DARIJA VIDRANJSKI, DIPL. MED. POSL.: RAZUMEVANJE ?USTVENE INTELIGENCE

Povzetek

Tema ?ustvena inteligenca se nana�a na sposobnost prepoznavanja in obvladovanja lastnih ?ustev ter tudi ?ustev drugih. Glede na dejstvo, da ?ustvena inteligenca ni nov izraz, je bil namen ?lanka raziskati poznavanje in razumevanje ?ustvene inteligence. Raziskava vsebuje teoreti?ni del, kjer so zajete osnove teorije in predpostavke psihologov in raziskovalcev ?ustvene inteligence, povezava s ?ustvi ter prepoznavanje, upo�tevanje ?ustvene inteligence vrste inteligenc in ?ustvena inteligenca v vodstvu.

Klju?ne besede: ?ustvena inteligenca, ?ustva, inteligenca, inteligen?ni koli?nik, Q, IQ, SQ, EQ, zaposleni, delovno mesto, vodstvo

Abstract

The topic is emotional intelligence, which refers to the ability to recognise and manage our own emotions, as well as the emotions of other people. Given the fact that the emotional intelligence is not a new topic, the purpose of this research is to explore knowledge and understanding of emotional intelligence. The research consists of a theoretical part that covers the basics of emotional intelligence, its relation to emotions, together with recognition and consideration of the emotional intelligence in the name of psychologists and other scientists.

Key words: Emotional intelligence, emotions, intelligence, Q, IQ, SQ, EQ, employees, work place, management

Uvod

Veliko ljudi pozna izraz inteligenca in to povezujejo z inteligen?nim koli?nikom. Nekoliko manj jih je seznanjenih s ?ustveno inteligenco. Za ?ustveno inteligenco na splo�no velja, da vklju?uje vsaj tri ve�?ine: ?ustveno zavedanje ali sposobnost prepoznavanja in poimenovanja lastnih ?ustev; sposobnost izkori�?anja teh ?ustev in njihovo zavedanje pri razmi�ljanju in re�evanju problemov; in sposobnost obvladovanja ?ustev, ki vklju?uje tako reguliranje lastnih ?ustev, ko je to potrebno, kot pomo? drugim, da storijo enako. ?ustveno inteligenco lahko povezujemo tudi s ?ustvi. Veselje, strah, jeza so najbolj pogosta ?ustva, s katerimi se sre?ujemo vsak dan. Negativni faktorji (slu�ba, dom, �ola in podobno) lahko negativno vplivajo na razpolo�enje ljudi, kar posledi?no vodi k zmanj�anju ?ustvene inteligence.

?ustva

Obstaja veliko definicij o ?ustvih. Med najbolj popularnimi definicija iz Slovarja slovenskega knji�nega jezika. �� du�evni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med ?lovekom in okoljem� (In�titut za slovenski jezik Frana Ramov�a ZRC SAZU, 2017, str. 9).

?ustva so lahko pojavljanja (panika) ali dispozicije (sovra�nost) ter kratkotrajna (jeza) ali dolgotrajna (�alost). Psihoterapevt Michael C. Graham meni, da strah lahko poteka od blage zaskrbljenosti do groze ali sramu, od zadrege do sramote. ?ustva so bila opisana kot sestavljena iz usklajenega niza odzivov, ki lahko vklju?ujejo verbalne, fiziolo�ke, vedenjske in nevronske mehanizme. ?ustva so razvr�?ena v kategorijo z nekaterimi odnosi med ?ustvi in nekaterimi neposrednimi nasprotji. Graham razlikuje ?ustva kot funkcionalna ali disfunkcionalna in trdi, da imajo vsa funkcionalna ?ustva koristi (Graham, 2018).

Paul Ekman, ameri�ki psiholog, profesor na kalifornijski univerzi in pionir �tudije o ?ustvih je ve? kot 40 let podpiral pogled, da so ?ustva diskretna, merljiva in fiziolo�ko razlo?na. Klasi?na raziskava je pokazala, da so udele�enci izoblikovali obrazne mi�ice v izrazne obrazne mimike. Poro?al je o subjektivnih in fiziolo�kih izku�njah, ki so se ujemale z izraznimi obraznimi potezami. Njegovi izsledki raziskave so ga pripeljali do razvrstitve �estih ?ustev kot osnovnih: jeza, gnus, strah, sre?a, �alost in presene?enje (Cherry, 2019).

Vsakodnevno se sre?ujemo s ?ustvi. Ugotavljamo, kako jih prepoznati, kako jih zaznati in kako se soo?iti z njimi. Vsi imamo svojo razlago o ?ustvih, ki se velikokrat razlikuje od strokovne definicije (Musek, 2005). Poznamo veliko teorij o ?ustvih, ki se razlikujejo med avtorji (Lamovec, 1991).

Zaznavanje ?ustev

Zaznavanje ?ustev v praksi pomeni, da pri osebi zaznamo njeno voljo, ali pa lahko zaznamo ?ustva po tonu glasu, vendar ni vedno tako. Pri zaznavanju ?ustev moramo biti pozorni, saj nasmeh ne pomeni vedno, da je oseba dobre volje. Velikokrat je mimika lahko la�na, zato se ne smemo vedno zanesti nanjo. Pomagajo nam lahko faktorji, kot so situacija, znanje o osebi in podobno. Tudi ?ustva ne odra�ajo vedno dejstev (?lovek se lahko po?uti odklonjenega, a ne pomeni, da so ga odklonili).

Slika 1: Zaznavanje ?ustev skozi mimike obraz (Mo�ina, Tav?ar, Kne�evi?, 1998, str. 499).

?ustva imajo skladno nalogo kot besede. V?asih se sporo?ilo obraza prenese veliko hitreje kot sama beseda. Pomaga nam, da se v situacijah odzovemo hitro in brez oklevanja. Vzbudijo pa tudi hitre spremembe v telesu (ob strahu se nam povi�a sr?ni utrip). O ?ustvih nam povedo tudi dolo?ene informacije, kot na primer: ob?utek v trebuhu. Vsi smo jih do�iveli in pomenijo neko napetost (slab ob?utek pred izpitom, razgovorom za slu�bo ali nastopom), lahko pa pomenijo navdu�enje (zmenek, poroka in podobno).

Vrste inteligenc

Poznamo ve? vrst inteligence (v nadaljevanju: Q), kot so finan?na, eroti?na, duhovna, vendar so ?ustvena inteligenca (v nadaljevanju: EQ), inteligen?ni koli?nik (v nadaljevanju: IQ) in socialna inteligenca (v nadaljevanju: SQ) najbolj poznane vrste, saj se najpogosteje pojavljajo v na�em vsakdanjiku (Kujawa, 2014).

Inteligenca (Q)

Po mnenju Scotta McGreala je inteligenca �... konstrukt, ki vklju?uje sposobnosti re�evanja problemov, prostorsko manipulacijo in usvajanje jezika� (McGreal, 2014).

Inteligenca je bila pomembna in te�avna tema skozi zgodovino psihologije. Kljub velikemu zanimanju za to temo �e vedno obstaja veliko nestrinjanje glede tega, katere komponente sestavljajo inteligenco. Poleg vpra�anj, kako natan?no dolo?iti inteligenco, se danes nadaljuje razprava o tem, ali so natan?ne meritve sploh mogo?e. Na razli?nih to?kah v zgodovini so raziskovalci predlagali razli?ne definicije inteligence. Medtem ko se te definicije lahko razlikujejo, pa trenutne konceptualizacije ka�ejo, da inteligenca vklju?uje naslednjo raven zmo�nosti.

Socialna inteligenca (SQ)

Socialna oseba ka�e naslednje znake: Znak socialne inteligence, ki prikazujejo temeljne lastnosti, ki jim pomagajo pri komunikaciji in povezovanju z drugimi. U?inkovito poslu�anje je prav tako del SQ, oseba ne poslu�a samo odziva, ampak je resni?no pozorna na ?lovekov govor. Drugi udele�enci v pogovoru imajo ob?utek, kot da so se razumeli in povezali. Oseba mora imeti spretnosti za pogovor. Dru�beno inteligentni ljudje upo�tevajo vtis, ki ga imajo na druge ljudi. Kot eno izmed najbolj zapletenih elementov socialne inteligence velja, da upravljanje ugleda zahteva skrbno ravnote�je � ?lovek mora premi�ljeno ustvariti vtis na drugo osebo, medtem ko je �e vedno verodostojen. Prav tako, nekdo socialno inteligenco razume, da se prepirati ali nekaj dokazovati s tem, da se druga oseba po?uti slabo, ni pravi na?in. Oseba ne zavra?a idej drugih oseb, temve? jih poslu�a odprto, tudi ?e se osebno ne strinja s tem.

?ustvena inteligenca (EQ)

Salovey in Mayer sta EQ definirala kot �sposobnost spremljanja lastnih ?ustev in ?ustev drugih, jih razlikovati med sabo in uporabiti informacije za usmerjanje mi�ljenja in dejanj� (Bertoncelj, HR&M, str. 58).

Poudarek je bil na pomenu EQ v primerjavi z intelektualnimi zmo�nostmi posameznika. Govorimo o vplivu ?ustev na �ivljenje posameznika in poslovno rast. Vsak ?ustveno inteligenten ?lovek ima razvito sposobnost za u?enje drugih spretnosti, kot so na primer prakti?ne spretnosti. Prav te sposobnosti temeljijo na: zavedanju, obvladovanju, motivaciji, so?utju in spretnosti pri medsebojnih odnosih. EQ, ki pomeni prepoznavanje ?ustev v sebi in drugih, povezano z drugimi in komunikacijo o na�ih ob?utkih (Cherry, 2018a).

Preprosta opredelitev EQ na podlagi razli?nih virov opisuje zmo�nost spremljanja lastnih ?ustev in ?ustev drugih, pravilnega razlikovanja in ozna?evanja razli?nih ?ustev ter uporabe ?ustvene informacije, ki usmerjajo mi�ljenje in vedenje posameznika ter vplivajo na mnenje drugih. EQ je tisto, kar uporabljamo, ko so?ustvujemo s sodelavci, se poglobljeno pogovarjamo o svojih odnosih z drugimi osebami. Omogo?a nam, da se pove�emo z drugimi, bolje razumemo sebe in �ivimo bolj pristno, zdravo in sre?no �ivljenje.

Sposobnost razumevanja svojih ?ustev je klju?nega pomena, kar lahko vodi do razcveta in postane �e pomembnej�e zato, ker smo kot ljudje po navadi zelo ?ustvena in dru�bena bitja. Izkazalo se je, da imamo lahko visoko stopnjo EQ v skoraj vseh vidikih svojega �ivljenja. V primeru, ?e je oseba ?ustveno inteligentna, bo to imelo pozitiven vpliv na njeno povezovanje z drugimi, pove?alo uspe�nost v slu�bi in izbolj�alo njene komunikacijske sposobnosti. EQ ni mogo?e izmeriti na enak na?in kot IQ, saj nimata enakih lastnosti oziroma ponovljivih rezultatov. EQ je sestavljena iz dinami?nega dela in stati?nega dela, pri katerih ni ponovljivih rezultatov (Wood, 2004).

Inteligen?ni koli?nik (IQ)

IQ je kognitivna inteligenca. To je inteligenca, ki jo ljudje na splo�no najbolj poznajo, saj je ta vrsta najpogosteje navedena pri uporabi besede �inteligenca�. To je tudi vrsta, ki se najpogosteje meri s preizku�anjem in oceni s pomo?jo npr. povpre?ja ocen. Neko? je bil IQ obravnavan kot glavni dejavnik uspeha. Ljudje z visokim IQ so bili predvideni za �ivljenjske dose�ke, raziskovalci pa so razpravljali o tem, ali je inteligenca plod genov ali okolja. Nekateri kritiki pa so se za?eli zavedati, da visoka inteligenca ni zagotovilo za uspeh v �ivljenju, ampak morda predstavlja preozek koncept, ki bi v celoti zajel �iroko paleto ?love�kih sposobnosti in znanj.

IQ je �e zmeraj prepoznan kot pomemben element uspeha, zlasti, ko gre za akademski uspeh. Ljudje z visokim IQ so po navadi zelo dobri v �oli, zaslu�ijo ve? denarja in so na splo�no bolj zdravi. Toda danes strokovnjaki priznavajo, da visok IQ ni edino sredstvo za �ivljenjski uspeh. Namesto tega je del tudi zapleten niz vplivov, ki med drugim vklju?uje EQ.

?ustvena inteligenca na delovnem mestu

Uspeh na delovnem mestu se gradi na ?love�ki interakciji. Ve?ino delovne sile sestavlja raznovrstna me�anica razli?nih spretnosti in kompetenc. Njihovo sodelovanje pomeni, da se dosega cilj svojega poslanstva. Glavni cilj je skupinsko delo. To se po navadi ka�e v pomembnih mehkih ve�?inah, kot sta timsko delo in komunikacija (veliko ve? ve�?in je mogo?e povezati z EQ). Timsko delo se nana�a na lastno razumevanje in razumevanje drugih, pa tudi ve�?ine, kako gojiti in vzdr�evati klju?ne odnose; vklju?uje tudi zmo�nost samoupravljanja in samomotivacije. EQ je bistvo vseh teh spretnosti in lastnosti ter posledi?no njenega vpliva na interakcije na delovnem mestu ni mogo?e preceniti.

Cary Cherniss in Daniel Goleman sta napisala knjigo o ?ustveno inteligentnem delovnem mestu. Medtem ko so v knjigi osnovni podatki, ki so za bralce lahko nekoliko presenetljivi, poglavje devet o usposabljanju za EQ ponuja dragocen model za izvajanje programov EQ na delovnem mestu. Pravzaprav avtorja orisujeta ve?stopenjski model za spodbujanje EQ v delovnih organizacijah, vklju?no z ustvarjanjem spodbudnega okolja, meritve pripravljenosti, postavljanjem jasnih smiselnih ciljev z uporabo modelov �elenih ve�?in, spodbujanje prakse novih spretnosti in povratnih informacij, priprava u?encev na povratne ukrepe in vzpostavitev podpore za nadaljnje spremljanje (Cherniss, Goleman, 2001).

Na?in vodenja ima velik vpliv na delovanje skupine in finan?no operativnost. Poznamo ve? na?inov vodenja (Goleman, 2000):

Prisilno vodenje
�Naredite to?no to, kar vam uka�em!�
Vodja postavlja odlo?itve. Sodelovanje in diskusije niso dobrodo�le. Tak�no vodenje je zelo negativno, ima slab vpliv na odnose in �e bolj negativno vpliva na najbolj motivirane, ki potrebujejo potrditev za dobro sodelovanje in razmi�ljanje. Ta na?in ni dobrodo�el, vendar je u?inkovit, ko je treba spremeniti na?in dela.

Avtoritarnost
�Sledite mi in bomo skupaj dosegli zastavljeno vizijo�
Avtoritarni vodje so vizionarji. Oni motivirajo in dajo vedeti, da je pomemben vsak ?lan ekipe. Imajo zadnjo besedo, vendar imajo drugi mo�nost sodelovanja, svobodo govora, prevzem tveganja. Tak�ni vodje imajo razvito samozaupanje in so?utnost. Ta na?in je dobrodo�el, ko je potrebna obnova ne?esa starega. V 95 % je tak�en na?in vedno pozitiven.

Demokracija
�Kaj pa vi menite?�
Spodbujanje prevzema obveznosti in tveganj. Postavljeni so realni cilji in jasni standardi na ravni posameznika. Tak�en na?in vodenja je najbolj�i, ?e vodja ni prepri?an sam o svojem odlo?anju in povabi sodelavce k podaji novih idej. Ne glede na mo?no vizijo vodje je demokrati?en na?in najbolj�i za izvedbo novih na?rtov. Komunikacija in sodelovanje sta temelja dobrega vodje. Ta na?in je vedno dobrodo�el.

Perfekcionist
�Naredite natanko tako, kot jaz!�
Obsedenost z mislijo po najbolj�em. Tak vodja razkazuje svojo miselnost, da je najbolj�i in tako ogro�a odnose s tekmovalnostjo. Najbolj prevladuje samozavedanje, velika �elja po uspehu in samoiniciativnost. Tak na?in ni najbolj�i, vendar se poka�e kot zelo dober v primerih, ko so potrebni hitri rezultati.

Mentorstvo
�Preizkusi to.�
Podpora sodelavcem in pomo? pri osebnostnem razvoju. Tak vodja pomaga svojim zaposlenim pri prepoznavanju pozitivnih lastnosti in poslovnem razvoju. Ta na?in vodenja u?inkuje, ko se gradi dolgoro?ni razvoj zaposlenih.

Zelo pomembno je, da je vodja mentalno uravnove�en in mnenja, da izraz �slab zaposleni� ne obstaja. Za uspeh vodje in njegovih delavcev sta potrebna usposabljanje in komunikacija. Potrebno bi bilo uporabljati �tiri na?ine vodenja, ve?ina pa jih uporablja le enega. Zelo dobri vodje znajo uporabiti pravi na?in ob pravem ?asu. Prav nobeno ?love�ko obna�anje ni enako drugemu, zato mora biti tudi vodja dobro podkovan. EQ je tesno povezana s komunikacijskimi ve�?inami. Ljudje z visoko EQ so po navadi izku�eni v svojih komunikacijskih sposobnostih.

Tisti, ki imajo veliko EQ:
- upo�tevajo ?ustva drugih ljudi;
- premislijo o svojih ob?utkih;
- vadijo empatijo do drugih in se pove�ejo z njimi v pogovoru;
- delujejo na zaupanju, kar pomeni, da gradijo zaupanje s pomo?jo verbalnih in neverbalnih znakov in po�teno komunicirajo;
- prepoznajo in odpravijo morebitne nesporazume (Schmitz, 2016).

Zaklju?ek

Tema ?ustvene inteligence se nana�a na sposobnost prepoznavanja in obvladovanja lastnih ?ustev ter tudi ?ustev drugih. Omenjeno je izjemnega pomena za medosebne odnose tako v zasebnem kot tudi v poslovnem okolju. Slednje ima lahko velik vpliv na poslovanje podjetja ali institucije, saj so medosebni odnosi med zaposlenimi in vodjo klju?ni za uspeh. Poleg tega je ?ustvena inteligenca tema, ki je pomembna za razvoj vsakega posameznika in ima lahko posledi?no pomemben vpliv na poslovni razvoj.

Ocenjujem, da je tema ?ustvene inteligence zelo kompleksna in, da so na tem podro?ju potrebne nadaljnje raziskave o mo�nostih izbolj�anja ?ustvene inteligence pri posameznikih. ?ustveno inteligentna oseba mora biti namre? sposobna zaznati in interpretirati tako svoja kot tudi ?ustva drugih. Presene?a me, saj raziskave ka�ejo, da je za uspeh posameznika izjemno pomembna tudi ?ustvena inteligenca in ne le visok inteligen?ni koli?nik. Na podlagi vseh pridobljenih informacij s tega podro?ja, podpiram, da bi se izobra�evanje v povezavi s ?ustveno inteligenco za?elo �e v mladosti.

Viri

Cherniss, C, Goleman, D. (2001) The Emotionally Intelligent Workplace: How to Select for, Measure, and Improve Emotional Intelligence in Individuals, Groups, and Organizations [online], Rutgers. Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/40942935_The_Emotionally_Intelligent_Workplace_How_to_Select_for_Measure_and_Improve_Emotional_Intelligence_in_Individuals_Groups_and_Organizations [15. 9. 2019].

Cherry, K. (2018a) IQ or EQ: Which One Is More Important? [online], New York. Dostopno na: http://www.verywellmind.com/iq-or-eq-which-one-is-more-important-2795287 [3. 11. 2019].

Cherry, K. (2019) Understanding Body Language and Facial Expressions [online], New York. Dostopno na: https://www.verywellmind.com/understand-body-language-and-facial-expressions-4147228 [28. 10. 2019].

Goleman, D. (2000) Leadership that gets results, Boston, Harvard Business Review, Vol. 78 No.2.

Graham, M.C. (2018) Philosophy [online], Arizona. Dostopno na: https://www.michaelcgraham.com/philosophy.html [30. 11. 2019].

In�titut za slovenski jezik Frana Ramov�a ZRC SAZU (2017) Slovar slovenskega knji�nega jezika 2017 [online], Ljubljana. Dostopno na: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZBZ4LRBH/dfaa2580-100b-488a-a79f-24b0cb4f5369/PDF [30. 11. 2019].

Kujawa, R. (2014) TRUE LEADERSHIP - SQ+EQ+IQ+PQ = SUCCESS [online], Falkirk. Dostopno na: https://www.linkedin.com/pulse/20141116173602-54252615-sq-eq-iq-pq-success/ [3. 10. 2019].

Lamovec, T. (1991) Emocije, Filozofska fakulteta, Ljubljana.

McGreal, S.A. (2014) What Is An Intelligent Personality? [online], New York. Dostopno na: https://www.psychologytoday.com/us/blog/unique-everybody-else/201411/what-is-intelligent-personality [5. 9. 2019].

Mo�ina, S., Tav?ar, M., Kne�evi?, A. N. (1998) Poslovno komuniciranje, Maribor, Zalo�ba Obzorja.

Musek, J. (2005) Psiholo�ke dimenzije osebnosti, Educy, Ljubljana.

Schmitz, R. (2016) Street of Eternal Happiness: Big City Dreams along a Shanghai Road, Broadway Books, New York.

Wood, R., Tolley, H. (2004) Ocenite svojo ?ustveno inteligenco, Lisac & Lisac, Ljubljana.