|
POVZETEK
?lanke obravnava vpliv etike managerjev na splošno poslovno etiko podjetja v današnjem ?asu.
Na etiko in družbeno odgovornost imata velik vpliv tako manager kot družba. Na managerja imajo velik vpliv osebne potrebe, vpliv družine, versko ozadje, vse to pa, poleg vplivov, ki delujejo nanj v podjetju in iz okolij podjetja, vpliva na njegovo osebnost in vedenje. Družba brez etike in moralnosti dolgoro?no ne more delovati oziroma obstajati. Ker smo izrazito potrošniška družba, ki brezglavo sledimo modnim trendom in si prizadevamo ve? ali manj uspeti le na ekonomskem podro?ju, je kapital glavno vodilo današnjega ?loveka. Iz tega vidika je potrebno spremeniti miselnost ljudi in na podlagi tega priti do radikalnih sprememb, ki se za?nejo pri ?loveku.
Klju?ne besede: etika, poslovna etika
ABSTRACT
This article discusses the influence of today's manager's ethics in general business ethics of a company. A manager as well as society has a great impact on ethics and social responsibility. A manager is under a great influence of his or her personal needs, family impact and a religious background. Beside the influences from the company and its surroundings, all these influence his or her personality and behavior. Society without ethics and morality cannot function and exist in the long run. Since we are a typical consumer society that blindly follows fashion trends and tries to more or less succeed only in the economic field, capital is the main guidance of a modern man. People's mentality needs to be changed from this point of view and on the basis of this achieve radical changes that start within a man.
Key words: ethics, business ethics
1 UVOD
Na knjižnih policah, spletnih straneh, v raznih revijah in na poslovnih seminarjih je vse ve? napisanega in povedanega o pomembnosti etike. Zaradi mo?ne konkurence, ki ima izena?eno tehnologijo in pogoje poslovanja, so morala podjetja najti nekaj, kar jih lo?uje od povpre?ja. In to so ljudje s svojimi sposobnostmi.
V svetu eti?no in družbeno odgovorno ravnanje postaja vedno pomembnejše in z vprašanjem, kaj je prav in kaj ne, se soo?ajo vsa podjetja. Ne le, da se podjetja zavedajo tega vprašanja, to vprašanje morajo tudi razumeti in nanj skušati odgovoriti. Del ravnanja ljudi dolo?ajo zakoni, velik del ravnanja pa je prepuš?en odlo?anju ljudi. Del tega ravnanja dolo?ajo navade in pravila, ki sestavljajo moralo. Ta pravila in norme pa raziskuje etika, saj je etika veda o morali.
Kjer deluje management, je torej eti?no odlo?anje in moralno delovanje predpogoj za dolgoro?no preživetje in uspešnost tako organizacij kot managerjev. Eti?nost in moralnost sta torej nujni.
2 ETIKA
Etika je veda, ki v vsakokratnem ?asu in prostoru preu?uje ?lovekov odnos in njegovo ravnanje do samega sebe, družbe in okolja ter kriti?no presoja njegova dejanja, ki naj bi bila vedno usmerjena le k dobremu.
Sodobni svet nam nudi precej eti?nih zagat, ki so tesno vpete tudi v življenje vsakega posameznika (npr. vprašanje strpnosti in eti?nih okvirov delovanja, ki bi zajemali vse ljudi, vprašanje socialne pravi?nosti in globalne pravi?nosti, vprašanje novih tehnologij na podro?jih biomedicine in možnosti podaljševanja oz. ohranjanja življenja, vprašanje pristne demokracije, vprašanja tranzicije, vprašanje varnostnih izzivov in boja proti terorizmu ter številne druge). Danes se v sodobni civilizacijski in kulturni pluralnosti na enem kraju sre?ujejo razli?na eti?na izro?ila in lokalno se prepleta z globalnim. Posledice so mešanje kulturnih in eti?nih izro?il, kar napravi vprašanje eti?nih temeljev in tako tudi ciljev etike toliko bolj aktualno. Iz zagat etike in našega moralnega položaja vodi samo neposredno soo?enje z moralnimi vprašanji, ki se nam odpirajo, in z resnim odgovarjanjem na njih, pri ?emer moramo pred seboj imeti univerzalnost ?lovekove narave, torej ?loveka kot ?loveka.
2.1 POSLOVNA ETIKA
Etika je del ?loveka in tako tudi del vsakega poslovneža. Ve?ina jih svoja osebna eti?na stališ?a prenaša tudi v poslovni svet. Zato lahko poslovno etiko opredelimo tudi kot osebno vodilo, smerokaz, merilo za obnašanje v poslovnem svetu. Predvsem je to delovanje po osebnih vrednostnih merilih, po zdravi pameti, izkušnjah in modrosti ter pravilih in spoznanjih generacij, zlasti po zlatem pravilu: Ne stori nikomur tega, kar ne želiš, da bi storil tebi. Prevedeno v drug jezik pomeni: da izpolnjujem dogovore in pogodbe, upoštevam pravice drugih, spoštujem zakone, zaupam ljudem, jih poskušam razumeti, pomagam, uveljavljam na?elo dobrega in na?elo najmanjšega zla, zavestno ne škodujem, ne goljufam ... Dolgoro?no ravnanje skladno z vrednotami pove?uje vrednost podjetja, ker mu raste ugled in zaupanje kupcev, dobaviteljev, zaposlenih in drugih udeležencev v poslovnem procesu.
Poslovna etika je skupek eti?nih na?el, ki jih upoštevamo pri poslovnih odlo?itvah. In ravno ta eti?na na?ela postajajo vse pomembnejša pri uspešnem delovanju na dolgi rok. Tega se zavedajo vsi – tako tisti, ki se tega držijo, kot tisti, ki o tem le govorijo. Kar je za neko družbo eti?no v poslovnem svetu, za drugo morda ni. V svetu globalizacije se tako postavi vprašanje, katere eti?ne standarde naj torej upošteva organizacija, ki deluje v ve? razli?nih državah.
2.2 ZAKAJ JE POMEMBNA POSLOVNA ETIKA?
Poslovna etika je pomembna zato, ker jo povezujemo s poslovno uspešnostjo in blaginjo ljudi. Danes se vrsta mednarodnih organizacij zavzema za višje eti?ne standarde zato, ker je poslovanje v koruptivnem okolju drago in manj u?inkovito. Visoki eti?ni standardi poslovanja vodijo do tega, da zaposleni naredijo ve?, da so bolj ustvarjalni, saj so v okolju zaupanja, odgovornega ravnanja vseh in visokih aspiracij.
Poslovna etika je pomembna:
- za u?inkovito poslovanje: za u?inkovite poslovne povezave in transakcije je klju?nega pomena medsebojno zaupanje. Poslujemo v okolju, za katerega so zna?ilni nižji eti?ni standardi, a zahteva tako okolje bistveno ve? previdnosti, preverjanja poslovnih partnerjev, dodatna zavarovanja pla?il, to pa povzro?a pove?ane stroške in zmanjšuje u?inkovitost. Prav eti?no ravnanje je nujno, da lahko ustvarimo in ohranimo zaupanje – nizka raven etike v družbi povzro?a velike ekonomske neu?inkovitosti.
- za po?utje zaposlenih: podjetje je skupnost ljudi in hkrati ena najpomembnejših institucij, ki smo jo ustvarili. V podjetju preživimo velik del življenja, nanj so vezane številne dejavnosti, velik del naših prijateljev in znancev, zato nam ni vseeno, kako ravna podjetje, kakšni so odnosi v njem.
Danes je neeti?no ravnanja pere? problem naše družbe, ki ga zaznamuje z nezadostnim spoštovanjem eti?nih na?el v politiki, gospodarstvu in družbi nasploh. Od vseh nas se pri?akuje, da ravnamo eti?no in moralno, vendar se v družbi sami (tako posamezniki kot vladne organizacije, nevladne organizacije ...) se kažejo vedno znova neeti?na ter nemoralna ravnanja.
Veliko je govora in razprav o krizi eti?nih vrednot ter o posledicah tega v družbenem življenju, zelo malo pa o tem, kako bomo to rešili. Težko je od nekoga zahtevati, da mora biti eti?en, ?e sam ni. Predvsem zato, ker so nam že vodilni v družbi slab vzgled. Glede na to ljudje ne verjamemo ve? vodilnim, ker govorijo eno, delajo pa sebi v korist.
Za eti?no delovanje v družbi ni dovolj samo prepri?anost v eti?no dobro posameznika, temve? je potrebno tudi ravnati eti?no. Žal, se v?asih lahko vprašamo: Zakaj so napisana pravila in za koga veljajo sankcije? Za neeti?na ravnanja so dolo?ene sankcije, vendar se zdi, da ne za vse. Tako pri eti?nih kot neeti?nih ravnanjih bi morali biti bolj dosledni.
Vsak posameznik, ki ravna eti?no, nekaj šteje, zato skušajmo delati v dobro nas vseh in širiti dobro širšemu krogu ljudi. Predvsem moramo imeti odnos do vrednot in poštenja. Verjamem, da mnogo ljudi razmišlja podobno. Le tako bomo s?asoma dosegli uspeh.
Etiko je potrebno na?rtovati enako kot na?rtujemo politiko, strategijo ali konkretne dejavnosti, in obenem preverjati uresni?evanje ciljev.
Na eti?no delovno okolje mo?no vplivajo tudi zgled in zahteve managerjev. Ti morajo biti eti?no ozaveš?eni, da lahko predstavljajo zgled. Pri tem jim lahko pomagajo razli?ne dejavnosti, kot so na primer razne prireditve ali nastopi, ki kažejo eti?no usmerjenost organizacije in nagrajujejo tiste, ki so eti?ni.
2.3 MANAGERJI PRIHODNOSTI
Managerji prihodnjega obdobja bodo imeli druga?no paleto sposobnosti – tako, ki se bo lahko merila z vse mo?nejšo svetovno konkurenco. To bodo timski ljudje, vajeni dela v managerskih timih, sestavljenih iz posameznikov, ki izhajajo iz razli?nih kulturnih okolij. Ker je za jutrišnjo globalno organizacijo bolj sprejemljivo skupinsko vodenje, bodo vodje prihodnosti raje kot na avtoritativnem gradili na participativnem slogu. Položaj, status in delovni staž bodo pri zaposlovanju novih vodij manj pomembni kot dokazana sposobnost obvladovanja hitrih in nenehnih sprememb.
Za nove vodje bodo bistvene »mehke« veš?ine, ki temeljijo na obvladovanju odnosov. Zgolj tehni?na podkovanost ne bo ve? dovolj. Da bodo vodje v globalnem gospodarstvu lahko uspešni, bodo morali dobro poznati socialno-ekonomsko in politi?no ozra?je. Da bi lahko razumeli, kaj se dogaja okoli njih, bodo morali poznati verbalno in neverbalno komunikacijo. Vodje prihodnjih organizacij se bodo morali znati odpovedati udobju in se prilagoditi druga?ni realnosti.
Managerji prihodnosti bodo morali biti predvsem radovedni. To je vrlina, ki jim bo pomagala prilagoditi se tujemu okolju. To bodo ljudje s pozitivnim gledanjem na življenje. Pripravljeni bodo tvegati, biti prožni in se ne vdati, tudi ?e ne kaže najbolje. Vedno se bodo pripravljeni u?iti in se prilagajati novemu na?inu vedenja. Pripravljeni bodo spremeniti svoja stališ?a. Potrebno bo biti prilagodljiv in mirno živeti tudi v precej nejasnih okoliš?inah.
Najpomembnejše naloge, ki jih bo treba opraviti v prihodnje, bodo:
- oblikovati takšno strategijo organizacije, ki bo vklju?evala vidike razli?nih držav, okolij in funkcij ter povezovala zaposlene na globalni ravni;
- v organizaciji postaviti takšne strukture, ki bodo usmerjale vedenje zaposlenih k postavljenim ciljem;
- organizaciji vcepiti globalno miselnost – vrednote, ki delujejo kot nekakšno vezivo med razli?nimi nacionalnimi kulturami in na?ini dela;
- mobilizirati in motivirati ljudi za uresni?evanje skupne vizije prihodnosti razvoja organizacije in delovnih dosežkov.
Delo v organizaciji, ki bo usmerjeno k doseganju skupnih ciljev, daje ljudem ob?utek, da so koristni. Ljudje se radi predajajo ne?emu koristnemu, ne?emu, kar je smiselno in daje pozitivne rezultate. Kaj pomeni biti koristen, je zelo subjektivno dolo?eno, vendar povezano s cilji in pobudami, ki posameznika ženejo k preseganju svojih obi?ajnih sposobnosti. Iskanje svoje koristnosti – in pomena – dolo?a življenjsko pot posameznika, zato vpliva tudi na življenje v organizaciji. To pa pred bodo?e vodje postavlja izziv: kako najti pomen oziroma cilj, ki ga bodo posamezniki iz razli?nih kulturnih okolij sprejeli za pomembnega in jih bo za delo motiviral bolj kot preproste formule donosnosti naložb ali zgolj ustvarjanje ?im ve?jega dobi?ka.
Organizacije že danes iš?ejo kompetentne ljudi, vodje, ki izžarevajo zaupanje in ki lahko zahtevajo spoštovanje in zvestobo zato, ker vedo, o ?em govorijo, in se tudi vedejo v skladu s svojim prepri?anjem. Lahko bi rekli, da gre za managerje, ki se u?ijo pri svojem delu, ki novo znanje prenašajo na sodelavce in ga uresni?ujejo v praksi (Možina, 2002, str. 39).
2.4 ETI?NO ODLO?ANJE MANAGERJEV
Ena najpomembnejših nalog managerjev je odlo?anje.
Managerji so v položaju, ko morajo usklajevati ravnanje do razli?nih interesnih skupin, pri ?emer mora biti njihovo ravnanje strokovno pravilno in eti?no sprejemljivo, dobro. Dejstvo, da poteka njihovo odlo?anje v okviru podjetij, pomeni, da lahko kultura podjetja narekuje managerju odlo?itev, ki ni povsem v skladu z njegovimi osebnimi vrednotami in stališ?i. V tem je dolo?ena razlika med podjetniki in managerji ve?jih podjetij, saj podjetniki odlo?ajo o svoji lastnini in lahko zato v ve?ji meri ravnajo po svojem preudarku. Managerji so v podjetju predstavniki lastnikov, zato morajo za svoje odlo?itve upravi?iti pred lastniki in se vedno sprašujejo, kaj o neki odlo?itvi mislijo dejanski lastniki.
Ko se vprašamo, zakaj pride v razli?nih podjetjih do razli?nih odlo?itev, ki so bolj ali manj skladne z eti?nimi standardi in zakonskimi predpisi, je odgovor delno v osebnosti, zna?ajskih lastnostih managerja, delno v zahtevah, ki jih pred njega postavlja organizacija (Glas, 2006).
• ?e bi odlo?itev izbral in izvedel kdo drug, kako bi sam sprejel to odlo?itev?
• Ali bi odlo?itev sprejel, ?e bi posledice zadele ljudi, ki so mu najbolj pri srcu?
• Ali bi odlo?itev sprejel, ?e bi vedel, da bo postala javna?
2.4.1 SODILA ETI?NEGA ODLO?ANJA
Prva omejitev za eti?no odlo?anje so zakoni, vendar pa managerjem zakoni ne zadoš?ajo, jim le pomagajo (Tav?ar, 2000, str. 46). Manager je v odlo?itvah, ki jih sprejema pred težko nalogo, saj mora uskladiti interese udeležencev, ki so si pogosto v konfliktu. Lastniki želijo ve?ji dobi?ek, delavci pa želijo ve?je varstvo pri delu, kar prinaša stroške podjetju. Kako naj se manager odlo?i, saj mora upoštevati tako lastnike kot delavce. Pomemben je dobi?ek, ki predstavlja cilj podjetja, vendar pa lahko dobi?ek tudi negativno vpliva na eti?nost, saj lastniki
pritiskajo na managerje za dosego ve?jega dobi?ka. Zaradi zasledovanja le-tega, so managerji lahko tudi omejeni pri eti?nem odlo?anju. Manager zato potrebuje sodila za eti?no odlo?anje. Eti?no odlo?anje v managementu je izbiranje med alternativnimi odlo?itvami in temelji na sodilih (kriterijih, standardih, normah, merilih). Izberejo pa odlo?itev, ki je glede na sodila dovolj uspešna. Ta eti?na sodila, ki nastajajo iz vrednot, ki prevladujejo med udeleženci združbe, v zunanjem in notranjem okolju podjetja, so jedro etike.
Slika 1: Zakoni in etika
Da bi ravnali eti?no bi se morali vprašati po Maxwellovem Zlatem pravilu »Kako bi si sam želel biti obravnavan v tej situaciji?« oz. »Kako bi se jaz po?util, ?e bi bil v tej situaciji obravnavan na ta na?in?«, odgovor pri tem je naše vodilo delovanja. Zlato pravilo je kot eti?no merilo ravnanja in hkrati tudi vodilo. Merilo je to, glede na kar presojamo, vodilo pa obvladuje presojanje samo. Uporaba Zlatega pravila je le ena izmed dimenzij moralnega presojanja, za katerega lahko podamo naslednjo shematsko predstavitev:
1. Prepoznava eti?ne dimenzije. Najprej je potrebno prepoznati, da imamo pred sabo situacijo oz. odlo?itev, ki zadeva tudi dimenzijo eti?nosti.
2. Ugotavljanje dejstev. O stvari oz. situaciji moramo pridobiti ?im ve? dejstev, ki bodo podlaga naše odlo?itve. Katera dejstva so najpomembnejša? Katera so morda sedaj nam še neznana? Kdo je udeležen v tej situaciji? Kakšni so odnosi med temi ljudmi ali organizacijami? Koga vse lahko naša odlo?itev zadeva? Katere vrednote so prisotne? Gre za vprašanje zaupanja, avtonomije, spoštovanja, iskrenosti, škodovanja, pomo?i, pravi?nosti.
3. Tehtanje med alternativami glede na razli?ne dimenzije eti?nega. Pri tehtanju prednosti in pomanjkljivosti posameznih alternativnih dejanj si lahko pomagamo z vprašanji, ki merijo na razli?ne dimenzije eti?nega. Utilitarizem: Katera izbira bo privedla do kar najve? dobrega ali koristi in kar najmanj slabega oz. škode? Pravice: Kako se posamezne alternative skladajo z upoštevanjem pravic vseh vpletenih? Pravi?nost in poštenost: Kako bomo lahko kar najbolj pravi?ni in pošteni do vseh? Skupno dobro: Kako bo naše ravnanje prispevalo k pove?anju skupnega dobrega, ki je pomembno za vse nas kot ?lane družine, podjetja, skupnosti, družbe? Vrlina in zna?aj: Ali si želim postati oseba, ki bo sprejemala odlo?itve te vrste in ravnala na tak na?in?
4. Analogija in posvet. Primer situacije oz. odlo?itve primerjamo s podobnimi situacijami in preverimo, do kakšne mere se moralno pomembni vidiki pokrivajo. So bile prejšnje podobne odlo?itve dobre? Kakšne so bile njihove posledice? Posvet z drugimi je lahko prav tako dragocen, in sicer vsaj z dveh vidikov. Prvi? bomo mi sami morali odkrito spregovoriti o situaciji (samoprevara je vedno lahko mo?an dejavnik pri moralnem presojanju), drugi? pa nam bo to dalo pogled z drugega glediš?a. Povprašajmo druge po tem, kaj oni vidijo kot pomembno v vsej zadevi.
5. Sprejetje odlo?itve. Poskusimo sprejeti kar najbolj premišljeno in jasno odlo?itev o tem, kako je v celoti gledano najbolje ravnati.
6. Ali se odlo?itev sklada z zakoni in notranjimi pravili podjetja? Preverimo še enkrat, kako se ta odlo?itev sklada z zakoni ali notranjimi pravili podjetja. ?e bo naše ravnanje kršilo zakone in pravila, potem o njej vnovi? zares dobro premislimo – tudi z vidika tega, da smo pripravljeni sprejeti vse posledice takšnega ravnanja.
7. Kako se sam po?utim glede te odlo?itve? Kako udobno je meni samemu v zvezi s to odlo?itvijo? Do odgovora je lažje priti, ?e se vprašamo tudi npr.: Kako bi se po?utili, ?e bi o tej odlo?itvi spregovoril svoji družini ali prijateljem? Bi rad, da bi me moji otroci posnemali v tej odlo?itvi? Kako bi se po?utili, ?e bi o vsem tem bral v jutrišnjem ?asopisu? V?asih nam lahko »ob?utek v želodcu« nakaže, da smo morda kaj spregledali.
8. Delovanje in ponovna refleksija. Sledi ravnanje na podlagi sprejete odlo?itve. Ob tem vztrajamo z našimi premisleki. Kako se je stvar iztekla? ?e bi morali ponovno sprejeti odlo?itev, ali bi kaj spremenili? Vse to bodo pomembne izkušnje, ki jih bomo prenesli v nove situacije.
Dobro moralno presojanje hkrati terja tudi moralno ob?utljivost. Sledenje zgornji metodi (ali kateri izmed podobnih metod) lahko sooblikuje to ob?utljivost, saj po preteku dolo?enega ?asa ne bo šlo ve? le za mehansko in eksplicitno sledenje vsakemu koraku, temve? bo moralna presoja bolj celostna (Strahovnik, 2007).
Z odlo?itvami, ki jih sprejmemo pri poslu, bomo morali živeti tudi izven ?asa, ki mu ga odmerjamo, spremljajo nas ves ?as.
2.5 ETIKA IN MORALA MANAGERJEV
Managerje postavijo lastniki ali nadrejeni menedžerji zato, da obvladujejo delovanje organizacije tako, da ta u?inkovito in uspešno dosega postavljene cilje. Managerji opravljajo svojo nalogo tako, da snujejo in uveljavljajo odlo?itve, ko na?rtujejo, organizirajo, usmerjajo in nadzirajo delovanje organizacije.
Spoštovanje managerske etike je eden izmed pogojev za verodostojnost vodilnega managementa in dolgoro?no za uspešen razvoj podjetij samih. Eti?na na?ela so pomembna tako pri samem vodenju podjetja kot pri managerskem ravnanju na podro?ju družbene odgovornosti podjetja in samega vodilnega managementa ter so v oporo pri sprejemanju odlo?itev, pri pravilni presoji potrebnih vrednot in pri iskanju pravih odgovorov na mnoga nova vprašanja, ki jih zastavljajo stalno spreminjajo?e se razmere in izzivi.
Na?ela managerske etike pri nas in v tujini obi?ajno opredeljujejo razli?ni kodeksi managerskih organizacij na nacionalni in mednarodni ravni. Zelo pomembno je, da so ta na?ela ustrezno zajeta v kodeksih etike ve?jih podjetij in da je z njimi seznanjen širši krog zaposlenih. Veliko upoštevanja vrednega pa je obi?ajno zapisanega tudi v drugih kodeksih združenj, kjer so vklju?ena podjetja ali managerji (borza, zbornice) in seveda obratno, tudi management upravi?eno pri?akuje, da bodo ti dejavniki obzirni do njegovih eti?nih na?el. ?eprav imajo nekatera najpomembnejša na?ela managerske etike široko mednarodno, pravzaprav globalno veljavo, je v posameznih okoljih, tako tudi v slovenskih razmerah, med njimi nekaj specifi?nih vprašanj, ki jim kaže nameniti posebno pozornost.
Eti?nost in moralnost nista zasebni zadevi managerjev, temve? dolžnosti ali z drugimi besedami veliki izzivi.
Temeljne eti?ne dolžnosti, ki naj bi jih imel manager in vsak pokon?en ?lovek nenehno v mislih:
- Verodostojnost: ?lovek je dolžan izpolnjevati tako eksplicitne kot implicitne obljube; zato tudi govori resnico, kar je implicitna obljuba ob za?etku komuniciranja z drugo osebo.
- Popravljanje krivic: ?lovek mora popravljati ali vra?ati, kar je bil zagrešil z napa?nim ravnanjem.
- Hvaležnost: ?lovek naj drugim izkazuje hvaležnost za usluge, ki jih je bil deležen.
- Pravi?nost: ?lovek naj skrbi za pravi?no delitev dobrin.
- Dobrodelnost: ?lovek naj stori, kar more, da bi izboljšal položaj drugih.
- Izpopolnjevanje: ?lovek naj se izpopolnjuje v vrlinah in v znanju.
- Neškodljivost: ?lovek naj ne škoduje drugim.
2.6 Z ETIKO DO DRUŽBENE ODGOVORNOSTI PODJETIJ
Družbeno-gospodarsko zgodovino ?loveštva jasno odseva Porterjev model štirih faz:
1. konkuren?nost od naravnih virov,
2. od investicij,
3. od inovacij,
4. od izobilja odvisnosti.
Ekonomska teorija pojasnjuje prvi dve fazi dosti bolje kot kasnejši dve, saj se ukvarja z zadovoljevanjem ?loveških potreb v razmerah pomanjkanja virov. Zlasti faza izobilja, ki je najbolj zaželena v praksi in teoriji, se je izkazala kot velik vir težav. Povzro?a samozadovoljstvo namesto ustvarjalnosti, saj imajo ljudje vse, kar potrebujejo Tako nastanejo težave, ki utegnejo vrniti življenje v novo prvo fazo – v bedo.
Nova merila u?inkovitosti in uspešnosti naj bi povzro?ila novo vrsto družbeno-ekonomske in individualne motivacije, da bi se ljudje izognili vrnitvi v bedo. Samo investiranje ne zadoš?a, saj samozadovoljni kupci niso ve? kupci, in samozadovoljni investitorji in delavci ne proizvajajo ve?. Samo inovativne storitve so tudi malo verjetne, saj zahtevajo ambicije, ustvarjalnost, investiranje in porabo. Tako je možno, da merila družbene odgovornosti (vseh, ne samo podjetij) kažejo pot iz slepe ulice; meriti se dajo po psiholoških in socioloških merilih blagostanja, ki prinašajo sre?o. A le-ta naj bi imela temelj v zadostni in potrebni celovitosti ustvarjalnosti, ki se da dose?i z etiko soodvisnosti, ne zgolj s posedovanjem nepotrebnih materialnih dobrin.
Družbena odgovornost poudarja ?loveško vklju?enost v družbo in s tem nujnost njegovega odgovornega ravnanja, ki se izraža na veliko na?inov. ?e so posamezne dejavnosti naravnane samo na pridobivanje dobi?ka, enostavno ne zagotavljajo potrebne širine in kakovosti. Ko razumemo, da je za razvoj potrebno gledati onstran ustaljenih praks in onstran zgolj lastnega sveta in da se ve?ji razvojni potenciali ali ve?je spremembe ne morejo izvesti samo znotraj enega sveta oz. ene organizacije, lahko ugotovimo, da je zato potrebno sodelovanje z drugimi partnerji. Pri tem pa je potrebno zagotoviti sodelovanje z druga?e misle?imi in delujo?imi partnerji, da nas sicer prijetno medsebojno razumevanje in varnost v lastnem krogu ne vrneta spet na isto izhodiš?no to?ko.
Družbena odgovornost je zmožnost organizacije, da v praksi uporabi znanje o družbeni odgovornosti v svoji dejavnosti. Pomembno je, da organizacija ustvarja okolje, v katerem imajo zaposleni možnost aktivirati svoje notranje vire odgovornega ravnanja, do sebe, sodelavcev, organizacije in okolja.
2.7 Z DRUŽBENO ODGOVORNIM RAVNANJEM DO BOLJŠIH U?INKOV
Podjetja z družbeno odgovornim ravnanjem ne dosegajo samo dobrih u?inkov za družbo in okolje, temve? tudi zase. S tem, ko nekaj dajejo skupnosti, pridobivajo tudi sama. Podjetja si z družbeno odgovornim ravnanjem:
• krepijo ugled v okolju;
• uresni?ujejo globalne poslovne cilje;
• privabljajo in ohranjajo motivirano delovno silo;
• zmanjšujejo obratovalne stroške;
• podpirajo marketinške cilje;
• gradijo ?vrste odnose s skupnostjo;
• nadgrajujejo obstoje?a prizadevanja in vlaganja na podro?ju družbenih pobud.
Da bi z družbeno odgovornim ravnanjem podjetje prišlo do boljših u?inkov, si je potrebno vzeti ?as in pripraviti formalen dokument, ki bo predstavljal pisne smernice podjetja za družbene pobude, smernice, ki bodo olajšale odlo?itve in bodo odražale enkratno zgodovino, kulturo, cilje, trge in strategije podjetja.
Ta dokument ali nekatere njegove dele lahko nato posredujemo morebitnim partnerjem v skupnosti in jim na ta na?in vnaprej predstavimo naše prioritete in pri?akovanja.
Kot vedno, pa je za uporabnost takšnih smernic najbolj pomembno, kako jih sprejema in podpira najvišje vodstvo podjetja (Karni?nik, 2007).
3 ZAKLJU?EK
Vpliv etike managerjev na splošno poslovno etiko podjetja je zelo velik. Eti?no odlo?anje in s tem družbena odgovornost sta za managerja zelo težavna. Poleg tega, da je veliko razli?nih situacij, v katerih se znajdejo managerji, jim primanjkuje tudi sodil, na katere bi se lahko oprli. V teh primerih se morajo zanesti tudi na lastno presojo. To intuitivno odlo?anje je v managementu najbolj razširjeno, kar pomeni, da mora imeti za eti?no odlo?anje tudi sam manager primerne osebnostne lastnosti, na katere vplivajo razli?ne vrednote. Etiko v podjetju je treba povezati tudi z drugimi podro?ji, predvsem s tistimi, ki so v povezavi z družbeno odgovornostjo. Etiko in družbeno odgovornost je treba dejansko uvajati v podjetje, ne le informirati zaposlene o tem. Za izboljšanje eti?nosti in s tem družbene odgovornosti so na voljo razli?ni pristopi, vendar menim, da imajo managerji pri tem najve?jo vlogo, saj dajejo zgled in lahko pripomorejo k gradnji pozitivne eti?ne klime v podjetju.
Družbena odgovornost je v prihodnosti nujna inovacija, ki lahko mo?no prispeva k ohranitvi našega obstoja.
Družbena odgovornost ni le koncept in ne samo pojem. Je naš na?in razmišljanja in je odraz naših dejanj v praksi kot posledica tega razmišljanja. Je naša osebna odgovornost – do sebe in do drugih, do družbe, v kateri vsi skupaj živimo.
4 VIRI:
- Glas, M. Poslovna etika. Priro?nik za ?lane nadzornih svetov in upravnih odborov (online). 1998.
- Karni?nik, M. Družbeno odgovorno ravnanje podjetij: Kako do najboljših u?inkov? (online). 2007. Dostopno na naslovu: http://www.center-rcv.org/public/DOP-25/lanki_in_drugi_referenni_materiali.html
- Karni?nik, M. Kaj? Zakaj? In kako? Družbeno odgovorno podjetništvo (online). 2007. Dostopno na naslovu: http://www.center-rcv.org/public/DOP-25/lanki_in_drugi_referenni_materiali.html
- Maxwell, J. C. Ni takšne stvari kot »poslovna« etika. Velenje: IPAK, Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, 2007.
- Možina, S. et al. Management. Radovljica: Didakta, 2002.
- Strahovnik, V. Spremna beseda k knjigi Maxwell, J. C. Ni takšne stvari kot »poslovna« etika. Velenje: IPAK, Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, 2007.
- Tav?ar, M., Razsežnosti managementa. Koper: Visoka šola za management, 2000.
Dostopno na naslovu:
http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/glas___poslovna_etika.pdf
|
