|
Povzetek
Turizem velja za eno izmed najhitreje rasto?ih gospodarskih panog, ki dosega rast z vzponom novih destinacij. Zaradi konstantne rasti, širitve in raznolikosti je turizem v zadnjih šestdesetih letih postal ena najhitreje rasto?ih gospodarskih panog v svetu. Turizem kot klju?ni dejavnik družbenogospodarskega razvoja na svetu vpliva na svetovni razvoj, blaginjo in dobro po?utje. Zagotavljanje in sprejemanje informacij o gospodarskih vplivih sta pomembna pokazatelja za uspešnost slovenskega turizma in doseganje strateških ciljev. Slovenska turisti?na organizacija je pristojna za na?rtovanje in izvajanje promocije države kot turisti?ne destinacije. Njena naloga je tudi povezovanje obstoje?ih in pospeševanje razvoja novih produktov in programov, ki so nacionalnega pomena. Slovenska turisti?na organizacija izvaja tudi razvojno-raziskovalno delo ter razvija koordinacijsko in povezovalno vlogo med javno, zasebno in civilno družbo.
Klju?ne besede: Turizem, gospodarska panoga, Slovenska turisti?na organizacija, Turisti?no gostinska zbornica Slovenije, Turisti?na zveza Slovenije, komuniciranje v turizmu.
Abstract
Tourism is considered as one of the fastest growing economic branches achieving growth with the rise of new destinations. Due to constant growth, expansion and variety tourism has become one of the fastest growing economic branches in the world in the last sixty years. Tourism as the key factor of socio-economic development in the world influences world development, prosperity and well-being. Assurance and acceptance of information about economic influence are important indicators for the success of Slovene tourism and for achieving strategic goals. Slovene tourist organization is competent for the planning and implementation of promotion of the country as a tourist destination. Its task is also to connect existing and implementing development of new products and programmes which are of national meaning. Slovene tourist organization also performs development research work and develops coordination and connecting role among public, private and civil society.
Key words: tourism, economic branch, Slovene tourist organization, Tourist professional chamber for catering industry of Slovenia, Tourist association of Slovenia, communication in tourism.
1. Uvod
Turizem je ?lovekova dejavnost, ki sega dale? v preteklost. Med turizmom neko? in danes so velike razlike. Prva prou?evanja turizma so se za?ela šele v 19. stoletju, sistemati?ni pristop pa zasledimo šele po drugi svetovni vojni. Sodobni turizem, kot ga poznamo danes, se je pojavil v ?asu, ko je prišlo do delitve delovnega in življenjskega prostora, delitve med delovnim in prostim ?asom. V sodobnih družbah ljudem pomaga, da zadovoljujejo svoje višje potrebe, npr. po sprostitvi, po?itku in zabavi. Ljudje lahko v naravi in urejenem okolju najdejo svoje notranje ravnovesje, obnovijo svoje življenjske in delovne sposobnosti. Za uspešno vodenje turisti?nega gospodarstva so potrebna številna znanja iz razli?nih podro?ij, npr. upravljanja z ljudmi, marketinga, menedžmenta, financ.
Turizem lahko obravnavamo kot družbeni in ekonomski pojav. Kot družbeni pojav se kaže kot dejavnost, ki zadovoljuje ?lovekove psihi?ne in fizi?ne potrebe. Kot ekonomski pojav pa se turizem kaže kot vse bolj pomembna gospodarska dejavnost, ki vpliva na gospodarski razvoj.
2. Slovenska turisti?na organizacija in nosilci razvoja turizma v Sloveniji
Slovenska turisti?na organizacija je nacionalna turisti?na organizacija za na?rtovanje in izvajanje politike trženja celovite turisti?ne ponudbe Slovenije na doma?ih in tujih trgih. Njena dejavnost je predvsem: na?rtovanje in izvajanje promocije države kot turisti?ne destinacije, povezovanje obstoje?ih in pospeševanje razvoja novih produktov in programov nacionalnega pomena, vzpostavljanje integralne turisti?ne informacijske infrastrukture, izvajanje razvojno-raziskovalnega dela.
Za razvoj turizma v Sloveniji skrbijo:
1. vlada, ustrezna ministrstva, upravne enote;
2. lokalne skupnosti;
3. Slovenska turisti?na organizacija;
4. Turisti?na podjetja in obrtniki;
5. Turisti?no gostinska zbornica Slovenije;
Turisti?no gostinska zbornica (TGZ) svoje delo opravlja v skladu z letnim programom dela. Izvaja naslednje klju?ne naloge:
- zastopanje interesov ?lanstva, dajanje pobud ob pripravi in uveljavljanju za turizem in gostinstvo pomembnih odlo?itev, dokumentov in predpisov. Partnersko sodelovanje z vsemi pristojnimi organi in ustanovami na vseh nivojih, doma in v mednarodnem okolju.
- Spodbujanje razvoja in konkuren?nosti turizma in gostinstva (spremljanje in primerjanje gospodarskih gibanj, razvoja in trendov doma in v svetu;
priprava ocen in prognoz, zavzemanje stališ? ter sprejemanje razvojnih odlo?itev;
dajanje pobud za izvajanje turisti?nih projektov, za razvoj infrastrukture, za trženjske
aktivnosti, za modernizacijo tehnologije ter standardov poslovanja, za dvig kakovosti
poslovanja).
- Izvajanje nalog v zvezi z javnimi pooblastili: podeljevanje licenc za turisti?ne agencije in organizatorje potovanj, opravljanje izpitov za turisti?ne vodnike in vodenje registrov.
- Organiziranje in uveljavljanje ustreznega strokovnega izobraževanja z namenom dviga nivoja znanja, prenosa dobrih praks in posledi?no dviga nivoja storitev na trgu.
- Organizacija pomembnih turisti?nih in gostinskih strokovnih sre?anj.
- Promocija deficitarnih gostinskih poklicev.
- Dajanje osnovnih panožnih informacij, pojasnil o predpisih in nasvetov.
- Organizacija specifi?nih izobraževanj in posvetov (te?aji in delavnice o trendih v stroki).
- Mednarodno sodelovanje s pristojnimi službami EU administracije, s sorodnimi institucijami v drugih državah in s sorodnimi mednarodnimi združenji.
- Pomo? pri uveljavitvi na trgih.
- Krepitev prepoznavnosti in vloge TGZ v gospodarskem in širšem okolju, kot najmo?nejše strokovne institucije turisti?nega in gostinskega gospodarstva Slovenije.
- Krepitev vloge TGZ v sodelovanju s predsednikom Vlade RS in z Vlado RS, nadaljevanje aktivnosti za?etih v letih 2009 in 2010 za podporo razvoju turizma.
- Promocija dejavnosti zbornice in njenih ?lanov.
- Zagotavljanje stabilnega financiranja TGZ preko ohranjanja in pridobivanja novih ?lanov, kot tudi ohranjanja sorazmernega deleža lastnih prihodkov (javna pooblastila, organizacija izobraževanj in posvetov ter GTZ, produkcija strokovnih publikacij, ipd.).
- Sodelovanje pri reorganizaciji GZS ter izvedbi delitve premoženja GZS oziroma deležev upravi?enj ?lanov v korist ?lanov TGZ, za ohranjanje nizke ?lanarine in izboljšanje pogojev poslovanja TGZ.
Navedene strateške usmeritve so rezultat potreb poslovnega okolja in pobud ?lanov TGZ, izkušenj in dobrih poslovnih praks, do katerih prihajajo preko teko?ega strokovnega dela. Poleg tega izvedba omenjenih dolgoro?nih usmeritev pomeni izgradnjo TGZ v kompetentno gospodarsko strokovno institucijo za podro?je turizma in gostinstva in povezane dejavnosti v širšem družbenem okolju (https://www.tgzs.si/sl/naloge-tgz)
Turisti?na zveza Slovenije in turisti?na društva
Turisti?na zveza Slovenije (TZS) je bila ustanovljena leta 1905 kot Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. TZS je nacionalna turisti?na društvena organizacija, ki je prostovoljna, interesna, neprofitna, nevladna in nestrankarska. Zveza, ki deluje kot ustanova civilne družbe v javnem interesu, združuje preko 600 turisti?nih društev, od tega jih je 321 društev in 23 ob?inskih in obmo?nih zvez s pisno izjavo pristopilo k aktivnemu ?lanstvu v TZS. Turisti?na zveza Slovenije si prizadeva, da je v turisti?nem življenju države turisti?na društvena dejavnost navzo?a skupaj z javnim in zasebnim sektorjem kot enakopravna sodelavka in sooblikovalka dogajanj v turizmu in zanj. Zato deluje in pomaga z novimi pobudami, dejavnostmi, vsebinami in projekti uveljavljati sporo?ilo slogana Turizem smo ljudje. Tako prispeva k tržni u?inkovitosti turizma, rasti narodnega dohodka, zaposlovanju, ozaveš?anju prebivalstva in uveljavljanju Slovenije kot zelene oaze Evrope. TZS oblikuje svoj razvoj in na?rtuje svoje delo na temelju zakona o društvih, statuta, strategije razvoja turizma in turisti?ne zakonodaje. Sooblikuje turisti?ne dejavnosti, ponudbo ter razvojne cilje in aktivno turisti?no politiko države ter jih pomaga uresni?evati
(http://www.turisticna-zveza.si/osebna-kartica).
Temeljni in trajni cilji Turisti?ne zveze Slovenije:
- razvoj turizma, ki je izjemna možnost za gospodarski, prostorski, socialni, kulturni in civilizacijski napredek krajev in države;
- spodbujanje in soustvarjanje razvoja turizma kot sestavine kakovosti ?lovekovega življenja z mnogimi ekološkimi, kulturnimi, športnimi in razvedrilnimi motivi in doživetji;
- skrb za ohranjanje okolja in trajnostni razvoj – temelja kakovostnega turizma in aktivnega oddiha;
- uveljavljanje partnerstva javnega, zasebnega in društvenega sektorja pri razvoju turizma na lokalni, regionalni in državni ravni;
- ozaveš?anje prebivalstva, posebej mladine, za turizem in krepitev turisti?nega na?ina življenja;
- spodbujanje: znanstvenoraziskovalnih dejavnosti v turizmu in zanj; splošnega in strokovnega izobraževanja otrok, mladih in prebivalstva za potrebe turizma;
- inovativnosti in ustvarjalnosti zlasti v prostovoljni ljubiteljski dejavnosti v turizmu;
- razvoja tistih gospodarskih, storitvenih in drugih dejavnosti, ki sodelujejo v turisti?ni ponudbi;
- razvoja turizma v lokalni samoupravi;
- kakovosti, odli?nosti, podjetništva, trženja, promocije, raziskovanja in informatike v turizmu;
- prizadevanje, da se s turizmom oblikujeta slovenska narodna in turisti?na zavest doma in v tujini;
- takšno delovanje, da bo turizem postal u?inkovitejši dejavnik v uveljavljanju Slovenije v Evropi in svetu;
- usklajeno in povezano delovanje zasebnega, javnega in prostovoljno ljubiteljskega – društvenega sektorja v turizmu;
- sooblikovanje bolj aktivne turisti?ne politike Republike Slovenije in usklajeno partnersko delovanje v turizmu na državni ravni;
- skrb za strokovno pomo? prostovoljnemu ljubiteljskemu turisti?nemu delovanju in njegovo najširše uveljavljenje;
- organizacija turisti?nih prireditev, nate?ajev za turisti?ne spominke, nastopi na sejmih in drugo;
- sodelovanje pri razvoju turisti?nih dejavnosti na podeželju, v starih mestnih jedrih, po gradovih, v kraškem jamskem svetu, gozdnem prostoru in drugih obmo?jih;
- razvoj turisti?no-informacijskega in promocijskega sistema;
- ustvarjanje prijaznosti in gostoljubnosti;
- sodelovanje pri zagotavljanju varnosti turista – potrošnika (http://www.turisticna-zveza.si/osebna-kartica.php?stran=2).
Turisti?na zveza Slovenije ima redne in razširjene seje vodstva, prireja tiskovne konference, posvetovanja, turisti?ne delavnice, festivale, ocenjevanja, okrogle mize, tribune, ankete, kakor tudi predavanja, seminarje in druge oblike izobraževanja. Zveza sodeluje z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in drugimi ministrstvi, s Slovensko turisti?no organizacijo, Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, sodeluje tudi z državnim zborom ter državnim svetom.
Turisti?na zveza Slovenije organizira festival Turizmu pomaga lastna glava in tržnico idej projekta Ve? znanja za ve? turizma. Sodeluje na turisti?nih in drugih sejmih. Bila je nosilka leta turizma 1993/94, leta kulture 1997, leta športa 1998, let slovenske kulinarike in vina v turizmu 1999/2000, let naravnih vrednot in kulturne dediš?ine v turizmu 2001/2002 in let Znanje, mladi in turizem 2003/2004. Zveza izdaja revijo Lipov list, zbirko publikacij Turisti?na misel in ima bogato strokovno knjižnico. Usklajuje tudi aktivnosti ob 27. septembru – svetovnem dnevu turizma.
Turisti?na zveza Slovenije sodeluje z društvi in organizacijami, ki delujejo tudi v turizmu (Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Popotniško združenje Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, AMZS, Ekološko gibanje idr.) in je ustanoviteljica in ?lanica Zveze društvenih organizacij Slovenije, sodeluje pa s turisti?nimi organizacijami sosednjih in drugih držav, turisti?nimi organizacijami zamejskih Slovencev in izseljencev ter z WTO – s Svetovno turisti?no organizacijo, Evropsko zvezo in drugimi
(http://www.turisticna-zveza.si/osebna-kartica.php?stran=4).
Sredstva za izvajanje turisti?ne politike se zagotavljajo:
- v prora?unu Republike Slovenije;
- iz namenskih sredstev prora?una Republike Slovenije (koncesijske dajatve za prirejanje iger na sre?o);
- v prora?unih ob?in (na ravni turisti?nega obmo?ja iz koncesijskih dajatev in turisti?ne takse).
3. Klju?na dokumenta Slovenske turisti?ne organizacije
Za samo delovanje in aktivnost Slovenske turisti?ne organizacije sta pomembna dva dokumenta in sicer Program dela Slovenske turisti?ne organizacije za posamezno ?asovno obdobje in Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma, tudi ?asovno opredeljene.
Naj omenim Program dela Slovenske turisti?ne organizacije za obdobje 2018-2019. Ta je usmerjen v pove?evanje prepoznavnosti Slovenije kot »zelene buti?ne globalne destinacije za zahtevnega obiskovalca, ki iš?e raznoliko in aktivno doživetje, mir in osebnostne koristi«. Program za obdobje 2018-2019 temelji na strateških razvojnih in trženjskih usmeritvah.
Klju?ni cilji Slovenske turisti?ne organizacije v letih 2018 in 2019 so usmerjeni v:
- Pove?anje prepoznavnosti in imidža Slovenije kot turisti?ne destinacije pod znamko I feel Slovenia.
- Trajnostna rast s krepitvijo prihodov in preno?itev ?ez leto (365 dni slovenskega turizma).
- Geografska razpršitev tokov po vsej Sloveniji.
- Pove?anje porabe (podaljšanje povpre?ne dobe bivanja in porabe ter krepitev produktov z
višjo dodano vrednostjo).
- Osredoto?enje na zahtevnega obiskovalca, ki iš?e kakovostna, raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi
(https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/o-sto/kljucni-dokumenti-sto).
Vlada Republike Slovenije je oktobra 2017 sprejela Strategijo trajnostne rasti Slovenskega turizma za obdobje 2017-2021. Strategija opredeljuje šest klju?nih razvojnih politik:
- nova organiziranost: makro destinacije in turisti?ni produkti;
- institucionalni in pravni okvir;
- namestitve, turisti?na infrastruktura in naložbe;
- kadri v turizmu;
- prostor, naravni in kulturni viri;
- mala in srednje velika podjetja (MSP).
-
Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma za obdobje 2017-2021 se osredoto?i tudi na Turisti?ne privla?nosti na destinaciji, ki se lahko nanašajo na kulturne, naravne znamenitosti. Te so lahko ena izmed glavnih razlogov za obisk destinacije. Kot klju?ne prednosti so lahko:
- Slovenija je bogata v kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitostih;
- številne izjemne krajine, ki so enkratne zaradi svoje prepoznavnosti;
- dobro znane znamenitosti s tržno znamko (Triglav, Postojnska jama, Bled itd..);
- štiri obmo?ja svetovne dediš?ine UNESCO (Park Škocjanske jame, Dediš?ina živega srebra v Idriji, Prazgodovinska koliš?a na Ljubljanskem barju, Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in drugih regij Evrope);
- številna zavarovana obmo?ja s ponudbo doživetij v naravi, vklju?no z biosfernimi obmo?ji UNESCO;
- mnogo termalnih virov;
- obstoje?e in na?rtovane pohodniške in kolesarske poti
(https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/o-sto/kljucni-dokumenti-sto).
4. Znamka Slovenije in Slovenskega turizma
Slovenija ima znamko z zgovornim sporo?ilom- I feel Slovenia. Ta znamka združuje vsa podro?ja Slovenije, med njimi tudi turizem, v njenem jedru in identiteti pa se prepletajo ?ustva, ?utenje in slovenska zelena barva. Upravljalec znamke Slovenije je Urad vlade za komuniciranje, ki mu pri izvajanju in implementaciji znamke Slovenije pomaga medresorska skupina. Cilj znamke Slovenije je, da bi živela in se razvijala ob pomo?i vseh, ki tvorimo Slovenijo. Simbolizira ravnovesje življenjskega sloga, ki združuje prijetno vznemirjenost, s katero zasledujemo osebne želje s skupno vizijo, da gremo naprej in z naravo (https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/o-sto/znamka-i-feel-slovenia).
Slika 1: Znamka Slovenije in slovenskega turizma
(Vir: www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/o-sto/znamka-i-feel-slovenia)
5. Pomen komuniciranja v turizmu
Komuniciranje v turizmu je izrednega pomena, pa naj bo to v turisti?ni agenciji, v hotelu, kampu, restavraciji ali pa kjerkoli drugje, saj to vpliva na kakovost in ustvarjalnost pri delu. Komunikacija je pomembna spretnost, saj se ta uporablja pri reševanju problemov, sodelovanju, postavljanju ciljev in tudi na drugih podro?jih. Razvijanje spretnosti komuniciranja je življenjsko pomemben del vsakega dobrega podjetja, hkrati pa je tudi življenjsko pomembna spretnost v vsakdanjem življenju.
V turizmu ima pomembno mesto tudi politika komuniciranja – promocije, saj je promocija eden najpomembnejših sestavin trženjskega spleta. To pomeni, da je treba turisti?ni proizvod predstaviti bodo?im kupcem. Na ta na?in vzpostavimo stik s potencialnimi kupci, ki jih poskušamo s pomo?jo razli?nih reklamnih sredstev in medijev obvestiti in jih krati prepri?ati o prednosti nekega turisti?nega proizvoda.
Ba?ovi? Dolinšek (2007) pravi, da gre pri komuniciranju za izmenjavo mnenj, posredovanje informacij, argumentiranje predlogov in vzpostavljanje stikov med osebami. Komuniciranje bi lahko opisali, kot eno od osnovnih dejavnosti, ki se odvija med ljudmi. V poslovnem svetu se odvija znotraj vsake organizacije in v povezavi z zunanjim svetom. Komuniciranje je spretnost oblikovanja, usklajevanja in povezovanja, ki se razvija.
S komuniciranjem in medsebojnim sporazumevanjem se sre?uje vsak izmed nas tako pri svojem delu kot v družinskem krogu. Kdor sam dobro obvlada kakršnokoli obliko sporazumevanja, lahko uspešnejše vpliva na druge ljudi okoli sebe, jih prepre?uje, usmerja, navdušuje, pomirja, spodbuja in uspešno vodi. Uspešno komuniciranje je pogoj za uspešno poslovanje. Za zaposlene v turizmu je izjemnega pomena obvladovanje komunikacijskih veš?in, saj lahko v nasprotnem primeru pustijo slab vtis na turiste, goste in to lahko povzro?i, da se ne bodo vrnili, ali celo drugim odsvetovali prihod k nam.
Zelo pomembno je, da znajo zaposleni v turizmu med delovnim ?asom »izklopiti« svoje probleme in ?ustva, saj morajo biti v komunikaciji z gostom vedno prijazni, vljudni, dobre volje in ustrežljivi, tudi ?e imajo slab dan, ali pa ?e so gostje zahtevni oz. nezadovoljni. Gost se mora vedno po?utiti zaželenega in razumljenega, le tako bo odšel sre?en in z lepim spominom.
Naj poudarim, da je v turizmu izjemno pomembna pravilna komunikacija v podjetju – med sodelavci, nadrejenimi in podrejenimi, še bolj pa je pomembna pravilna komunikacija s turisti, gosti saj so konec koncev oni tisti, zaradi katerih turizem sploh obstaja. Zelo pomembno je tudi, kakšni ljudje delajo v turizmu, saj vsi za to niso primerni. Turisti?ni delavci morajo imeti dolo?ene kompetence, kot so npr. ljubezen do dela z ljudmi, ustrežljivost, prijaznost, iznajdljivost, skrb do so?loveka itd. V turisti?nih podjetjih je zelo pomembno, kako vodstvo oz. nadrejeni motivira svoje zaposlene. ?e jih ne motivira pravilno, lahko to povzro?i ve? težav kot pa koristi. Le pravilen na?in motivacije bo prinesel dobre rezultate, zadovoljne zaposlene in dobi?ek.
Delo v turizmu je zelo zahtevno, hkrati je tudi nekaj posebnega. Opažam, da se veliko ljudi ne zaveda, kako zahtevno je delo z ljudmi, naj izpostavim npr. delo na hotelski recepciji, kjer receptor pride dnevno v stik z ogromno ljudmi, vsak od njih pa izrazi neke svoje želje in zahteve, receptor pa jim mora ugoditi. Problem je, da velika ve?ina delodajalcev v turizmu ne zna pravilno motivirati svojih zaposlenih, zaradi ?esar so zaposleni manj motivirani za opravljanje svojega dela, kot pa bi bili, ?e bi jih vodstvo pravilno motiviralo. Eden izmed ve?jih problem v Sloveniji je tudi ta, da se v turizmu kaže pomanjkanje strokovnega kadra, ?eprav beležimo v Sloveniji v mesecu aprilu 2018 registrirano brezposelnost 8,3 %. Vpliv turizma na zaposlovanje in dvig življenjskega standarda je pozitiven u?inek turizma. Menim, da redna zaposlitev v doma?em turisti?nem kraju, turisti?nem obmo?ju zagotovi ljudem stalen vir zaslužka, pove?a njihovo kupno mo?, prispeva k dvigu življenjskega standarda, hkrati pa prepre?i odseljevanje.
6. Zaklju?ek
Turizem je družbeni pojav in puš?a sledi, ter vpliva na razvoj krajev, obmo?ij, držav in tudi na okolje. Vpliva tudi na ohranjanje kulturne dediš?ine, na življenje ljudi, na po?utje turistov.
Turizem predstavlja za Slovenijo pomembno poslovno priložnost. V naslednjih letih lahko postane ena izmed vodilnih panog slovenskega gospodarstva in na osnovi tega tudi prispeva k doseganju razvojnih ciljev Slovenije. Tu izpostavim predvsem doseganje gospodarskih ciljev, kot so konkuren?nost, nova delovna mesta, dvig izobrazbene ravni turisti?nih delavcev, pove?anje kakovosti življenja in blaginje prebivalstva, skladen regionalni razvoj, hkrati pa tudi pove?anje prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem prostoru. Sam razvoj slovenskega turizma temelji na na?elu partnerskega sodelovanja ponudnikov turisti?nih storitev, turisti?nih društev, ob?in in države pri na?rtovanju, oblikovanju in trženju slovenske turisti?ne ponudbe.
Ugotavljam, da bi lahko bila velika poslovna priložnost za slovenski turizem tudi usmeritev v trg turistov s posebnimi potrebami. Znano je, da so osebe s posebnimi potrebami pri uporabi turisti?nih proizvodov pogosto zapostavljene. Invalidski turizem kot tržna priložnost, pomeni prilagajanje turisti?nih proizvodov invalidom in osebam s posebnimi potrebami. Za to skupino se oblikujejo in ponudijo potovanja, turisti?ne destinacije, turisti?ni proizvodi, storitve, ki bodo primerne za to skupino ljudi, ki imajo specifi?ne potrebe pri dostopnosti zase. Hkrati pa se to lahko ponudi tudi za njihove spremljevalce, njihove družine in druge sodelujo?e. Turisti?na ponudba mora biti oblikovana tako, da lahko invalidi enako kot vsi drugi zdravi ljudje to koristijo.
Turizem je splet odnosov in pojavov, povezanih z aktivnostjo oseb, ki potujejo in bivajo v krajih zunaj svojega stalnega bivališ?a v veliki meri zaradi preživljanja svojega prostega ?asa, poslovnih in drugih razlogov.
7. Viri in Literatura
Ba?ovi? Dilinšek, O. (2007). Devet korakov u?inkovitega komuniciranja. Ljubljana: Slovensko društvo za odnose z javnostmi. Informa Echo.
Slovenska turisti?na organizacija. Klju?ni dokumenti Slovenske turisti?ne organizacije. Dostopno preko: (https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/o-sto/kljucni-dokumenti-sto)
[27. 6. 2018].
Slovenska turisti?na organizacija. Znamka I feel Slovenia. Dostopno preko:
(https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/o-sto/znamka-i-feel-slovenia)
[27. 6. 2018].
Turisti?no gostinska zbornica Slovenije. Naloge turisti?no gostinske zbornice Slovenije. Dostopno preko: (https://www.tgzs.si/sl/naloge-tgz) [28. 6. 2018].
Turisti?na zveza Slovenije. Osnovne informacije. Dostopno preko: (http://www.turisticna-zveza.si/osebna-kartica) [29. 6. 2018].
Turisti?na zveza Slovenije. Temeljni in trajni cilji. Dostopno preko: (http://www.turisticna-zveza.si/osebna-kartica.php?stran=2) [29. 6. 2018].
Turisti?na zveza Slovenije. Oblike in na?ini dela. Dostopno preko: (http://www.turisticna-zveza.si/osebna-kartica.php?stran=4) [29. 6. 2018].
Zakon o gostinstvu (Uradni list Republike Slovenije, št. 93/2007).
Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list Republike Slovenije, št. 13/2018).
|
