IBS International Business School Ljubljana
All authors who would like to contribute to IBS Newsletter are invited to send their contributions to info@ibs.si.
2017 > Letnik 7, t. 4
ANITA KASTELIC, DIPL. MED. POSL.: RAZVOJNI POGOVOR |
|
|
|
Povzetek Klju?ne besede: komunikacija, razvojni pogovor, kompetence, znanje, izobraevanje, usposabljanje, delodajalec, zaposleni Abstract Key words: communication, development interview, competences, knowledge, education, training, employer, employeesx Uvod Svet je v stalnem razvoju, kateremu se je potrebno prilagajati na dnevni ravni. Pomembno je, da so spremembe in prilagajanja pametna, hitra in premiljena za na razvoj, tako na osebnem kot poslovnem podro?ju. Vloek znanja v posameznika se ne odraa pri vseh enako. Na sam napredek mo?no vplivajo vrednote, na podlagi katerih zaposleni vloek izrazi v praksi ter se odlo?i kaj je prav in kaj narobe ter kaj je pomembno in kaj manj pomembno. Ustrezne vrednote predstavljajo temelj za nadaljnji poslovni napredek, saj gradnja brez ustreznih osnov pomeni majave temelje za vsakrno rast. Poleg vrednot na delovanje in uspenost vplivajo e pridobljene kompetence ter vse tiste, ki jih posameznik pridobi tekom poslovne rasti. S svojimi sposobnostmi in ve?inami zaposleni kljubujejo dnevnim izzivom in s svojo motivacijo dokazujejo svojo uspenost ter s tem zagotavljajo delovni uspeh. Razvoj in znanje nista in ne smeta biti samoumevna. Postajata vse bolj pomembno podro?je, saj pripomoreta k boljemu razumevanju in spodbujanju gospodarske rasti in zmanjanju drubene neenakosti, ki privede do drubene blaginje. Pomembnost izobraevanja nas privede do razli?nih izzivov, ki smo jim podvreni na vseh podro?jih in s katerimi je spopadanje zelo kompleksno. Podjetja se trudijo v svoji sredini vzgojiti in izobraziti sodelavce, ki bodo vloen trud vrnili nazaj v podjetje in s tem ustvarili ve?je poslovne u?inke. Usmerjenost v razvoj je od podjetja do podjetja razli?en, metode se razlikujejo, vendar je njihov cilj vsem enak. Teoreti?na izhodi?a bodo v ?lanku podkrepljena z odgovori, pridobljenimi z anketnim vpraalnikom, saj dejansko le skupek obeh prikae realno sliko kako razvojni razgovor vpliva na nadaljnje poslovno delovanje posameznika. Razvojni pogovor ivljenje posameznika je prepleteno z mnogimi prelomnicami, ki oblikujejo njegovo osebnost. Vsak mejnik pusti dolo?eno sled, ki ?loveka okrepi in mu vlije samozavest na nadaljnji poti. Po zaklju?ku olanja si vsak eli samostojnosti in finan?ne svobode, kar mu lahko omogo?i zaposlitev na ustrezno delovno mesto. Sama zaposlitev ni dovolj, na delovnem mestu se je potrebno vsakodnevno dokazovati in izpolnjevati delodajal?eva pri?akovanja in cilje. Da delodajalec ugotovi, na kakne na?ine lahko vlaga v posameznika in gradi na njegovem obstoje?em znanju, enkrat letno z njim izvede razvojni pogovor. Razvojni pogovor sam po sebi nima velike koristi in napredka, ?e med zaposlenim in nadrejenim ni odkrite komunikacije, ki pripelje do elenih rezultatov. Bistvo je, da se z njim vzpostavijo medsebojni odnosi, uskladijo vrednote zaposlenih in podjetja, na?rtuje razvoj kompetenc, izobraevanja in usposabljanja na ravni podjetja, zazna identifikacija vodstvenega potenciala in talentov v podjetju, oceni dele aktivno zavzetih v podjetju ter poda oceno monosti za morebitno fluktuacijo, kar podjetju omogo?a pravo?asno ukrepanje. Mihali? (Mihali?, 2010) opredeljuje letni razvojni pogovor kot obliko medosebnega poslovnega komuniciranja, na katerem se delodajalec in zaposleni poglobljeno pogovorita. Predmet pogovora so vsi tisti elementi, ki so posredno in neposredno povezani z zaposlenim, delom, delovnim mestom in organizacijo. Pred pri?etkom izvajanja razvojnega pogovora je izrednega pomena, da si organizacija postavi prioritetna vpraanja ter na njih dobi odgovore, ki so klju?ni za teko?o izvedbo. Ko si organizacija zna odgovoriti na vsa postavljena vpraanja, je pripravljena na izvedbeno fazo, ki je v pristojnosti posameznega vodje. Vodji razvojni pogovor ne sme biti nekaj samoumevnega. V veliki meri je od njega odvisno kako bo potekal in kakne rezultate doprinese na koncu. Klju?no je, da se vnaprej razmisli o posamezniku, njegovih dosekih, potencialih, pri?akovanjih, izraenih ambicijah, eljah ter si odgovori na za?etnice vpraanj kdaj, kje, kako, kaj in s kom kot prostorska orientacija samopriprave. Za pri?akovati je, da bo pogovor od zaposlenega do zaposlenega druga?en, saj je vsak svoja osebnost, zato ga je potrebno prilagoditi posameznikovim osebnostnim lastnostim in potencialom. Tako kot za vodjo je izredno pomembna tudi priprava zaposlenega na razvojni pogovor. Zaposleni bo z vnaprejnjo pripravo pridobil na samozavesti, okvirno se bo pripravil na pogovor, kar bo omogo?alo teko?o izvedbo, hkrati bo na razgovoru podal konkretne ob?utke in mnenja, saj je imel o njih vnaprej prilonost razmisliti. Celotni razvojni pogovor naj bi imel tematiko na relaciji organizacija-tim/skupina-posameznik. Krovno gledano razvojni pogovor vsebuje elemente strategije organizacije, predloge in zamisli, vizijo in razvoj, ukrepe in aktivnosti, rezultate in potencial, izkunje in ob?utke, cilje in na?rte, elje in ambicije. Poleg posameznikovega mnenja o sebi in njegovem delu je za vodjo pomemben pokazatelj tudi mnenje zaposlenega o organizaciji in timu, del katerega je. Sklop vseh podatkov je prilonost za nadaljnji razvoj, saj bo imel vodja tako pregled nad mnenjem posameznika iz vije perspektive. Pomembno je, da se zberejo kvalitetni podatki, ki bodo sluili za osnovo nadaljnjim korakom. Znanje je kapital za prihodnost in tu podjetja ne smejo var?evati s sredstvi. Obstaja na?elo kolikor vloi, toliko dobi. Samo kader z znanjem bo lahko doprinesel h kakovosti in napredovanju podjetja. Podatki, zbrani z razvojnim pogovorom, sluijo organizaciji kot izto?nica za nadaljnje upravljanje s kadri. Pomembna podro?ja, ki jih organizacija razvija pri posamezniku, so razvoj kompetenc in znanj, ki so pridobljene na podlagi ustrezno usmerjenih izobraevanj in usposabljanj. Komunikacija Da podjetje lahko razvija zaposlenega, je pomembno medsebojno zaupanje in komunikacija. Komunikacija povezuje ljudi in svet med seboj, z njo sklepamo posle, omogo?a nam usklajevanje mnenj, z njo dosegamo zastavljene cilje, na alost pa se premalokrat zavedamo njenega ogromnega pomena in premalokrat se jo na?rtno u?imo. Komunikacija je tudi temelj vsakega dobrega razvojnega pogovora. Glede na to, da je komunikacija prisotna povsod okrog nas, ji pripisujemo izreden pomen v odnosu med zaposlenim in delodajalcem, pa naj bo besedna ali nebesedna. Vedno je pomembno, da je komunikacija dvosmerna, da sta poiljatelj in prejemnik enakovredna partnerja v pogovoru ter da sta oba enako razumela dogovorjene cilje. Enosmerna komunikacija al ne prinese elenih rezultatov. Zadati si je treba pravi potek komunikacije, ki je na razvojnem pogovoru dajanje sprejemanje in vra?anje sporo?il, ki so vsebinsko in ?ustveno usklajene. Pomembno je, kako sporo?ila do sluatelja predamo, kako se na prejeta sporo?ila odzivamo in jih sprejemamo. Besedno komuniciranje na razvojnem pogovoru si lahko sogovornika razlagata vsak po svoje, zato je s strani delodajalca pomembno, da vodi pogovor umirjeno, strokovno in po za?rtanih smernicah. Bistvo je, da pri?ne pogovor, poda izto?nico in nato pazljivo poslua kaj mu bo sogovorec povedal. Tudi ?e samo posluamo, moramo posluati aktivno, saj nae o?i in obrazna mimika dajo vedeti, kdaj sodelujemo aktivno ter zainteresirano in kdaj ne. Pravo?asne informacije so eden od pogojev, da zaposleni dobro delajo. Kadar so vsi v podjetju seznanjeni s poslovnimi rezultati, se bolj zavedajo, kako prispevajo h konkuren?nosti in dolgoro?nemu uspehu. Pogovor mora potekati odkrito z namenom razvoja zaposlenega, zato mora biti fokus na pozornosti in pripravi. Vzduje med sogovornikoma na razvojnem pogovoru se lahko spreminja glede na temo razgovora. Za?etek razgovora se pri?ne v osnovnem tonu komunikacije, ki med pogovorom niha glede na tematiko razgovora, rojevajo se nova ?ustva, ki poglobijo medsebojno naklonjenost in jo na koncu utrdijo. ?e je celoten razvojni pogovor zapeljan v pravo smer in komunikacija te?e v skladu s pri?akovanji, pomeni, da so bili izpolnjeni vsi koraki in doseen zadani cilj. Kompetence in znanja Na odlo?itev delodajalca, kakne zaposlene si eli imeti v svoji delovni sredini, zagotovo vplivajo posameznikove vrednote in kompetence, ugotovitev posameznikovih prilonosti in nadgradnja le teh. Med sabo se morajo usklajevati in dopolnjevati, da zaposleni pokae svoj maksimum. Nikakor ne velja, da se kompetence enkrat pridobi in veljajo celotno poslovno pot enako. Pomembno je, da zaposleni gradi na njih na podlagi delovnih izkuenj ter raznovrstnih izobraevanj, tako na delovnem mestu kot izven njega. Kompetence vklju?ujejo vsa znanja, spretnosti, izkunje, osebnostne lastnosti in sposobnosti, prepri?anja, zanos, vrednote, ustvarjalnost, odzivne zmonosti, sposobnosti upravljanja sprememb, odgovornost, samopodobo in druge elemente, ki jih zaposleni permanentno potrebujejo za uspeno, u?inkovito in strokovno opravljanje del in nalog v organizaciji (Mihali?, 2006, 126). Opredelimo jih lahko kot zmonosti posameznika, da znanje, ki ga je pridobil v raznovrstnih in nepredvidljivih situacijah, aktivira, povee in ga uporabi v praksi za uspeno dosego na?rtovanih ciljev. Ocenimo lahko, da so del naega vsakdanjika ter se poslovno in zasebno med sabo prepletajo. Vse, kar se nau?imo na delovnem mestu, lahko prosto uporabimo v zasebnem ivljenju ter kompetence, ki smo jih pridobili v zasebnem ivljenju, kot dodatni plus uporabimo na delovnem mestu. Kompetentnost ni le lastnost posameznika ampak tudi celotne organizacije. Toliko kot ima organizacija kompetentne posameznike znotraj nje, toliko je kompetentna tudi sama. Pri organizaciji je fokus predvsem na vire, ki jih potrebuje za uspeno izpolnitev in doseganje poslovnih ciljev. Med njih poleg kadrov uvr?amo tudi informacijska, tehnoloka in finan?na sredstva. Med osnovne prvine kompetenc uvr?amo znanja in re?emo lahko, da kompetence brez znanja ne obstajajo. Tako jih vidi in opredeljuje tudi Majcen (Majcen, 2009), ki pravi, da je znanje osnovna in neizbena kompetenca. Zaposleni potrebuje znanje za izvajanje kateregakoli dela, vendar samo po sebi ni pogoj, da bo delo uspeno opravljeno. V nadaljevanju deli znanja na tri podro?ja in sicer: Upravljanje znanja je zelo kompleksno podro?je. Kot kapital ga opredeljujemo le takrat, ?e ustvarja dodano vrednost. Z njegovo uporabo se pove?ujeta irina in globina znanja. Splona znanja so ire dostopna in imajo nizko vrednost. Fokus podjetij je predvsem na specifi?nih znanjih, kjer dejansko lahko re?emo, da prevladujeta ponudba in povpraevanje. Ta znanja so teko dostopna in visoko cenjena. Organizacije tudi v okviru obstoje?ih kadrov najprej preverijo kompetence posameznikov, ele nato vlagajo v specifike. Po navadi se s kadrom, v katere podjetje vlaga specifi?na znanja, podpie tudi pogodba, s katero se posameznik obvee delati v obstoje?em podjetju za dolo?eno obdobje, za katero podjetje smatra, da je cenovna protiute vloenemu denarju v znanje. Kompetence so izrednega pomena, saj vplivajo na vsa klju?na podro?ja posameznika znotraj organizacije. Pomembno je, da jih vodje na razvojnem pogovoru zaznajo ter se na podlagi pogovora usmerijo v razvoj tistih, ki bodo zaposlenemu prinesle rast in s tem posledi?no tudi organizaciji. Organizacije imajo na podro?ju kompetenc pogosto vizijo, da so sodelavci visoko kompeten?ni, saj jim to omogo?a visoko stopnjo rotacije, hkrati imajo sodelavci ob?utek, da je trenutno delovno mesto za njih popolnoma ustrezno in prilagojeno to?no njihovemu znanju. Namen organizacij je izravnati stopnjo usklajenosti obstoje?ih, elenih in zahtevanih kompetenc glede na trenutno ali bodo?e delovno mesto posameznika v organizaciji. Organizacija potrebuje za doseganje poslovnih rezultatov tako kadrovsko strukturo, ki bo sposobna dosegati poslovne in strateke cilje, zato v taki smeri na?rtuje tudi razvoj posameznih delavcev. Podjetja stremijo k nadgradnji klju?nih kompetenc posameznikov, saj lahko le z njimi obvladajo dejavnosti, povezane s stratekimi cilji in so izrazito potrebne za to, da posamezniki uspeno izvajajo naloge poslanstva podjetja in s tem zagotavljajo konkuren?ne prednosti. Izobraevanje in usposabljanje Izobraevanje je sistemati?en in na?rten proces razvijanja in pridobivanja tako splonih, kot strokovnih in tudi znanstvenih znanj, sposobnosti, ve?in, navad in drugih kompetenc posameznega zaposlenega (Mihali?, 2006, 190). Izobraevanje in usposabljanje mora biti pravica in dolnost zaposlenih v organizaciji. V primeru, da organizacija svoje zaposlene ne izobrauje dovolj pogosto glede na delovne potrebe, lahko taka pot vodi do propada. Podjetje ni ve? konkuren?no, ne sledi novitetam in posledi?no ne more kakovostno zagotavljati storitev, ki jih kupci pri?akujejo od njih.Vseh znanj tudi podjetje ne more zagotoviti, zato je pomembno, da posameznik znanja, pridobljena na podro?jih izven delovnega mesta, prepleta s pridobljenimi znanji znotraj organizacije. Skupna uporaba je klju? do uspeha. S tem, ko organizacija vlaga v znanje zaposlenih, se u?i tudi sama in posledi?no napreduje v vseh zornih kotih. Lahko jo pojmujemo tudi kot u?e?o se organizacijo. Izobraevanje v organizaciji poteka vedno bolj na?rtno, sistemati?no in ciljno usmerjeno, hkrati pa je pomembno, da je pridobivanje znanj usmerjeno prakti?no. Tako organizacija zadosti svojim potrebam glede na opravljanje dela, hkrati zaposleni ?uti pripadnost in osebnostno raste. ?e pogledamo, zakaj organizacije vlagajo v izobraevanje zaposlenih, je poglavitni razlog pove?anje dohodka podjetja, ele nato mu sledi izboljanje standarda posameznikov. Izobraevanje lahko zaposleni v organizaciji pridobi interno ali eksterno, odvisno od monosti izvajanja lastnega programa znotraj posamezne organizacije oziroma podro?ja dela, ki ga mora zaposleni nadgraditi. Z internim izobraevanjem in usposabljanjem se pridobijo splona znanja, hkrati je namenjeno ve?jemu tevilu zaposlenih. Za razliko od teh so eksterna izobraevanja in usposabljanja namenjena pridobivanju strokovnih in specifi?nih znanj. Po navadi je potreba po takih znanjih v organizaciji manja, zato je obseg udeleencev temu prilagojen. Podatke, katere izobraevalne programe posamezna organizacija potrebuje, nam razkrije razvojni pogovor. Z njim se natan?no ugotovijo obstoje?e stanje v organizaciji ter katera znanja se e potrebujejo za napredek. Pogosto se ugotovi, da ima organizacija skrito zakladnico znanj, saj se z razvojnim pogovorom pokae tudi pregled samoizobraevanja zaposlenih. Pomembno je, da pred izvedbo posameznega programa organizacija oceni, kaken vpliv bo imelo izobraevanje ali usposabljanje na doseganje ciljev, uspenost in u?inkovitost, kakna bo nova pridobljena vrednost in ali bo organizacija vloek finan?nih sredstev v to podro?je z novim znanjem pridobila nazaj ter v kaknem roku. Poleg ugotovitve potreb po znanju je pomembno tudi s kaknimi ukrepi bo organizacija spodbudila pridobivanje znanj. Posamezniki, ki posedujejo dolo?eno znanje, lahko z njim dolo?ajo svoj poloaj v drubi in mu omogo?a delovanje na drubenem dogajanju. Re?emo lahko, da je imeti znanje neposredno povezano z drubeno mo?jo. Vsaka organizacija si v svoji sredini eli izobraen kader, ki bo aktivno prispeval k izboljanju poslovnih rezultatov in uspeha organizacije. Kako ugotoviti izobraevalne potrebe, smo ugotovili e znotraj poglavja razvojni pogovor, ki je namenjen ravno temu podro?ju. Z njim se ugotovijo posameznikove elje in interesi po napredku, v proces katerih spada tudi izobraevanje. Bistvo je, da organizacija zagotovi zaposlenim pogoje uspenega in u?inkovitega razvoja sposobnosti, da se bodo znali hitro prilagajati in odzivati na vsakodnevne spremembe. Vse to prinaa u?enje za prihodnost in usposabljanje za ustrezna in potrebna znanja v turbulentnem delovnem okolju. Zaposlenemu mora biti omogo?eno pridobivanje znanja, ki ga potrebuje na obstoje?em delovnem mestu kot tudi znanje, ki ga bo glede na izkazan potencial, najverjetneje potreboval v prihodnosti. Samo s takim razmiljanjem bo organizacija na pravi poti doseganja uspehov. Poleg izobraevanja ne gre pozabiti tudi na prenos znanja v sami skupini. Cilj, ki ga mora organizacija zasledovati, ko nekoga polje na izobraevanje, je, da bo osvojeno znanje raziril na ostale sodelavce. S tem bo krepil osvojeno znanje pri sebi ter hkrati drugim omogo?il osebnostni napredek. V zavesti organizacije mora biti, da nobeno osvojeno znanje ne sme ostati neuporabljeno. Tako bodo do maksimuma izkori?ene vloene kapacitete. Izobraevanje je osnova tako za pridobivanje obstoje?ih znanj kot tudi za graditev temeljev, na katerih se bodo razvijala nova znanja. Kon?ni produkt, ki ga dobimo z izobraevanjem in usposabljanjem, je znanje in ko je le to pridobljeno, postane predmet upravljanja. Cilj je, da posameznik na podlagi izobraevanja in pridobljenega znanja dela hitreje in bolje, pridobiva ideje za izboljave, razvija nove monosti in konec koncev prenaa pridobljeno znanje na ostale sodelavce. Procesu izobraevanja ni konca. Organizacije morajo poskrbeti, da se le ta nadaljuje, odvija in nadgrajuje. Zaklju?ek elja vsakega posameznika je, da bi bil v ivljenju sre?en, uspeen in opravljal delo, ki ga veseli. Zaposleni bo zadovoljil svoja pri?akovanja, ?e bo imel monost osebnostne rasti. Na poslovnem podro?ju mu lahko delodajalec pomaga z razli?nimi metodami, med katere se uvr?a tudi razvojni pogovor. Bistvo je, da na podlagi odkrite komunikacije delodajalec pride do informacij, ki mu bodo v pomo? pri pripravi programov razvoja. Razvoj posameznika je dolgotrajen proces, ki nikakor ne pride ?ez no? in sam po sebi. Interes mora biti izraen z obeh strani. Le zadovoljen zaposleni je dober delavec, zato je pomembno, da delodajalec pri vsakem posamezniku odkrije njegove elje po napredku in jih tako individualno tudi obravnava. Razvojni pogovor je odli?na odsko?na deska za odkritje in preu?itev monosti. Komunikacija, medsebojno zaupanje, kompetence in izobraevanje so teoreti?na izhodi?a, na katerih se gradi temelje posameznika ter jih s prepletom izkuenj privede do odli?nosti. V kon?ni fazi smo ljudje stalno izpostavljeni u?enju, pridobivanju novega znanja, razvoju kompetenc, tako na osebnem kot poslovnem podro?ju. Ni dovolj, da o svojem razvoju le sanjamo. Postaviti se moramo na realna tla, sami pri sebi preu?iti svoje zmonosti, ter sprejeti odlo?itev kje se vidimo in kakne ukrepe moramo sprejeti, da pridemo do elenega stanja. Samo ?akanje, da nas bo kdo opazil in nam ponudil monost napredka, ne prinaa izpolnitve in zadovoljstva. Pridobljena teoreti?na izhodi?a moramo povezati z izkunjami in jih implementirati v prakso. Tako kot pravi star pregovor vsak je svoje sre?e kova?, velja tudi na delovnem podro?ju. Vsak posameznik je sposoben krojiti svojo usodo, ki bo izpolnila pri?akovanja in mu prinesla osebno zadovoljstvo. Delovna doba je dolga in prav je, da imamo posamezniki monost delati tisto, kar znamo in nas veseli. Literatura 1. Majcen, M. (2009) Redni letni razgovori med vodjo in sodelavci, Ljubljana, GV Zaloba d.o.o.. |



