POVZETEK

Za vrhunski rezultat v �portu je potrebno imeti pravilno organiziran tim, sestavljen iz strokovnjakov, ki lahko s svojim znanjem dodajo kamen?ek v mozaik rezultata. Prepri?anje, povezanost in ustreznost ekipe ter samozavest je predpogoj za vrhunski rezultat vsakega �portnika in �portne ekipe/mo�tva. Na�i �portniki nas vedno znova prepri?ajo, da lahko �portnik ali ekipa lahko uspe le ob upo�tevanju dolo?enih predpisanih pravil, poleg tega mora imeti oziroma razviti ustrezne vrednote ter si zgraditi ustrezno in primerno samopodobo. V gospodarstvu in javnem sektorju najve?krat naletimo na nasprotno od tega, kar po?nejo na�i uspe�ni �portniki. ?e �elimo imeti vrhunske rezultate, moramo to delati tako, kot to delajo tisti, ki jih dosegajo � na�i �portniki.

Klju?ne besede: samozavest, organizacija, vrednote, vrhunski rezultat, �portni timi

ABSTRACT

In ordertoachieve the best possible results in sport, one would need a properly organized team of experts whose knowledge and experience add their piecestothe puzzle of a top result. Determination, team spirit, appropriately chosen members of the team, and self-confidence are the indispensable prerequisites for the top performance of any athlete or sports team. Our best athletes are a good example supporting what has been said above.  If an athlete or a sports team wantstobe successful, they needtocomply with certain rules, cultivate the appropriate values and build a good self-esteem. Our economic system and public sector often act just the opposite way than our successful athletes. But if we wanttosee superior results in those sectors too, we need a role model who has managedtoachieve them � our athletes.

Keywords: self-confidence, organization, values, excellent result, sports teams

1. UVOD

V zadnjih tridesetih letih se je poslovanje podjetij zaradi globalizacije in uvedbe interneta spremenilo v tekmovanje na izpadanje. Najve?ja, najmo?nej�a in najhitrej�a podjetja zmagujejo ter postajajo �e bolj�a. Najmanj�a podjetja se te�ko prebijajo naprej. V osemdesetih letih prej�njega stoletja je bilo v na�i dr�avi povpra�evanje ve?je kot ponudba, sedaj pa ponudba mo?no presega povpra�evanje in zato zmagujejo le najbolj�i, kar jim posledi?no omogo?a pre�ivetje. Tudi v �portu so v preteklosti zmagovale ve?inoma samo velesile kot so ZDA in SZ. Po razpadu SZ so se njihovi trenerji raztepli po celem svetu. Trenerji SZ so poleg svojega znanja �irili tudi znanje o organizaciji in �eljo po zmagovanju. Danes smo pri?a dejstvu, da lahko tudi majhne dr�ave premagujejo velesile, npr. zmaga Islandije nad Veliko Britanijo na Evropskem prvenstvu (EP) v nogometu.

Dogajanje v �portu bi lahko v Sloveniji s pridom uporabili tudi v gospodarstvu. Merilo za doseganje uspeha so lahko le rezultati. Vrednota uspeha sta delavnost in usmerjenost k napredku. Vse skupaj pa je pomemben ?len za doseganje vrhunskega rezultata in s tem uspeha. ?e se v �portu to ne zgodi, zamenjajo selektorja, trenerja ali tistega, ki je odgovoren za pri?akovan nedose�en rezultat. Slednje pa je ravno nasprotno od na�e prakse, kjer vidimo, da so dolo?eni direktorji v podjetjih primerni tudi, ?e rezultata ni.

?e bi nogometni klub Maribor imel trenerja, ki jih ne bi pripeljal do naslova dr�avnega prvaka, bi javnost, novinarji in pa tudi navija?i �eleli zamenjavo trenerja. V primeru slabega poslovanja podjetja pa se razen novinarjev skoraj nih?e niti ne oglasi, da je potrebna zamenjava vodilnih. Kaj je narobe z nami?

2. POMEMBNA JE SESTAVA ZMAGOVALNE EKIPE

Po osamosvojitvi Slovenije so mnogi videli prilo�nost za dokazovanje na�e dr�ave/sebe/�portne ekipe na mednarodnem podro?ju. Motiv je bil predvsem v tem, da bi si tako izbolj�ali pogoje za delo in napredek. Ker so hoteli so postati uspe�ni, so posnemali uspe�ne organizacije in �portne ekipe.

Ambiciozni �portniki in trenerji so tako za?eli sestavljati ekipo, ki bo uspela prinesti dodano vrednost k �portnemu napredku. V devetdesetih letih prej�njega stoletja so bili v ekipi poleg �portnikov v glavnem trenerji in morda �e kak�en zdravnik ali fizioterapevt. Zadnje ?ase pa se poleg omenjenih v delo vklju?ujejo tudi psihologi, nutricionisti, mened�erji in strokovnjaki za posamezna specialna podro?ja. Rezultat tovrstnih �portnih ekip so bile 4 medalje na poletnih Olimpijskih igrah v Londonu 2012 in 8 medalj na zimskim Olimpijskih igrah v So?iju leta 2014. Za primerjavo smo Slovenci leta 1988 na OI v Seulu dosegli ''le 8. mesto� v streljanju � Rajmond Debevec in 14. mesto v maratonu � Mirko Vindi�.

Velikokrat so na�i �portni junaki ''zmrznili'' na pomembnih tekmovanjih, ko so bili favoriti. Bojan Kri�aj je do�ivel pravi ''black out'' in pozabil, kje so slalomska vrata na Olimpijskih igrah leta 1980, leta 1984 pa je bil tako nervozen, da je namesto boja za medalje osvojil le 7. mesto (www.delo.si). Bogdan Nor?i? je pred nastopom od nervoze bruhal in osvojil zadnje 48.mesto na OI leta 1980 (http://stara.olympic.si). �e sve�e se spomnimo bleste?ih predstav Tine Maze v So?iju, �ana Ko�irja, Teje Gregorin, Vesne Fabijan in ostalih na�ih junakov, ki so bile rezultat pravilnega dela zmagovalne ekipe.

3. OSNOVNI RECEPTI ZA USPE�NE EKIPE

Prvi recept je prepri?anje v vrhunski rezultat. Ko je leta 1998 Sre?ko Katanec napovedal, da je njegov cilj uvrstitev na EP v nogometu, nas je bila ve?ina mnenja, da ni ravno pri zdravi pameti. ?e bi sedaj napovedal, da bomo ?ez 5 let imeli 20.000 zaposlenih ve? v lesni industriji in za 2 milijardi ve?ji izvoz lesnih izdelkov, bi me ravno tako imeli za nepri�tevnega. O?itno nam v gospodarstvu manjka podoben Sre?ko, kot ga je imel nogomet leta 1998.

Drugi recept je povezanost ekipe. Ekipa mora delovati usklajeno in timsko. Rezultat dela posameznikov je mnogokratnik se�tevka njihovih sposobnosti. V �portu tudi povpre?ni in dobro uigrani igralci premagajo zvezdni�ko ekipo. Svetovno znan primer je bil hokejski ?ude� na ledu leta 1980 na OI, kjer je amaterska ekipa ZDA premagala nepremagljive ruske zvezdnike.

Tretji recept je ustreznost ekipe. Tu predvsem mislim na strokovni �tab. V ekipi je potrebno imeti poleg dobrega treninga tudi dobro taktiko, pravilno prehrano, psiholo�ko pripravo, preu?evanje terena ali nasprotnika itd. Vsi, ki se znajo podrediti ekipi in lahko prispevajo k napredku, so za�eleni pri delu, ostali pa ne.

?etrti recept pa je samozavest. Samozavest je nekaj, ?esar nam, Slovencem, kroni?no primanjkuje. Zakaj lahko Hrvatje v rokometu dobijo medaljo in mi ne? (?lanek je nastal pred EP 2017 v rokometu). Hrvatje so hiper samozavestni in v klju?nih trenutkih naredijo prave stvari, na�i igralci pa velikokrat delajo nerazumljive napake. Vse to je posledica neustrezne samozavesti.

4. VREDNOTE

Vrednote so prepri?anja o tem, kaj podjetje in njegovi ljudje cenijo kot pozitivno, za�eleno in vredno truda (Musek Le�nik, 2008, 31). ?e �eli� biti vrhunski v �portu, je potrebno imeti dolo?ene vrednote. Vrednote so predvsem predanost delu, usmerjenost k rezultatu, moralnost, po�tenost, ekonomi?no porabljena sredstva, nagrajevanje po dose�enih rezultatih. ?e �portnik in njegova ekipa nista/niso predani delu, potem ni vrhunskega rezultata. Primer Petre Majdi? ka�e na to, da ni bil pomemben samo trening, ampak se je za vsako zmago zahvaljevala svojemu servisu za smu?i, trenerjem v preteklosti in spremljevalni ekipi. Servis je �e 5-6 ur pred tekmovanjem testiral smu?i, ko so ostali �e spali v hotelski sobah.

Vsaka ekipa posku�a napredovati na vseh podro?jih delovanja. Napredek je potreben v fizi?ni, psiholo�ki in tehni?ni pripravi. V vseh fazah treninga je potrebno analizirati stanje in ocenjevati mo�nosti za napredek, poskrbeti pa je potrebno tudi za pogoje dela. Napredek lahko zagotovimo z druga?nimi metodami dela, vklju?itvijo ali zamenjavo dolo?enega strokovnjaka, vklju?evanjem dodatnih podro?ij dela, ki bi lahko pripomogle k napredku.

Moralnost je nekaj, kar te ohranja pri �portnem udejstvovanju. ?e ne upo�teva� �fair playa�, si izklju?en iz tekmovanja, posledi?no pa si s tem gradi� slabo podobo kot �portnik, saj nisi priljubljen pri sotekmovalcih, javnosti in podpornikih. ?e ne upo�teva� proti dopin�kih pravil, pa si celo suspendiran in ne more� nastopati na tekmovanjih za dalj�e obdobje. Splo�no znano dejstvo je, da se mnogi �portniki po tak�nih aferah s te�avo vrnejo nazaj na �portno pot.

Po�tenost je nekaj, kar krepi podobo �portnika, pridobi ugled naroda in spo�tovanje tekmecev in njihovih navija?ev. Po�tenost je vrlina, ki nam jo privzgojijo star�i in okolica, sooblikuje pa nam jo tudi ekipa, s katero delamo.

Sredstva za �port je v Sloveniji relativno te�ko pridobiti. Razen redkih zvezdnikov vrhunski �portniki ne zaslu�ijo prav veliko. �portniki ve?inoma pridobljena sredstva porabijo za kvaliteten trening in opremo.

Nagrajevanje po dose�kih je v �portu samoumevno. Zmage v svetovnih pokalih, medalje na svetovnih in evropskih prvenstvih v dolo?enih �portih prina�ajo denarne nagrade in mo�nost za pridobitev dodatnih sponzorskih sredstev.

5. RAZLIKA MED �PORTNIMI TIMI IN PODJETJI

V �portu je kadrovanje v ekipe zelo natan?no. Strokovnost in izku�nje imajo prednost pred klientelizmom. V podjetju se velikokrat poskrbi za ''zaslu�ni kader'', ki pa v podjetju ne naredi pri?akovanih koristi.

S slabimi rezultati se v �portnem timu relativno hitro zamenja glavne in odgovorne akterje, v primeru napredka pa jih pustijo delati naprej. V podjetjih, predvsem javnih, pa velikokrat nesposobne poslovodje ne zamenjajo, ker imajo zaledje v politi?nih zaveznikih. Poleg tega se v podjetjih ve?krat zamenjuje tudi uspe�ne direktorje brez razlogov za zamenjavo, ko se zamenja politi?na oblast.

V �portu se ve?krat znanje poi�?e v tujini. Dober primer je iz EP v odbojki, ko je italijanski trener Gianni pripeljal odbojkarje do senzacionalne srebrne medalje na EP. S svojo karizmo, ki si jo je ustvaril �e kot vrhunski igralec in prepri?anjem v dober rezultat, je uigral na�o ekipo in dosegel medaljo. Znanje in izku�nje so v tujini poiskali tudi uspe�ni �portniki kot so Petra Majdi?, Tina Maze, Ko�arkarska zveza Slovenije. V gospodarstvu pa podjetja poi�?ejo pomo? le v redkih primerih.

Vplivnih skupin v �portu v Sloveniji, kjer smo uspe�ni, skorajda ni. V ve?ini �portov je merilo ura in meter in vsi na svetu se lahko primerjajo med seboj na tekmovanjih. V gospodarstvu lahko v dolo?enih panogah prevladujejo posamezniki ali vplivne skupine, ki prepre?ujejo razvoj in �iritev konkurence. Tak primer je bil pred gospodarsko krizo v Sloveniji v gradbeni�tvu, kjer so nesposobni gradbeni tajkuni skorajda uni?ili gradbeno panogo in pustili nekaj milijard dolgov.

V �portu ni prostora za egoizem. Vsak �portnik s svojo ekipo prou?uje mo�nosti za trening in ?im bolj�i nastop na tekmovanju. Skupaj kujejo strategijo priprav in taktiko na pomembnih tekmovanjih. Dobro uigrane ekipe in timi lahko v?asih delajo ?ude�e. V gospodarstvu smo velikokrat pri?a svojeglavosti posameznikov, ki s svojo samovoljnostjo in prekora?itvijo pooblastil velikokrat pripeljejo podjetje tudi v ste?aj.

Pohlep je neza�elena lastnost v �portnih ekipah. Velikokrat ekipa, ki se loteva �portnih projektov, za?enja iz ni?le in vsi v ekipi se zavedajo, da bodo lahko finan?ne uspehe �eli �ele po zares vrhunskem rezultatu. V dr�avnih podjetjih pa poslovodstvo velikokrat za?ne z delovanjem, tako da si uredijo svoj status brez vezave na poslovne rezultate. Direktor Primorja d.d., si je pred ste?ajem podjetja celo privo�?il avtomobil znamke mercedes v vrednosti skoraj 200.000 eur, medtem ko delavci �e nekaj ?asa niso prejemali osebnih dohodkov. Obratni primer pa je bil projekt Tine Maze ''Team to Amaze'', kjer se je Tina s �tartno �tevilko 50 in skromnim prora?unom najprej prebijala med dobitnice to?k potem med deseterico, kasneje pa tudi do stopni?k, zmag in neverjetnih naslovov na Olimpijskih igrah v So?iju in to celo v disciplini smuk. �e pred 20 leti je obstajalo prepri?anje, da se Slovenci ne moremo, zaradi pogojev dela v Sloveniji, prebiti niti med prvih 15.

V delovanju vlade in dr�avnih podjetij nas velikokrat ovira na�a razdeljenost. Eni so za, drugi so proti. Le �port je tisti, ki zdru�uje Slovence, saj nas ne zanima, kdo je od koga, zanima nas le dejstvo, da so na�i �portniki ?im bolj�i ter ob njihovih zmagah ponosno prepevamo himno.

6. SLABA ORGANIZACIJA, SAMOZAVEST IN SAMOPODOBA

Kot atletski trener sem prepotoval �e skoraj cel svet in ugotovil sem, da nam Slovencem ni? ne manjka. Slovenci kot narod se ne zavedamo, da imamo raj na zemlji, ne znamo pa izkoristiti na�ih naravnih danosti. Probleme imamo zaradi na�e slabe organizacije, samozavesti in samopodobe. Najve?krat za na�e probleme krivimo druge in i�?emo razloge za na�e neuspehe v na�i majhnosti. Zakaj ne posnemamo dolo?enih organizacijskih prijemov iz tujine. Dobra organizacija lahko dela ?ude�e ne samo v �portu, tudi v gospodarstvu in v dru�bi nasploh.

Glavni na� problem je slaba samozavest. ?e Tina Maze in njena ekipa ne bi verjela vase in v svoje sposobnosti, potem ne bi dosegla vrhunskih rezultatov. V Sloveniji imamo zelo veliko kapacitet v turizmu; na�o odli?no kulinariko, planine, gozdovi in ostale naravne lepote bi lahko bila ena od najbolj�ih destinacij na svetu. Slovenija bi lahko privabljala milijone turistov, ki bi pri nas potro�ili milijarde evrov. Ti dodatni evri bi lahko omogo?ili dodatnih nekaj 10.000 novih zaposlitev. Na�o brezposelnost bi lahko prepolovili v 3-4 letih, seveda, ?e bi verjeli, da to zmoremo. O?itno moramo najti nekoga, morda tudi v tujini, da bi nas popeljal na zemljevid najbolj za�elenih destinacij na svetu.

�e slab�e se je zgodilo z na�o lesno industrijo. V Sloveniji imamo veliko gozdnih povr�in, ki jih lahko sekamo zaradi prirastka, vendar pa zaslu�ki, namesto v na�ih lesno proizvodnih obratih, pristanejo pri na�ih sosedih v Avstriji in Italiji in potem od njih kupujemo polizdelke in izdelke. Poleg tega imamo v Sloveniji izjemno zgodovino izdelave lesnih proizvodov in pohi�tva, a je �lo veliko podjetij v ste?aj (Novoles d.d., Svea d.d., Lesna TIP d.o.o.,�) (www.bizi.si). V letu 2010 smo izvozili 844.016 m3 okroglega lesa, v letu 2015 pa �e 2.682.656 m3. Pove?ujemo prodajo lesa v tujino hkrati pa ve? uva�amo industrijskega lesa za izdelavo lesenih produktov. V letu 2010 smo ga uvozili 147.943 m3, v letu pa �e 233.892 m3 ( http://pxweb.stat.si) namesto, da bi ga sami predelovali v Sloveniji in s tem odpirali delovna mesta.

Dokler ne bomo za?eli prevzemati odgovornosti za na�a dejanja in dokler ne bomo imeli ob?utka, da smo enakovredni z ostalimi narodi (kot to delajo na�i uspe�ni �portniki), ne bo pri�lo do preboja na�ega gospodarstva.

7. ZAKLJU?EK

Ugotovil sem, da se moramo iz na�ih doma?ih primerov iz �porta u?iti in nau?iti kako prenesti organizacijo in delovanje �portnih ekip na na�a podjetja � �e posebej javna in dr�avna. Morda bi morali v �oli veliko ve? pozornosti nameniti na�im moralnim normam in vrednotam, ki nas bodo ohranile na zemljevidu narodov. Morda bi morali v �oli izvajati trening za na�o samozavest in samopodobo, da bomo bolj odlo?no nastopili proti ostalemu svetu. Morda bi se morali u?iti timskega dela in organizacije �e od malih nog.

Vse to �e obvladajo na�i uspe�ni �portniki. Njihove na?ine vodenja in organiziranja prenesimo v prakso na�ih podjetij. Kon?ajmo s praksami tarnanja in prenosa krivde na druge. Kreirajmo si na�o pot v bolj�o prihodnost. ?e smo pre�iveli ve? kot 1000 let na tem prostoru, ko so divjale vojne, potem lahko pre�ivimo tudi sedaj, ko se je potrebno za obstoj boriti s pametjo in pridnostjo.

Priznajmo si napake, le tako bomo postali bolj�i. Zavedajmo se slabosti, saj se bomo znali braniti in seveda odprimo o?i in videli bomo na�e prednosti in prilo�nosti. Imamo jih ogromno. ?e jih bomo za?eli uresni?evati, potem ne bomo imeli ?asa za tarnanje.

?as je denar, in ?e bomo ?akali doma ter tarnali, se ne bo zgodilo ni?. �portniki delajo druga?e, bolj�e in prihajajo do vrhunskih rezultatov in medalj. U?imo se od njih in naj nas ne bo sram priznati, da nam v gospodarstvu trenutno ne gre najbolje. Pred za?etkom svoje kariere so si to priznali tudi �portniki, ki so bili pripravljeni narediti vse za preboj na vrh. U?imo se od njih.

8. LITERATURA

Musek Le�nik K.; Vrednote, poslanstvo in vizija podjetja. 2008. Koper: Fakulteta za management Koper

http://www.delo.si/sport/olimpijskeigre/zaradi-olimpijske-kolajne-ni-prikrajsan.html

https://sl.wikipedia.org/wiki/Hokej_na_ledu_na_Zimskih_olimpijskih_igrah_1980

target="_blank"https://sl.wikipedia.org/wiki/Zimske_olimpijske_igre_2014

https://sl.wikipedia.org/wiki/Poletne_olimpijske_igre_2012

https://sl.wikipedia.org/wiki/Tina_Maze

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp

www.bizi.si

http://stara.olympic.si/sportne-igre/sportne-igre/olimpijske-igre/zimske-igre/zoi-lake-placid-1980