|
Povzetek
Zgodovina slovenskega naroda, kot tudi zgodovina slovenskega jezika, je izredno zanimiva.
Na razvoj slovenskega jezika so mo?no vplivali razli?ni zgodovinski dogodki. Pravzaprav bi lahko rekli, da se je slovenski jezik razvijal vzporedno z razvojem slovenskega naroda. Razvoj knjinega jezika pa je zahteval tudi razvoj poslovno-uradovalnega jezika, ki se je na za?etku uresni?eval v razli?nih preprostih obrazcih in zapisih, saj je bil namenjen preprostim, velikokrat tudi nepismenim ljudem, kasneje pa je preel v jezik uradikov, najve?krat s predpisano obliko. V ?lanku je prikazan razvoj poslovno-uradovalnega jezika po stoletjih. Predstavljeni so dokumenti, na katere so med svojim raziskovanjem naleteli razli?ni raziskovalci.
Klju?ne besede: poslovni jezik, uradovalni jezik, zgodovina, knjinji jezik
Abstract
The history of the Slovenian nation, as well as the history of the Slovenian language is very interesting. The development of the Slovenian language is strongly influenced by different historical events. In fact we could say that the Slovenian language developed parallely with the development of the Slovenian nation. Consequently the development of literary language also requires the development of business and the official language which are initially represented as a variety of simple forms and records because it was designed for simple often illiterate people. And was later passed into the official language often with the prescribed form. The article shows development of business and official language through centuries. Presented are the documents which were researched by various researchers.
Keywords: business language, official language, history, literary language
UVOD
Tako kot jezik nasploh, se neprestano spreminja tudi poslovni in uradovalni jezik. Novak (1980, str. 7-25) ugotavlja, da spremembe nastajajo zaradi razli?nih vzrokov. Po eni strani zaradi potreb, ki jih jeziku narekuje drubeni razvoj, po drugi strani pa zaradi zahtev jezikovnega sistema. Veliko starih fraz in formulacij se umika novim, ki so bolj logi?ne in ekonomi?ne. Tako se je tudi v poslovnem jeziku uveljavilo na?elo ekonomi?nosti, logi?nosti in to?nosti. Legan Ravnikar (2009, str. 49-66) pa pravi, da so lastnost strokovnega poimenovanja imeli le izrazi, pri katerih sta bili izpolnjeni dve stvari:
dejavnost je morala biti tako raz?lenjena, da da so se lahko pri?akovale razlike med pojavi;
jezikovna zavest je morala biti toliko izdelana, da se je pojavila potreba po posebnih poimenovanjih za razli?ne stvari.
RAZVOJ SLOVENSKEGA POSLOVNO-URADOVALNEGA JEZIKA V 16. STOLETJU
?e izvzamemo rokopise pismenstva, so se strokovni izrazi prvi? pisno dokumentirano pojavili v dobi normiranja slovenskega knjinega jezika v 16. stoletju. Razkol zahodnega kr?anstva je prinesel odlo?ilni preobrat tudi v razvoju slovenske kr?anske terminologije. Slovenski protestantski pisci so ustvarili kr?ansko terminologijo. Poimenovalni primanjkljaj so nadome?ali s preoblikovanjem starih katolikih terminov, tvorili nove besede in prevzeli ali prevedli besede iz nem?ine in latin?ine.
V drugi polovici 16. stoletja se oblikuje slovenski knjini jezik, pojavi se prvi natisnjen zapis strokovnega izrazja v katekizmu in abecedniku. Pravno in upravno izrazje pokriva dva sistema in sicer biblijskega ter sodobnega, za katerega je bilo potrebno izrazje na novo prirediti. Na upravno podro?je segata dve verski knjigi in sicer TAr 1562 (Primo Trubar, ARTICVLI OLI DEILI, TE PRAVE STARE VERE KERSZHANSKE) in TC 1575 ( Primo Trubar, CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA). Poleg cerkvenoupravnih imamo tudi zglede posvetne upravne sloven?ine, kamor tejemo Khislov upravno-pravni razglasni list o novem vinskem davku iz leta 1570 in Reclov prevod vinogradnikega reda Gorne bukve iz leta 1582. To je zbirka administrativnopravnih in kazenskopravnih predpisov, ki je urejala ivljenje na slovenskem ozemlju od srede 16. do srede 19. stoletja v zapisani obliki (Legan Ravnikar, 2009, str. 49-66). Golec (2000, str. 141-155) pa je med raziskovanjem slovenskih dokumentov naletel na stareji priro?ni urbar gospostva Metlika, vendar pa je glavnina urbarja pisana v hrva?ini, saj je nastal v obdobju, ko je bilo omenjeno gospostvo pod hrvakim fevdalcem. Urbar je iz leta 1593.
RAZVOJ SLOVENSKEGA POSLOVNO-URADOVALNEGA JEZIKA V 17. STOLETJU
Pravno in uradovalno izrazje je za?elo nastajati pod vplivom tujih predlog. Terminologija se je oblikovala ob prepletanju prvotnega slovenskega izrazja s prilagojenimi prevzetimi termini. Prvo doslej znano upravno besedilo je prevod latinskih besedil plemikih daril za mae ?ernjevski Bratov?ini sv. Marije (15921603). V tem stoletju se je pove?alo tevilo delno oficialnih besedil pravnega in upravnega zna?aja, kamor tejemo prisege, pri?evanja, oporoke in zasebna pisma. Znani so priseni obrazci za kofove fevdnike na obmo?ju krke kofije (fevdna prisega krkemu kofu iz leta 1637), prisega iz sodne prakse v Vetrinijskem urbarju med letoma 16011609, prisega cesarju Ferdinandu III iz leta 1653 in Pliberka prisega iz druge polovice 17. stoletja. Tiskati so se za?ela prva poljudnostrokovna besedila. Tako dobimo razli?ne pratike, poljudne zdravilske knjige ter pou?ne sestavke, npr. vaje za ra?unstvo in abecednik (Legan Ravnikar, 2009, str. 49-66).
Golec (2000, str. 141-155) je pri raziskovanju in pregledovanju dokumentov in zapisov naletel na razmeroma pestro paleto uradnih zapisov v sloven?ini, pri katerih gre najve?krat za najzgodneje primere posameznih zvrsti slovensko pisanih dokumentov. V nadaljevanju so predstavljeni nekateri dokumenti, ki jih je v svoji raziskavi nael in preu?eval Golec:
priseni obrazec za pri?e iz Grebinja na Korokem, s skrajnega severnega roba slovenskega etni?nega ozemlja, je bil prepisan iz stareje predloge med letoma 1611 in 1614 in je najstareje znano uradovalno besedilo v sloven?ini;
priseni obrazec za pri?e s Ptujske Gore iz leta 1696 je edino datirano in z imenom prepisovalca uvedeno slovensko priseno besedilo katere od trkih pisarn;
zastavni pismi upnika v Vodicah nad Ljubljano klju?arjem Marijine cerkve na marni gori iz leta 1620. Gre za najzgodneji prepis dveh potrditev o zastavah. V prvem pismu se upnik v prvi osebi zavezuje, da bo tirim poimensko navedenim klju?arjem vrnil posojen denar. Poleg upnikovega latiniziranega imena in naslova, sta na dokumentu tudi latinski dataciji na za?etku in koncu, ki dajeta dokumentu potrebni uradni zna?aj. Drugo pismo je zgolj kratka pronja za vnovi?no posojilo in oblikovno ne gre za zastavno pismo temve? za nekaken nadomestek z o?itno zadostno pravno veljavo. Pomen omenjenih zapisov je zelo velik, saj imamo opravka s prvotno samostojnima aktoma iz poslovnega ivljenja. Predvideva se, da gre za najstareji izpri?ani poslovni akt v sloven?ini in pred 19. stoletjem tudi za edino evidentirano zastavno pismo. upnikovo pisno pronjo pa lahko ozna?imo za najstareje znano povsem slovensko pismo;
zapis o slovenskem urbarju gospostva Gradac v Beli krajini iz let 16251629. Omenjeni urbar je izginil brez sledu. Neohranjeni gradaki urbar bi za raziskovalce preteklosti in jezika imel veliko vrednost, saj ne gre le za najstareji izpri?ani dokument te vrste (kontinuirano vodeni register podlonikih obveznosti), ampak tudi za izjemen primer na slovenskem;
Blejska podlonika pogodba o prodaji in nakupu. Gre za prepis kupoprodajnih listin iz leta 1625 in 1667. Pismo gospo?inskega upravnika o prodaji in nakupu podlonike posesti, datirano 25. 2. 1625 se teje kot najstareja znana podlonika listina;
opis meja deelskega sodi?a Ortnek iz leta 1655. V ortneki gospo?inski pisarni so meje deelnega sodi?a najmanj eno stoletje zapisovali v sloven?ini in zapise kontinuirano prepisovali v urbarje. Kot je bilo raziskano, je doslej najzgodneji znani zapis v sloven?ini te vrste;
opis meja deelskega sodi?a Vinja Gora po letu 1661. Opis ima slovensko in nemko razli?ico, kar kae na obi?ajno prakso nastajanja tovrstnih zapisov. Gospo?inski uradniki so se najlaje izognili pomotam, ?e so mejne to?ke zapisovali natanko tako, kot jih je ozna?evalo lokalno prebivalstvo.
RAZVOJ SLOVENSKEGA POSLOVNO-URADOVALNEGA JEZIKA V 18. STOLETJU
Nove drubene, politi?ne in gospodarske okoli?ine, ter uvedba splone olske obveznosti leta 1774 in ustanavljanje trivialk, glavnih ol in normalk, so povzro?ile na?rtno oblikovanje slovenskega posvetnega strokovnega izrazja, ki je bila posledica razsvetljenskih gospodarskih reform Marije Terezije in Joefa II. V uradovanju je za?el slovenski jezik presegati omejene okvirje in je v tiskani podobi prodrl v javno upravnopoliti?no poslovanje. O pomembnih gospodarskih, vojakih, finan?nih in zdravstvenih zadevah so se pojavila javna ob?na pisma in oznanila (patenti in kurende), ki so bili prevedeni v deelni jezik in natisnjeni. Najstareji znani patent je iz leta 1754.
Iz prve polovice 18. stoletja so prili na dan trije zapriseni teksti:
zaprisega pri?, navzo?ih pri ustni oporoki deelne svobodnice Ane Magdalene ivic, 11.decembra 1734. Gre za zapis slovenske prisege, ki so jo pred neimenovano uradno instanco dali trije moje;
prisega zidarjev s Kranjskega, ki so podirali beograjsko trdnjavo, z dne 4. marca 1744, ki je bila podana v uradu deelnega vicedoma v Ljubljani. Gre za prisego estnajstih zidarjev, ki niso dobili pla?ila za podiranje beograjske trdnjave in za ?as preivet v dvomese?ni karanteni;
prisega Jere Kremar o utrpeli kodi. Gre za pri?ujo?o nedatirano prisego na samostojnem listku brez drugih podatkov, ki je shranjena z ostalimi samostojnimi listki, ki predstavljajo razne drobne ra?une, popise strokov, kratka sporo?ila, zadolnice in pozive podlonikom.
Opis meja deelskih sodi?:
odlomek opisa deelskosodnih meja gospostva Turjak iz leta 1767. Deelskosodne meje v sloven?ini poznamo tudi iz odlomka, nastalega za sodne potrebe. Gre za opis spornega dela poteka meja, kjer sta dve gospostvi svoj mejni spor reevali v sodnem procesu;
opis meja deelskega sodi?a Ortnek iz leta 1739. Ortnek je edino znano gospostvo, v ?igar urbarje so skozi ve? desetletij kontinuirano vpisovali slovensko besedilo mejnega poteka;
opis deelskosodnih meja gospostva Ortnek iz obdobja okoli leta 1750;
opis deelskosodnih meja gospostva Bled iz leta 1749. Gre za slovenski opis blejskih deelskosodnih meja.
Golec (2001, str. 87-105) navaja tudi nekatera druga slovenska besedila, ki jih je odkril med svojim raziskovanjem:
besedilo izob?enja za kritelje redovnih zaobljub v samostanu klaris v Mekinjah iz 18. stoletja je edini med slovenskimi pisarnikimi izdelki, ki je nastal v cerkvenih krogih. Gre namre? za slovenski prevod latinskega obrazca izob?enja;
zasebno pismo iz leta 1701, na podlagi katerega se je sproil sodni proces pred kranjskim okrajnim sodi?em. Pravzaprav gre za listek z aljivo vsebino, kjer je v slovenskem jeziku zapisana besedna zveza ljubeznivi pankrt.
Iz druge polovice 18. stoletja pa je zapriseni obrazec za mestne sodnike na Kranjskem, po katerem je priseglo 17 sodnikov iz razli?nih krajev. Iz istega ?asa je tudi prisega cestnega nadzornika.
Med zglede uradovalne sloven?ine tega ?asa spadajo pri?evanja pod prisego, ki so jih pogosto zapisali dobesedno. Te prisege so po vsebini zelo razli?ne, med najdalje pa spada o?i?evalna prisega Jurija Fer?aja, ki se je v sodnem postopku izpovedal, kako je v samoobrambi ubil Mohorja Hrasta. V arhivih so se iz tega ?asa ohranile razli?ne pogodbe v sloven?ini, med njimi je najstareja iz Martjancev, v kateri dajejo v zakup cerkveni vinograd, pa kupoprodajna pogodba, ki jo je sklenil svobodnik iz Go? in kupno pismo iz Bleda. Nekaj je ohranjenih slovenskih pritob in tobenih pisem, napisan je obra?un mestnega sodnika in obra?un za prejeti denar (Pogorelec, 2011, str. 19-404).
V nadaljevanju je po Golec (2011, online) opisanih nekaj priseg in ostalih besedil:
prisega predstavnikov tranov Starega trga v Poljanah iz leta 1751 edina ni izdelek trke pisarne, temve? sodna prisega, nastala pred deelno pravdo v Ljubljani;
med slovenskimi trgi se lahko samo Sredi?e ob Dravi pohvali z ve? kot enim osamljenim prisenim besedilom, nastalim pri trki upravi. Tu, ?eprav le v prepisu, ohranila edina slubena prisega kaknega trkega funkcionarja, prisega trkega sodnika. Drugi dve besedili iz 18. stoletja sta razli?ici prisenega obrazca za novosprejete trane in domnevno izvirata iz obdobja 17301740, sodnika prisega pa je iz ?asovnega razpona 17631783. Priseni obrazec za sodnika je sicer povsem kajkavski in sploh najkraja med obravnavanimi prisegami. Na drugi strani je sredika transka prisega najdalje trko priseno besedilo;
priseni obrazec za novosprejete trane iz Ljutomera, napisan med letoma 1717 in 1724, je najstareja prisega te vrste in brez znane nemke predloge;
prisega skupine zidarjev s Kranjskega, zapisana leta 1744 v uradu deelnega vicedoma v Ljubljani, sodi v zanimiv kontekst, saj so prisegli moje, ki so nekaj let prej najprej zidali in nato podirali beograjsko trdnjavo. Besedilo je koncept z mnogimi popravki, sprotni prevod iz nemke predloge, ki (e) ni doivel ?istopisne, pravopisne in jezikovne redakcije; tako ponuja vpogled v prvo stopnjo nastajanja slovenskih uradovalnih besedil, kar je med obravnavanimi prisegami, samimi ?istopisi, edini tak primer;
prisega vinjegorskih ?evljarjev in usnjarjev iz leta 1708 je edina sodna prisega v sloven?ini, ki je potrjeno nastala pred vicedomskim sodi?em v Ljubljani, in najzgodneje slovensko priseno besedilo kakne neagrarne poklicne skupine sploh, vrhu vsega pa za zdaj osamljena prisega skupine mestnih obrtnikov;
priseni obrazec za novosprejete trane, nastal med letoma 1788 in 1800, so uporabljali v trgu (Sv.) Lenart v Slovenskih goricah. Njegov avtor, lenarki doma?in, je med pisci trkih priseg eden od samo dveh, katerih izvor in ivljenjsko pot poznamo od rojstva do smrti;
v Metliki pa sre?amo celo poro?no mati?no knjigo vodeno v slovenskem jeziku (1716-1719).
Proces kon?nega ustaljevanja slovenskega jezika v 18. stoletju je zaznamovan s politi?nimi in socialnimi okoli?inami. Kakor so bila uradovalna besedila do tedaj poloficialna, saj so jih hranili preteno v arhivih, se sedaj pojavijo tiskani uradni prevodi cesarskih patentov. Reforme so vpeljale ?edalje bolj dosleden birokratski sistem. Uradnitvo je moralo uradovati enotno, vendar pa vseeno prevladuje nem?ina, kot enotni povezovalni jezik (Pogorelec, 2011, str. str. 19-404).
RAZVOJ SLOVENSKEGA POSLOVNO-URADOVALNEGA JEZIKA V 19. STOLETJU
Pri?evanja o jeziku iz francoske dobe kaejo na povsem nova razmerja v jezikovni zgodovini. Slovenski jezik je vse vidneje prodiral v javno ivljenje, saj so ohranjeni dokumenti boja za priznanje pravic, za uradovanje, za poslovanje in podobno. Razvoj ol in javni pristop sta pospeila razvoj slovni?nega znanja. Dobili smo vrsto posebnih jezikovnih priro?nikov, med katerimi je tudi priro?nik za uradnike (Pogorelec, 2011, str. 19-404).
V prvi polovici 19. stoletja se je slovenski jezik vedno bolj ?lenil. V tem ?asu so bili najbolj znani prevajalci Kumerdej, Linhart, Vodnik in Metelko. Slednji je po Kopitarjevih smernicah oblikoval uradovalno-poslovno zvrst knjinega jezika do leta 1846. Uradovalni jezik je bil prepleten z novimi tvorjenkami, terminolokimi besednimi zvezami, sopomenkami, opisi in prispodobami. Legan Ravnikar (2009, str. 49-66) tudi navaja, da so pravni jezik pospeeno razvijali izobraeni pravniki. V Mikloi?evem prevodu dravnega zakonika Ob?edravljanski zakonik za vse nemke dedne deele avstrijskega cesarstva iz leta 1849 se je oblikovalo uradovalno in pravno izrazje. Leta 1850 je Ivan Navratil sestavil dvojezi?no slovnico z uradovalno-pravnimi obrazci, namenjeno vsem uradnikom, ki niso dobro poznali slovenskega jezika. Poklicni pravniki Luka Svetec, Radoslav Razlag in Matej Cigale so prevajali deelne zakonike. Ravno slednji je leta 1850 prevzel skrb za oblikovanje slovenske pravne in uradovalne terminologije kot dosmrtni prevajalec dravnega zakonika. Terminoloko delo je bilo v drugi polovici 19. stoletja zelo pestro, najbolj na pravno-politi?nem podro?ju. Izel je Dravni zakonik v sloven?ini (Legan Ravnikar, 2009, str. 49-66).
Izredno spremembo v razvoju uradovalne sloven?ine je prinesla sreda 19. stoletja. 1849 je za?ela Avstrija izdajati dravne in deelne uradne liste, ki so imeli za razvoj slovenskega jezika zelo velik pomen. V uvodu v dravni uradni list je bilo povedano, da bo imel deset izdaj, med njimi tudi slovensko, kar je pomenilo uradno priznanje sloven?ine. Leta 1848 je bil izdan Ob?ni dravni zakonik in vladni list za avstrijansko cesarstvo in je bil prvi slovenski naslov uradnega lista, ki je prinaal zakone in uredbe za vse cesarstvo (Melik, 2000, str. 253-255).
Golec (2001, str. 87-105) navaja, da sta se iz 19. stoletja ohranila dva slovenska dokumenta, kot plod poslovanja med tamkajnjimi svobodniki, in sicer:
kupoprodajna pogodba med Joefom ivicem in Joefom Vovkom;
zapis o dolgovih gokega svobodnika Mihe Sorta.
Tudi v tem ?asu so se pojavile razli?ne prisege in priseni obrazci. Povzeto po Golec (2011, online) so iz tega ?asa najbolj znani naslednji dokumenti:
prisena obrazca iz ?renovcev, za novosprejete ?lane ceha in cehovske mojstre je iz leta 1823 in sta za zdaj najstareji znani prisegi v prekmur?ini;
slubeni prisegi rudarjev rudnika ivega srebra v Idriji, prva iz leta 1829 in druga iz okoli 1840, sta med obravnavanimi besedili dosegli najve? uporabnikov. Pri?ata o ute?enem zapriseganju rudarjev v sloven?ini, ki je segalo veliko dlje v preteklost, a za zgodneji ?as ni dokumentirano. Obe besedili sta razmeroma obseni in bogati z rudarsko-upravno terminologijo.
POSLOVNO URADOVALNI JEZIK V 20. STOLETJU
Po propadu Avstro-Ogrske je 4. 11. 1918 za?el izhajati Uradni list, ki se je imenoval Uradni list narodne vlade SHS:
1. 2. 1919 se je preimenoval v Uradni list deelne vlade za Slovenijo;
10. 8. 1921 v Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo;
7. 1. 1929 v Uradni list dravske banovine;
20. 11. 1929 v Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine;
13. 5. 1930 v Slubeni list kraljevske banske uprave dravske banovine. Tako kot se je Uradni list preimenoval v Slubeni list, so se spreminjali nekateri slovenski izrazi v srbske (Melik, 2000, str. 253-255).
V besedila vdirajo prvine pogovornega jezika in vojakega argona, kar je glede na ?as razumljivo. Gradivo iz ?asa NOB, ki ga je Beter (1986, str. 282-288) raziskovala, je pokazalo pestro sliko stalnih oblik sporo?anja. Tako se v tem ?asu najdejo razli?ni zapisniki, poro?ila, okronice, navodila, razglasi, povelja in ukazi, propustnice, odpustnice iz vojske in podobno. Dopisi v najojem smislu imajo tudi razli?no vsebino. Iz tega ?asa najdemo razli?na vabila, opravi?ila, pronje, opozorila, pritobe in podobno. Besedila so bila pisana po standardnem vzorcu z monimi odstopanji. Tako so poro?ila zajemala tako vojako kot tudi uradovalno podro?je, saj je bila vsebina podana strogo po sistemati?nih to?kah. V besedilih, ki so nastala v tabnih vojakih enotah je zaslediti veliko mero strokovnega besedila, s prvinami uradovalnega jezika. Razmerje pa je obrnjeno pri besedilih partijskih komitejev, kjer prevladujejo uradovalna besedila.
V ?asu NOB se je pojavil poveljevalni jezik. Vsa administracija, u?ni in govorni jezik so bili v slovenskem jeziku. Ohranjen je ve?ji del uradne administracije, med drugim partizanski zakon in partizanska prisega, ohranjeno je tudi veliko propagandno gradivo. Kar ni bilo izvirno pisanega v slovenskem jeziku, je bilo vanj prevedeno. V skladu s sklepi II. zasedanja Avnoja o narodni enakopravnosti narodov Jugoslavije ter nujnimi zahtevami razvijajo?e se NOB Slovenije je Glavni tab Slovenije NOV in POS izdal tudi formalni odlok o slovenskem poveljevanju, kateremu so priloena tudi slovenska povelja (Avi?, 1969, str. 97-103).
POSLOVNO URADOVALNI JEZIK DANES
Za poslovno-uradovalni jezik velja, da je tog, suhoparen, brez umetnikih okraskov, vendar
kljub temu u?inkovit. Gre za ustaljen jezik, saj temelji na uporabi besedilnih vzorcev in obrazcev, kjer se besedila velikokrat ponavljajo. Proti koncu 20. stoletja je bil slovenski poslovni in uradovalni jezik v praksi, v olah in v teoriji v slabem poloaju. Kot pravi Novak (1980, str. 7-25), kmalu po svetovni vojni ni bilo dovolj usposobljenega kadra za sestavljanje poslovnih spisov. Zaradi tega, je bilo bolje ali slabe pisanje poslovnih spisov odvisno od zavzetosti posameznika. Glavni dokaz za to so zelo pogosta jezikovno neprimerna poslovna besedila. Znaten vpliv na poloaj poslovnega in uradovalnega jezika je imela akcija sloven?ina v javnosti, ki je tekla od leta 1975 naprej.
ZAKLJU?EK
Prav vsak zgodovinski dogodek je vplival na razvoj jezika. Pa naj gre za obdobje preporoda jezika ali njegovega zatrtja. Lahko bi celo dejali, da je ideja po zatrtju slovenskega naroda, kot tudi jezika, e vzpodbudila njegovo ohranitev in razvoj.
Slovenski jezik se je prav gotovo razvijal vzporedno z razvojem slovenskega naroda. Posledi?no pa so razvoj knjinega jezika, predvsem pa nastale politi?ne in gospodarske razmere zahtevali tudi razvoj poslovno-uradovalnega jezika, ki je na za?etku predstavljal razli?ne preproste obrazce in zapise, saj je bil namenjen preprostim, velikokrat tudi nepismenim ljudem, kasneje pa preel v jezik uradikov, najve?krat s predpisano obliko.
Med samim raziskovanjem in pregledovanjem razli?ne literure in ?lankov sem ugotovila, da je poslovno-uradovalni jezik relativno dobro raziskan. Predvsem je narejenih veliko raziskav poslovno-uradovalnega jezika in dokumentov iz 17. In 18. stoletja, saj se je iz tistega ?asa ohranilo veliko dokumentov, ki se hranijo v razli?nih arhivih.
VIRI IN LITERATURA
1. Avi?, J. O poveljevalnem jeziku NOB Slovenije. Jezik in slovstvo, 1969, letnik 14, tevilka 4, str. 97-103.
2. Beter, M. Jezik v narodnoosvobodilnem boju. Jezik in slovstvo, 1986, letnik 31, tevilka 8, str. 282-288.
3. Golenc, B. Iz zgodovine pisarnike sloven?ine v 1. polovici 18. stoletja: Arhivi: Glasilo Arhivskega drutva in arhivov Slovenije, 2001, letnik t. 1, str. 87-105.
4. Golenc, B. Iz zgodovine uradovalne sloven?ine 17. stoletja: Arhivi: Glasilo Arhivskega drutva in arhivov Slovenije, 2000, letnik t. 2, str. 141-155.
5. Golec, B. Trke in poklicne prisege (online). 2011. Dostopno na internetu na naslovu: http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege2/html/prisege2-back.1_div.1_div.2.html
6. Legan Ravnikar, A. Razvoj slovenskega strokovnega izraza: Terminologija in sodobna terminografija: Ljubljana: ZRC SAZU, 2009, str. 49-66.
7. Melik, V. Uradovalna sloven?ina: Slovensko jezikoslovje danes in jutri: Ljubljana: Zavod RS za olstvo, 2000, str. 253-255.
8. Novak, F. Poslovni in uradovalni jezik: Ljubljana: ?GP Delo TOZD gospodarski vestnik, 1980, str. 7-25.
9. Pogorelec, B. Zgodovina slovenskega knjinjega jezika: Jezikovni spisi 1: Ljubljana: Lingua Slovenica Fontes, 2011, str. 21-404. |
