju o prehrani, negi, vedenju in zdravstvenem varstvu �ivali. Njihovo usposabljanje mora biti potrjeno s strani Uprave za varnost hrane, veterinarstvo in varstvo rastlin -VURS in ga je potrebno obnavljati na pet let. Obsega tehni?ne in upravne vidike zakonodaje s podro?ja za�?ite �ivali in varstva �ivali prosto �ive?ih vrst, fiziologijo �ivali (potrebe, obna�anje in koncept stresa), prakti?ne vidike ravnanja z �ivalmi, skrb za �ivali v nujnih primerih in varnostni vidik oseb, ki ravnajo z �ivalmi. Ob uspe�no opravljeni certifikaciji morajo lastniki hotela za hi�ne �ivali skleniti pogodbo z veterinarsko postajo za redne in�pekcijske preglede (Pravilnik o za�?iti hi�nih �ivali, 2009).

Sprejem �ivali v varstvo se izvede skladno z dolo?bami pravilnika. Osebje hotela za �ivali mora voditi evidenco s podatki o sprejetih hi�nih ljubljencih in podatke o njihovih lastnikih. Ob oddaji zabele�ijo: (1) vrsto ali pasmo hi�nega ljubljenca, starost in spol, (2) osebno ime lastnika �ivali oz. ime podjetja, naslov in telefonsko �tevilka lastnika oz. skrbnika, (3) datum sprejema �ivali, (4) datum vrnitve �ivali skrbniku, (5) podatke o posebni negi �ivali (hrana, alergije itd.) in (6) mo�no zdravljenje med varstvom (Pravilnik o za�?iti hi�nih �ivali, 2009).

Predpis dolo?a le minimalne pogoje za delovanje in uspe�no izvajanje storitev hotelov za �ivali. V praksi prihaja glede ponudbe tovrstnih hotelov do precej�njih razlik. Nekateri ponudniki ponujajo luksuzne hotele za pse, kjer lahko psi u�ivajo v luksuznih storitvah, masa�ah, rekreaciji v fitnesu, sobni postre�bi itd. (Rupar, 2021). Najbli�ji luksuzni hotel za hi�ne ljubljence npr. obstaja v Zagrebu, kjer zanje ponujajo tri razli?ne kategorije apartmajev, luksuzne toplice za pse in storitve najvi�je kakovosti (Krsti?, 2020).

?eprav je izraza 'hotel' za �ivali identi?en izrazu 'hotel', ki je namenjen namestitvi ljudi, imajo hoteli za hi�ne �ivali druga?no vrsto 'gostov' in nudijo tovrstnim gostom prilagojene storitve. Hotele za hi�ne �ivali sicer ne uvr�?amo med dejavnosti, povezane s turizom, vendar ta vez � ?eprav morda posredno � obstaja. Najdemo jo lahko v tem, da hoteli za �ivali re�ujejo te�ave ljudi, ki potujejo, vendar iz razli?nih razlogov ne morejo potovati s svojim hi�nim ljubljencem.

2 Metodologija
Podatke za empiri?no raziskavo smo zbrali v Sloveniji in sicer v mesecu decembru leta 2020. Empri?no raziskovanje je potekalo v treh fazah.

V prvi fazi smo raziskovali hotele za hi�ne �ivali v Sloveniji. Ker v dr�avi ne vodimo registra hotelov za hi�ne �ivali (na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) vodijo le neformalni seznam), smo podatke zbrali iz sekundarnih virov z uporabo internetne raziskave. Kot prese?ni dan za zbiranje podatkov smo dolo?ili 20. december 2020.

Pri prvem poskusu iskanja hotelov za hi�ne �ivali smo se oprli na ugotovitev, da hoteli za hi�ne �ivali oz. podobne dejavnosti spadajo pod 'druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvr�?ene' (SKD 96.090). V sistemu AJPES je bilo na dan 17. november 2020 po tej klasifikaciji zaznanih 1.581 zadetkov. Javni podatki so prikazani zgolj do pete strani zadetkov. Med zadetki je mogo?e opaziti med seboj nepovezane storitve z dejavnostjo hotelov za hi�ne �ivali kot so npr. astrologija, animatorstvo, alkimija, tetoverji, avto prevozniki, lepotne storitve, ipd.

Hotele za hi�ne �ivali smo v nadaljevanju identificirali tako, da smo v orodno vrstico iskalnika Google vpisovali naslednje deskriptorje: hotel za �ivali, hotel za hi�ne �ivali, hotel za male �ivali, pasji hotel, ma?ji hotel. Rezultate smo primerjali s seznamom UVHVVR.

S pomo?jo navedenih deskriptorjev smo v Sloveniji identificirali 38 hotelov za hi�ne �ivali, ki smo jih smo analizirali po izbranih kriterijih:
� lokacija;
� vrsta �ivali, ki jih sprejemajo v hotelu (vse hi�ne �ivali, hi�ne �ivali in ma?ke, psi in ma?ke, samo psi in samo ma?ke);
� ponudba v hotelu (storitve, ki jih hoteli dodatno ponujajo poleg no?itev �ivali);
� cena (cene no?itev za razli?ne vrste �ivali).

Navedene besedne zveze (kriterije) smo uporabili kot kode, s pomo?jo katerih smo iskali podatke na spletnih straneh hotelov za hi�ne �ivali. Dejavnosti varstva �ivali, ki omogo?ajo le oskrbo na domu ali ne vklju?ujejo no?itve, smo iz raziskave izklju?ili.

V drugi fazi empiri?nega raziskovanja smo izbrali tri hotele za �ivali, ki se razen po svojih zanimivostih odlikujejo tudi z urejenimi uradnimi spletnimi stranmi ter jih predstavili. Predstavitev omogo?a bolj�e razumevanje in globljo predstavo o dejavnosti hotelov za hi�ne �ivali. Izbrane primere dobre prakse smo predstavili opisno.

V tretji fazi smo z metodo fokusne skupine zbrali podatke o mnenjih lastnikov hi�nih ljubljencev o varstvu hi�nih ljubljencev v hotelih za hi�ne �ivali. Zaradi omejitev gibanja in stikov z ljudmi (epidemija Covid-19) je sre?anje s predstavniki fokusne skupine potekalo 6. decembra 2020 prek spletne aplikacije Zoom. Sodelovalo je deset udele�encev, ki smo jih zbrali iz razli?nih geografskih obmo?ij v Sloveniji, iz razli?nih tipov naselij, razli?nih starostnih skupin in z razli?no stopnjo izobrazbe. S tovrstnim pristopom izbora udele�encev smo �eleli pridobiti �iroko paleto mnenj.

Fokusno skupino je moderirala prva raziskovalka. Vnaprej pripravljena vpra�anja so ji nudila oporo za vodenje razprave ter za spodbujanje vseh udele�encev k podajanju svojih stali�? in mnenj. Z namenom pridobitve globljega razumevanja o obravnavani tematiki je skupinsko interakcijo med udele�enci ob?asno razgibala tudi z ustvarjanjem nesoglasij med mjimi. S predhodnim soglasjem udele�encev fokusne skupine je bil celoten pogovor posnet, vendar je bila kljub temu anonimnost udele�encev zagotovljena. Na podlagi zvo?nega posnetka je bil pripravljen prepis razprave. Izjave in mnenja so bila obdelana z uporabo vsebinske analize, rezultati pa predstavljeni v opisni obliki. Odgovore oz. mnenja smo primerjali s teoreti?nim delom naloge, ki temelji na znanstveni in strokovni literaturi in sekundarnih virih.

3 Rezultati
3.1 Analiza hotelov za hi�ne �ivali v Sloveniji
V Tabeli 1 so prikazani hoteli za hi�ne �ivali v Sloveniji, ki ponujajo mo�nost no?itve za �ivali. Nanizana so: a) imena hotelov za �ivali, b) vrste �ivali, ki jih hotel sprejema, c) vrsta storitve, ki jih hotel ponuja poleg no?itve, d) cena no?itve za posamezno �ival (s posebnostmi, kot so vi�je cene ob posebnih stanjih) in e) lokacija hotela.

Tabela 1: Hoteli za hi�ne �ivali v Sloveniji

Ob analizi hotelov za hi�ne �ivali v Sloveniji smo ugotovili slede?e:
� V Sloveniji ne vodimo centralne evidence storitev. UVHVVR ima nepopoln seznam ponudnikov, ki se ukvarjajo z dejavnostjo varstva hi�nih �ivali.
� Dejavnost hotelov za hi�ne �ivali je ume�?ena v med seboj izjemno nepovezane dejavnosti, kar omogo?a ponudnikom prosto poimenovanje dejavnosti varstva hi�nih �ivali (hotel za hi�ne �ivali, hotel za male �ivali, hotel za hi�ne ljubljence, pasji hotel, ma?ji hotel, varstvo hi�nih ljubljencev, hostel za hi�ne ljubljence, pasji dvor, klinike, zaveti�?a, ipd.). Iz navedenih razlogov je nekatere od njih te�ko identificirati s pomo?jo deskriptorjev, ki se nana�ajo na hotele za �ivali.
� Dolo?enih ponudnikov iz seznama UVHVVR po uporabljenih deskriptorjih sploh ni bilo mogo?e identificirati v internetnem brskalniku Google; na�li smo jih zgolj zaradi prisotnosti na seznamu ponudnikov varstva �ivali.

Rezultati o lokaciji hotelov za hi�ne �ivali so pokazali, da se najve? hotelov za varstvo �ivali v Sloveniji nahaja na obmo?ju Ljubljane in njene okolice. Drugod se hoteli pojavljajo v bli�ini ve?jih mest; nekatera obmo?ja, npr. Tolmin, slovenska obala, Postojna, Cerknica, Ilirska Bistrica, Ribnica, Ko?evje, Slovenska Bistrica, Ptuj, Lenart in Ormo� tovrstnih hotelov nimajo.

Ob uporabi kode/kriterija vrste �ivali smo ugotovili, da nekateri ponudniki v hotele sprejemajo samo dolo?ene vrste �ivali; nekateri so celo specifi?ni pri pasmah - sprejemajo npr. le ov?arske pasme. Nekateri ponudniki na svojih straneh uporabljajo izraz male �ivali, ostale hi�ne �ivali in hi�ni ljubljenci. Zato je te�je natan?no identificirati, katere vrste �ivali (poleg specifi?no izra�enih psov) je mogo?e oddati v hotelsko varstvo. Nekateri hoteli med �ivalmi (poleg psov in ma?k) v varstvo sprejmejo glodavce, ku�?arje, kunce, ptice, �elve in dihurje; spet drugi se omejujejo le na dolo?eno pasmo psov, npr. ov?arske pse.

Hoteli za �ivali praviloma ponujajo osnovne storitve varstva v hotelu; pogosto se poleg te storitve pojavljajo tudi druge dejavnosti, kot npr. veterinarske storitve, dnevno varstvo hi�nih �ivali oz. vrtci, oskrba na domu, nega in lepotne storitve za hi�ne �ivali, sprehajanje psov, dejavnosti zaveti�?, socializacija in vzgoja psov, prodaja artiklov, itd. Pri enem izmed ponudnikov smo opazili celo ocenitev z zvezdicami (5*) in obljubljene luksuzne storitve za pse. Nekateri ponudniki poleg standardnega varstva v hotelu ponujajo tudi VIP varstva, kjer so �ivali dele�ne ve? pozornosti. Oskrba �ivali, ki je oddana v varstvo, se pri ponudnikih razlikuje. Dolo?eni imajo v ceno �e v�tete sprehode, ?esanje in izpuste, razvajanja ipd., spet drugi te storitve dodatno zara?unavajo.

Cene dnevne oskrbe psov, ma?k in ostalih hi�nih �ivali v hotelih se gibljejo med 5� in 40� na dan. Cena varstva je odvisna od razli?nih dejavnikov, kot so: vrsta hi�ne �ivali v varstvu, posebna stanja �ivali (bolne, agresivne, ipd.), �tevilo oddanih �ivali v varstvo, velikost �ivali, starost �ivali, dol�ina bivanja, ipd.

?e primerjamo ponudbo hotelov med seboj, ugotavljamo, da vi�ja cena no?itve ne pomeni nujno ve? ugodnosti in pozornosti za �ival, ki je oddana v varstvo. �tevilni ponudniki poslujejo podobno kot tradicionalni hoteli. Potrebne so predhodne rezervacije, ob odpovedi rezervacije ne vra?ajo denarja, v ?asu sezone in praznikov veljajo vi�je cene, pridr�ujejo si pravico do zara?unavanja dodatnih stro�kov ob zamudah, ipd. Ponudniki pogosto ponujajo popuste na �tevilo �ivali v oskrbi, na dol�ino bivanja �ivali v oskrbi, popust na hranjenje z lastno hrano, popusti za abonente in celo celoletne pakete varstva z no?itvami.

3.2 Izbrani primeri dobre prakse
a)Zonzani
Nahaja se v naselju Jarmovec med krajema Dramlje in �entjur. Posluje od leta 1991 dalje in se ogla�uje kot prvi hotel za male �ivali v Sloveniji. Po desetletju delovanja hotela s �estimi nastanitvenimi mesti je bil z odlo?bo takratnega VURS-a adaptiran (2002) in od takrat deluje tudi kot zaveti�?e za male �ivali. Zagotavlja nastanitvena mesta za 52 psov in 40 ma?k. Osnovni namen podjetja je zagotavljanje ?im bolj�ega po?utja �ivali v njihovi oskrbi, kar zahteva tudi veterinarsko oskrbo. Leta 2004 so dodatno odprli veterinarsko ambulanto za namen oskrbe �ivali v zaveti�?u. Danes ustanova poleg zaveti�?a in veterinarske oskrbe v hotelsko varstvo sprejema vse hi�ne �ivali. Vsako namestijo v svoj boks z notranjim in zunanjim delom, kjer ni v stiku s preostalimi �ivalmi. Pred oddajo �ivali v hotel je obvezna predhodna rezervacija po telefonu (minimalno en teden in v sezoni vsaj 14 dni prej). �ival mora biti ozna?ena z mikro?ipom ter cepljena proti steklini in ku�nim boleznim, kar je razvidno iz njenega potnega lista. Lastnik mora predhodno sporo?iti zdravstvene te�ave �ivali in ukrepe pri negi, ki jih �ival potrebuje (npr. dietna hrana, tablete, kapljice za o?i, ipd.). Lastniki morajo za no?itev psa od�teti 11�, za ma?ke 5� in ostale hi�ne �ivali 6�; sprehode �ivali dodatno zara?unajo.

b) Hotel MUCMUC
Hotel se nahaja v Ljubljani ob hipodromu Sto�ice. V hotelsko varstvo sprejemajo ma?ke in ostale hi�ne ljubljence: zaj?ke, hr?ke, morske pra�i?ke, papige, ipd. Bivalne enote in oprema so prilagojene ma?kam (ma?je pohi�tvo, ma?ja strani�?a, visoke poli?ke, igra?e, sve�i posipi in ?love�ka dru�ba). V bivalni enoti lahko biva le ena muca ali najve? dve, ?e prihajata iz istega gospodinjstva. Lastnikom priporo?ajo, da za �ival s seboj prinesejo odejo ali igra?ko, ki jo ima muca najraje, saj se tako bolje po?uti in la�je prilagodi na novo okolje. Pri oddaji v varstvo morajo muce imeti potrdilo o cepljenju proti ku�nim boleznim in biti o?i�?ene notranjih in zunanjih zajedavcev. Da bi se �ivali ?im bolje po?utile, jih �elijo hraniti tako, kot so navajene doma. Na voljo imajo tudi zavarovan izhod na prosto, ki je prav tako varen in opremljen za plezanje, po?ivanje in igranje. Ob rezervaciji napro�ajo lastnike, da sporo?ijo, kak�no hrano naj ljubljenec u�iva med bivanjem, sicer ponujajo izbiro mokre in suhe hrane. V hotelu ponujajo razli?ne storitve no?itev in sicer: polni penzion ma?ke na dan 11� ter polpenzion ma?ke z lastno hrano 10�. Omogo?ajo popuste na dodatno ma?ko iz istega gospodinjstva -10% in 10% popusta na bivanje v hotelu nad 30 dni. V ceno je v�teta namestitev, hrana, voda, posip za ma?je strani�?e, osnovna nega in izpust. Oskrba drugih hi�nih �ivali na domu stane 7� in prevoz, za katerega zara?unavajo 0,37�/km. Ponujajo tudi mo�nost prevoza �ivali do veterinarja in antiparazitik tretmaje.

c) Pasji Planet
Nahaja se v Diva?i in v varstvo sprejema samo pse. Nudi dnevno varstvo oz. pasji vrtec, sprehajanje psov, razne te?aje ter programe socializacije in �olanja psov. Poleg standardnega ve?dnevnega bivanja v hotelu za pse ponujajo tudi VIP varstvo. Vsak pes, ki je oddan v oskrbo, mora biti primerno negovan, imeti veljaven potni list, biti predhodno cepljen, ?ipiran ter za�?iten pred notranjimi in zunanjimi zajedavci. V kolikor se pri psih pojavljajo vedenjske ali zdravstvene te�ave, morajo lastniki pred oddajo o tem obvezno obvestiti skrbnike. Celodnevno varstvo z no?itvijo stane od 20� do 25 �, varstvo agresivnega psa pa 30�. Ponujajo 10% popusta na drugega psa, ki je oddan v varstvo. V kolikor lastniki odpovejo rezervacijo en teden ali manj pred oddajo, hotel kljub temu zara?una 100% znesek varstva. Ravno tako je obra?unan celoten znesek rezerviranega termina ob kasnej�i oddaji ali pred?asnim prevzemom psa iz varstva. ?e lastniki izberejo ve?dnevno varstvo v pasjem hotelu, ta vklju?uje tri dalj�e sprehode, igre z ostalimi psi in morda tudi tek ob kolesu ali rolerjih. Varstvo psov temelji na vzgoji, zaradi ?esar morda vrnejo psa z novo maniro lepega vedenja. V ?asu na po?itnicah lastnikom po�ljejo sliko, video zapis in opis o po?utju psa. Z dopla?ilom pred prevzetjem ponujajo tudi nego psa. VIP varstvo v hotelu naj bi prina�alo dodatno razvajanje in individualno oskrbo. Pes je vsakodnevno dele�en vsaj enega sprehoda brez prisotnosti drugih psov, sprostitev na pasjem poligonu, individualno igro s psom, tek ob kolesu ali rolerjih, u?enja in dodatnih treningov na teka�ki stezi, dobrote za glodanje in ob koncu �pasjih po?itnic� pred prevzemom odpeljejo psa tudi v pasji salon. V sklopu VIP varstva lastnikom vsakodnevno po�iljajo slike in opis kako se pes po?uti in zabava. Za tovrstno varstvo z no?itvijo je potrebno od�teti 37�.

3.3 Rezultati fokusne skupine
Rezultati analize podatkov, zbranih v fokusni skupini, so bili nekoliko presenetljivi. Zaradi razli?nih pomislekov in omejitev glede svojih hi�nih ljubljencev nih?e od lastnikov hi�nih �ivali v fokusni skupini �e ni uporabljal storitev hotelov za hi�ne �ivali. Za profesionalno nego v teh hotelih se tudi v prihodnje ne bodo odlo?ili. Udele�enci fokusne skupine poudarjajo, da njihova hi�na �ival ni vajena lo?itve od dru�ine. Sprememba okolja njihovemu ljubljencu ne bi ustrezala, saj je lo?itev od dru�ine v preteklosti �e povzro?ila zdravstvene in vedenjske te�ave �ivali. Prepri?ani so, da bi bil njihov hi�ni ljubljenec, v izjemni stiski v primeru, da bi ga oddali v profesionalno oskrbo stran od znanih krajev ali ljudi. Poleg tega v ve?ini primerov hi�ne �ivali lastnikov v fokusni skupini niso vajene sobivanja z drugimi �ivalmi. V primeru profesionalne oskrbe lahko to predstavlja precej�en problem, saj imajo v hkrati name�?enih ve? �ivali. Lastniki hi�nih ljubljencev z nizko stopnjo navezanosti na svojega ljubljenca so izpostavljali mo�ne vedenjske te�ave svojih �ivali. Sodelujo?i so izpostavili, da nekateri hi�ni ljubljenci niso vajeni bivati v notranjih prostorih hi�e, kar pomeni, da so neprimerni za predajo v profesionalno hotelsko nego. Nadaljnje, udele�enci se bojijo in ne izklju?ujejo mo�nosti, da bi njihov hi�ni ljubljenec v hotelski oskrbi zbolel. Nekateri hi�ni ljubljenci imajo posebne zdravstvene te�ave in zaradi tega niso cepljeni, kar pomeni, da je mo�nost oskrbe v �ivalskih hotelih nemogo?a. Lastnike najbolj skrbi, da bi bil njihov hi�ni ljubljenec med varstvom osamljen, brez ?love�ke dru�be in interakcij, ki je njihova �ival dele�na vsak dan doma.

Ve?ina sodelujo?ih v fokusni skupini je izrazila nezaupanje v strokovnost osebja v hotelih za hi�ne �ivali in dvomi v ustrezno nego svojega hi�nega ljubljenca. Menijo, da �ival, ki je oddana v hotelsko oskrbo, ne bi imela enake pozornosti, kot jo je dele�na doma. Prepri?ani so, da bi o svojem ljubljencu v hotelskem varstvu razmi�ljali ves ?as in bi se te�ko sprostili ter u�ivali na po?itnicah.
 
Eden od klju?nih razlogov, zakaj udele�enci fokusne skupine nikoli niso uporabljali hotelske oskrbe, predstavlja dejstvo, da ima vsak od njih nekoga, ki skrbi za njihove hi�ne ljubljence, medtem ko so odsotni. Za pomo? pri varstvu ali oskrbi hi�nih �ivali vedno prosijo dru�inske ?lane, prijatelje ali sosede.

4 Razprava
Raziskava daje vpogled v stanje hotelov za hi�ne �ivali na obmo?ju Slovenije in obravnava odnos slovenskih lastnikov hi�nih ljubljencev do hotelov za hi�ne �ivali. V njej smo pridobili odgovor na obe raziskovalni vpra�anji.

V Sloveniji smo identificirali 38 hotelov za hi�ne �ivali. Najve? se jih nahaja v Ljubljani in njeni okolici, kjer se na?in �ivljenja nekoliko razlikuje od ruralnega dela Slovenije. Hoteli za �ivali sprejemajo v varstvo hi�ne �ivali, kot so psi, ma?ke, glodavci, kunci, ptice ipd.

Ugotovili smo, da hoteli v dolo?enih segmentih poslujejo podobno kot tradicionalni hoteli: pogosto je potrebna predhodna rezervacija, v ?asu sezone in praznikov veljajo vi�je cene storitev, obstajajo razli?ni paketi storitev, kot so pol in polni penzioni. Hoteli poleg varstva �ivali pogosto opravljajo tudi druge dejavnosti, kot so zaveti�?a, veterinarske storitve, dnevno varstvo �ivali oz. vrtci, lepotne storitve, sprehajanje, varstvo in vzgoja psov, prodaja raznih artiklov ipd. Cena storitve zna�a od 5 do 40 �. Nekateri ponudniki dolo?ene storitve dodatno zara?unavajo, medtem ko so pri nekaterih ponudnikih �e vklju?ene v ceno (npr. sprehodi, igranje, ?esanje ipd.).

Rezultati so pokazali, da obstaja segment lastnikov hi�nih ljubljencev, ki se izogiba oddaji svojega ljubljenca v hotel za hi�ne �ivali. Kadar potujejo, svoje hi�ne ljubljence raje vzamejo s seboj na pot. V primeru, da jih hi�ni ljubljenec zaradi raznih omejitev ne more spremljati na potovanju, za pomo? pri varstvu raje prosijo dru�inske ?lane ali prijatelje. Glede profesionalne oskrbe v hotelih izra�ajo pomisleke predvsem v zvezi z dobrim po?utjem njihove �ivali in odnosom osebja v hotelih do �ivali v varstvu. Predvidevamo, da je tako razmi�ljanje morda bolj predsodek kot realnost, saj nih?e od sodelujeo?ih v fokusni skupini, ki so tak�no mnenje izrazili, nima osebnih izku�enj s hoteli za �ivali. Hoteli za �ivali obstajajo, poslujejo in se razvijajo, kar pomeni, da obstaja zadostno �tevilo uporabnikov njihovih storitev, ki jim zaupajo.

Ugotovitve �tudije predstavljajo prilo�nost za ponudnike hotelov za hi�ne �ivali, da nagovorijo tisti dele� lastnikov hi�nih ljubljencev, ki �e ni uporabil njihovih storitev ter odpravijo nezaupanje glede oskrbe �ivali v hotelih. Lasniki hotelov za hi�ne �ivali bi lahko bolje predstaviti svoje storitve in pomirili lastnike ter jih prepri?ali o dobrem po?utju �ivali, ki so v njihovem varstvu. Odli?na ideja je mo�nost stalnega obve�?anja lastnikov o stanju njihovega ljubljenca v obliki slik in videoposnetkov, kot to nekateri �e po?enjo.

V raziskavi smo se soo?ali z nekaterimi omejitvami. Prva je povezana z omejenim �tevilom obstoje?ih raziskav na podro?ju hi�nih ljubljencev v turizmu ter prevsem s podro?ja hotelov za hi�ne �ivali. Drugo omejitev predstavlja odsotnost registra hotelov za hi�ne �ivali na dr�avni ravni, zaradi ?esar v raziskavo morda niso bile zajete vse enote. V teku raziskave smo ugotovili, da je najve?jo omejitev predstavljal izbor udele�encev fokusne skupine, saj nih?e od njih ni imel izku�enj s hoteli za �ivali. Ker njihovo stali�?e ne temelji na osebnih izku�njah, smo v raziskavi pridobili le omejen pogled na dojemanje tovrstnih hotelov. V tem vidimo prilo�nost za nadaljevanje raziskovanja obravane tematike, v katero bomo vklju?ili �ir�i krog sodelujo?ih; tudi takih, ki izku�nje s hoteli za �ivali imajo.

Literatura

Alves, R. R. N. in Barboza, R. R. D. 2018. The role of animals in human culture. Ethnozoology (277-301). Academic Press.
Anderson, N. 2021. Luxury services for pets include blueberry facials and desiger dog beds. Dostopno na: https://canadianfamilyoffices.com/life-family/luxury-services-for-pets-include-blueberry-facials-and-designer-dog-beds. [27.9.2021].
Bland, A. 2013. Is taking your pet on an Airplane worth the risk? Dostopno na: https://www.smithsonianmag.com/travel/is-taking-your-pet-on-an-airplane-worth-the-risk-6241533. [12.10.2021].
Blenku�, U. 2019. Pozitivni vpliv hi�nih �ivali na zdravje ljudi. Revija Javno zdravje, 4, 1-12. Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/blenkus_jz_2019_04.pdf. [29.9.2021].
Browne, M. 2021. Pet industry sales in 2020 surpass $100 billio for frst time. Dostopno na: https://www.supermarketnews.com/winning-pet-care/pet-industry-sales-2020-surpass-100-billion-first-time, [12.10.2021].
Carr, N. in Cohen, S. 2009. Holidaying with the family pet: No dogs allowed!. Tourism and Hospitality Research, 9(4), 290-304.
Deciccio, E. 2020. The pet business s booming as Amercans spend more on their animals while they work from home. Dostopno na: https://www.cnbc.com/2020/12/05/americans-are-spending-more-money-on-their-pets-during-the-pandemic.html. [27.9.2021].
DiLonardo, M. J. 2020. Why is it so hard to keep pets safe on a plane?. Dostopno na: https://www.treehugger.com/as-pet-deaths-continue-airlines-pressured-to-change-their-ways-4862979. [12.10.2021].
Dwyer, L., Forsyth, P. in Dwyer, W. 2020. Tourism economics and policy. Channel View Publications.
Elsworthy, E. 2018. Over a third of people prefer their pets to their partner, study finds. Indipendent. Dostopno na: https://www.independent.co.uk/property/house-and-home/pets/pets-partners-preference-cats-dogs-kittens-puppies-survey-research-a8188866.html. [12.10.2021].
Friedmann, E. in Thomas, S. 1985. Health benefits of pets for families. Marriage & Family Review, 8(3-4), 191-203.
Greenbaum, J. 2004. It's a dog's life: Elevating status from pet to" fur baby" at yappy hour. Society & Animals, 12(2), 117-135.
Heggem, S. 2016. Luxury pet care- What, how and why? Pridobljeno iz https://www.luxuryfacts.com/index.php/sections/article/Luxury-Pet-Care---What-How-and-Why. [12.10.2021].
Jetpet resort. 2021. How to leave your dog at home while you're on vacation or away. Dostopno na: https://jetpetresort.com/blog/dog-boarding/how-to-leave-your-dog-at-home-while-youre-on-vacation-or-away. [28.9.2021].
Kent, J. L., Mulley, C. in Stevens, N. 2020. Challenging policies that prohibit public transport use: Travelling with pets as a case study. Transport Policy, 99: 86-94.
Kirillova, K., Lee, S. in Lehto, X. 2015. Willingness to travel with pets: a US consumer perspective. Journal of Quality Assurance in Hospitality & Tourism, 16(1): 24-44.
Klein, J. 2019. The child-free couples who treat their pets like children. BBC. Dostopno na: https://www.bbc.com/worklife/article/20190826-the-child-free-couples-who-treat-their-pets-like-children. [13.10.2021].
Krsti?, E. 2020. U Zagrebu otvoren hotel za pse, a cijena no?enja je do 470 kuna. Dostopno na: https://www.24sata.hr/lifestyle/u-zagrebu-otvoren-hotel-za-pse-a-cijena-nocenja-je-do-470-kuna-696570?utm_medium=Status&utm_source=Facebook&utm_content=696570&utm_campaign=24sata%20Facebook%20status&fbclid=IwAR20C13-EMF9dLKBjBz-Du1oQEKL5d3Xd284lW5AWA204lI3aW8lYbXpOww. [29.9.2021].
Ku�nik, L. in Grafenauer, B. 2011. Dopolnilne turisti?ne dejavnosti. Ljubljana: Zavod IRC.
Lear, J. 2012. Our furry friends: The history of animal domestication. Journal of Young Investigators, 2.
Leggat, P. A. in Speare, R. 2000. Traveling with pets. Journal of travel medicine, 7(6): 325-329.
Lopez-Hunter, A. M. 2017. Fur Babies Matter: My Dog Is Not Property. Savannah L. Rev., 4: 259.
Patrick, W.L. (2021). Why We Love to Spend Money on Our Pets. Dostopno na: https://www.psychologytoday.com/us/blog/why-bad-looks-good/202104/why-we-love-spend-money-our-pets, [13.10.2021].
Peng, N., Chen, A. & Hung, K. P. 2014. Including pets when undertaking tourism activities: incorporating pet attachment into the TPB Model. Tourism Analysis, 19(1): 69-84.
Pravilnik o za�?iti hi�nih �ivali. Uradni list RS, �t. 51/09.
Puac, S. 2021. 22 Fascinating pet industry statistics & facts for 2021. Dostopno na: https://petpedia.co/pet-industry-statistics. [27.9.2021].
Roberts, R. 2021. Pet Industry Trends, Growth & Statistics in 2021 and Beyond: Unleashing Your Ecommerce Pet Marketing Strategies. Dostopno na: https://commonthreadco.com/blogs/coachs-corner/pet-industry-trends-growth-ecommerce-marketing. [12.10.2021].
Rupar, K. 2021. Prvi luksuzni hotel za pse. Dostopno na: https://www.citylife.si/lifestyle/prvi-luksuzni-hotel-za-pse. [28.9.2021].
Starr, M. 2017. This 8,000-Year-Old Rock Art Is The Earliest Depiction of Domesticated Dogs. Dostopno na: https://www.sciencealert.com/1000-year-old-rock-art-saudi-arabia-earliest-depiction-domestic-dogs-hunting. [24.9.2021].
Statista. 2020. Pet market in Europe- statistics & facts. Dostopno na: https://www.statista.com/topics/3890/pet-market-in-europe/. [12.10.2021].
�oln, T. 2021. Psi kot na?in �ivljenja, pa tudi dober izgovor za no?ni sprehod v ?asu koronskih ukrepov. [radijska oddaja]. Ljubljana: RTV Slovenija.
Trotz?Williams, L. in Gradoni, L. 2003. Disease risks for the travelling pet: Leishmaniasis. In Practice, 25(4): 190-197.
Walden, L. 2017. A Guide to Worldwide Pet Ownership. Dostopno na: https://www.petsecure.com.au/pet-care/a-guide-to-worldwide-pet-ownership. [27.9.2021].
Walsh, F. 2009. Human?animal bonds I: The relational significance of companion animals. Family process, 48(4): 462-480.
White, M. W., Khan, N., Deren, J. S., Sim, J. J. in Majka, E. A. 2021. Give a dog a bone: Spending money on pets promotes happiness. The Journal of Positive Psychology: 1-7.
Wojta?, J., Garbiec, A., Karpi?ski, M. in Czy?owski, P. 2020. Dogs� Stay in a Pet Hotel�Salivary Cortisol Level and Adaptation to New Conditions. Journal of Applied Animal Welfare Science: 1-6.
Ying, T., Tang, J., Wen, J., Ye, S., Zhou, Y. in Li, F. S. 2021. Traveling with pets: Constraints, negotiation, and learned helplessness. Tourism Management, 82: 104183.