V zadnjih letih EU in slovensko Ministrstvo za visoko �olstvo, znanost in tehnologijo spodbujata odprtost slovenskega visokega �olstva v mednarodno okolje in podpirata vklju?evanje tujih predavateljev v predavanja slovenskih visoko�olskih u?iteljev.

Tak�en na?in �tudija ima za �tudente velike prednosti, saj jih s problematiko razli?nih predmetov seznanjajo tako slovenski predavatelji, ki vklju?ujejo primere doma?e prakse, kakor tudi tuji visoko�olski u?itelji, katerih predavanja in �tudije primerov se nana�ajo prete�no na dr�ave, iz katerih prihajajo.

IBS Mednarodna poslovna �ola Ljubljana je za?ela delovati v letu 2009 in njen program je bil �e od vsega za?etka na?rtovan tako, da smo v slovenska predavanja vklju?evali tudi tuje predavatelje, ki so prihajali tako iz sosednjih evropskih dr�av kot sta Italija in Avstrija, pa tudi iz oddaljenih Havajev, Avstralije in drugih dr�av. Tudi za naprej navezujemo nove kontakte zlasti s predavatelji iz Nem?ije, Velike Britanije, Kanade in iz drugih dr�av. Letos pa smo poleg tega organizirali tudi delavnico, sofinancirano iz Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja ?love�kih virov za obdobje 2007-2013, razvojna prioriteta 3. �Razvoj ?love�kih virov in vse�ivljenjskega u?enja�, prednostna usmeritev 3.3 �Kakovost, konkuren?nost in odzivnost visokega �olstva.

Kako reagirajo na tak�na predavanja �tudenti? Po eni strani v vsakoletnih evalvacijskih anketah izra�ajo navdu�enje in si �elijo �e dodatnih predavanj, saj tuji predavatelji ne le prina�ajo nova znanja in nove na?ine podajanja snovi, ampak tudi omogo?ajo uporabo angle�?ine v vsakdanji praksi, po drugi strani pa jim je vsaj pred prvimi predavanji malce tesno pri srcu. Predavanja v tujem jeziku naj bi za �tudente visokih �ol pravzaprav ne bila ni? posebnega, saj slovenski dijaki pri maturi dose�ejo precej visoko znanje angle�?ine. Vendar je razlika, ?e se predavanj in vanje vklju?enih diskusij, delavnic in �tudijskih primerov udele�ujejo �tudenti, ki vsak dan uporabljajo angle�?ino pri delu in veliko potujejo po svetu, ali pa odrasli �tudenti, ki delajo prete�no v Sloveniji, ki doslej niso imeli veliko stikov z uporabo tujih jezikov, ki so imeli angle�?ino nazadnje v srednji �oli, za povrh pa imajo o svojih jezikovnih znanjih �e zelo slabo mi�ljenje. Tak�nim �tudentom je te�ko premagati zadrego in sredi so�olcev spregovoriti v angle�?ini. Na �oli se moramo tako u?itelji kot strokovna slu�ba po�teno potruditi, da jim izbijemo iz glave zastarelo prepri?anje, da morajo govoriti angle�?ino popolnoma pravilno, za povrh pa �e dajati izjemno pametne argumente v diskusiji.

Spodbujanje naredi svoje, �e ve? pa pripomorejo k bolj�emu izra�anju v tujem jeziku in k bolj�i samopodobi prvi uspehi. Skoraj pravilo je, da je �tudente te�ko spraviti na prvo uro predavanj, ker mislijo, da ne bodo razumeli niti besedice in da se bodo pred so�olci osme�ili, po uri ali dveh predavanj pa spoznajo, da razumejo prakti?no vse, o ?em predavatelj govori, snov jih za?ne zanimati in precej �tudentov si upa tudi vklju?iti se v diskusijo ali spregovoriti s tujimi predavatelji vsaj nekaj stavkov. Na IBS-ju smo letos v oktobru gostili avstralsko predavateljico (ki je govorila v po?asni, dobro razumljivi avstralski angle�?ini) in �e po prvih dveh urah so �tudenti izjavili, da razumejo 90 % vsega, kar pove. Mogo?e se to komu zdi malo, pa ni. �e ?e bi razumeli vsaj polovico tistega, o ?emer pripoveduje tuji predavatelj, je to velik uspeh. ?e pa �tudent razume skoraj vse in se je sposoben pogovarjati tako s predavateljico kot s kak�no tujo so�olko ali so�olcem (imamo tudi tuje �tudente, ki ne znajo sloven�?ine, pa tudi njihova angle�?ina je na zelo razli?nih nivojih), je to izjemen uspeh. ?e �tudenti s so�olci in predavatelji komunicirajo v angle�?ini, jih �e po nekaj urah mine zadrega in tesnoba, ki ?loveka navda, ko mora prvi? spregovoriti v drugem jeziku. Nekaj normalnega postane, da �tudent nekaj ?asa govori v sloven�?ini, nekaj ?asa pa v angle�?ini. Normalno je tudi to, da v?asih me�a slovenske in angle�ke stavke in besede. Zagrizeni slavisti bi se ob tak�nem izra�anju mogo?e zgra�ali, vendar tisti, ki pou?ujemo tuje jezike (pa tudi tisti, ki veliko potujejo) fazo prehajanja iz enega v drug jezik dobro poznajo in vedo, da koristi pri u?enju.

Seveda pa pri tujih predavateljih �tudenti izvedo tudi marsikaj novega, saj Slovenci ne odhajamo vsak dan v Avstralijo, Kanado ali na Havaje in teh kultur sploh ne poznamo. Avstralska predavateljica se je v svojem doma?em kraju sre?ala z japonskimi, korejskimi, vietnamskimi in drugimi �tudenti in je svoje izku�nje delila z na�imi slovenskimi poslu�alci. Za nas so te stvari nekaj ?isto novega, �e veliko bolj kot v primeru, ko pridejo predavatelji iz Avstrije ali Italije. Zato ni ?udno, da je tako predavateljica (ki je bila dolga leta dekanica ene od avstralskih fakultet) od�la iz Slovenije z izjavo, da imamo izjemno dobre in zainteresirane �tudente, ki se zanimajo tako za snov kot za medkulturne odnose.

Vklju?evanje tujih predavateljev z organizacijskega vidika nikakor ni lahko. Treba je najti stike s �tevilnimi tujimi predavatelji, preveriti, ?e bodo ustrezali zahtevnim slovenskim poslu�alcem, poslu�ati, ?e govorijo dovolj razlo?no angle�?ino, jim poiskati ustrezen termin, uskladiti snov, ki jo podaja slovenski nosilec predmeta s snovjo tujega predavatelja, jim po potrebi poiskati primerno nastanitev in jim (?e so �e pri�li iz tako oddaljenih krajev kot je Avstralija) tudi pokazati kak�en del na�e domovine. Najve?ji problem pa je seveda pla?ilo, ki pomeni hudo finan?no obremenitev �ole. Nobena te�ava ni, ?e predavatelji iz Italije govorijo z italijanskim naglasom (tega se je pa? te�ko znebiti), te�e je z Angle�i, ki govorijo prehitro in pri tem �e nekoliko v dialektu. Zgodilo se je �e, da smo bolje razumeli kitajsko profesorico angle�?ine, kot pa rojenega angle�kega gentlemana iz Staffordshira (in je bil zelo u�aljen, ko smo mu to povedali). Prav tako tudi ni problem, ?e tuji u?itelj ne uporablja ?isto pravilne slovnice. To daje Slovencu, ki se po?uti negotovega, �e ve? zaupanja vase.