IBS International Business School Ljubljana
All authors who would like to contribute to IBS Newsletter are invited to send their contributions to info@ibs.si.
2012 > Letnik 2, št. 4
 |
 |
|
POVZETEK
V prispevku je prikazan pomen in pomembnost družbene odgovornosti podjetij. Uvodoma predstavimo splošna teoreti?na izhodiš?a družbene odgovornosti in uvajanje družbene odgovornosti v podjetja. V osrednjem delu preidemo na obravnavo poro?anja o družbeni odgovornosti ter prikaz uresni?evanja družbene odgovornosti v Novi Ljubljanski banki d.d. z vidika analize podro?ij poro?anja o družbeni odgovornosti in z vidika percepcije zaposlenih o izvajanju družbeno odgovornih aktivnosti v podjetju.
Klju?ne besede: družbena odgovornost, poro?anje o družbeni odgovornosti, deležniki
ABSTRACT The paper presents the significance and the importance of corporate social responsibility. The first part shows the general theoretical foundations of the social responsibility and the introduction of social responsibility in businesses. The main part of the paper deals with reporting on corporate social responsibility and shows its implementation in Nova Ljubljanska banka d.d. based on the analysis of the areas of reporting and in terms of the perception of employees on the implementation of socially responsible activities in the company. 1. UVOD
V ?asu globalizacije je odgovornost podjetij do okolja in širše družbe postala že nuja, ?esar so se v zadnjem desetletju pospešeno za?ela zavedati tudi slovenska podjetja. Družbena odgovornost ne pomeni ve? zgolj samo izpolnjevanja zakonskih zahtev, ampak gre za korak dlje, saj obsega vrsto prostovoljnih aktivnosti na vseh podro?jih delovanja podjetja. Podjetja tako dodatno vlagajo v zaposlene, odnose z deležniki in okolje. Kljub naraš?ajo?i gospodarski krizi v zadnjih letih je ve?ina podjetij še vedno solidarnih po svojih finan?nih zmožnostih, medtem ko nekatera podjetja smatrajo družbeno odgovornost kot nepotreben strošek.
V nadaljevanju bomo prikazali razli?ne definicije družbene odgovornosti, razložili pomen uvajanja politike družbene odgovornosti v podjetje ter pri?akovanja o poro?anju podjetij o svojih aktivnostih na obravnavanem podro?ju. Poglobili se bomo v analizo delovanja Nove ljubljanske banke d.d. (v nadaljevanju NLB) na podro?ju poro?anja o družbeno odgovornih aktivnostih ter percepciji njihovih zaposlenih o uresni?evanju teh aktivnosti.
2. DRUŽBENA ODGOVORNOST
O družbeni odgovornosti govorimo takrat, ko se vprašamo, kako vpliva podjetje na družbo preko prodaje svojih izdelkov/storitev, kako zaposluje, kako usposablja in skrbi za razvoj zaposlenih, kako vpliva na okolje, koliko in kako vlaga v družbeno skupnost, ali spoštuje ?lovekove pravice - vse to so kriteriji, na katerih temelji družbena odgovornost podjetja.
2.1 Definicije družbene odgovornosti
Najve?krat citirana je verjetno definicija družbene odgovornosti, ki jo je leta 1999 objavil Svetovni gospodarski svet za trajnostni razvoj, ki pravi: »Družbena odgovornost pomeni nenehno zavezanost podjetja k eti?nemu vedenju, ekonomskemu razvoju, izboljševanju kakovosti življenja zaposlenih, njihovih družin, lokalne skupnosti in družbe nasploh.« Omenja pet prednostnih podro?ij, in sicer: ?lovekove pravice, pravice zaposlenih, varstvo okolja, vklju?evanje v skupnost in odnose z dobavitelji.
Evropska komisija je v Obnovljeni strategiji EU za družbeno odgovornost podjetij (Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij, 2011) opredelila družbeno odgovornost kot koncept, po katerem podjetja v svoje poslovne dejavnosti in odnose z interesnimi skupinami prostovoljno vklju?ujejo družbena, okoljska in eti?na vprašanja ter ?lovekove pravice in varstvo potrošnikov.
Družbena odgovornost je med drugim koncept vrednot, s katerimi bi se dala najti pot iz sedanje slepe ulice ?loveštva, v katero ga vodita koncept gospodarske rasti (ne glede na resni?ne potrebe po njej) in zloraba eksternih ekonomik. Zato kaže storiti ve?, da bi vodilni družbeni organi dosledneje podpirali razvoj družbene odgovornosti, na primer z vzpostavitvijo (med-) državne strategije za razvoj družbene odgovornosti, ne da bi vplivni tudi po tej poti zlorabili svoj vpliv. Potrebna je inovacija vrednot/kulture/etike/norm in ekonomske teorije in prakse, da bi ?loveštvo preživelo (Mulej, 2008).
Jakli? (1999) navaja, da je družbeno odgovorno podjetje tisto, ki se odgovorno obnaša do vseh delujo?ih subjektov v njegovem okolju. To pomeni biti odgovoren do vseh, primarnih in sekundarnih interesnih skupin.
Carroll (1991) meni, da skupna družbena odgovornost podjetij pomeni hkratno izpolnjevanje ekonomske odgovornosti podjetja, zakonodajne, eti?ne in filantropske odgovornosti. Te odgovornosti po pomembnosti hierarhi?no prikaže v obliki piramide (slika 1).
Slika 1: Carrollova piramida družbene odgovornosti ( Carroll, 1991, str. 8)
Na dnu piramide so ekonomske odgovornosti, ki od podjetja zahtevajo, da je dobi?konosno na podlagi prodaje svojih izdelkov/storitev, in tako ustvarja osnovo na kateri slonijo vse ostale odgovornosti. Drugi nivo predstavljajo zakonodajne odgovornosti oz. spoštovanje zakonskih dolo?b, ki opredeljujejo sprejemljivo in nesprejemljivo vedenje v družbi in zagotavljajo pošteno in pravi?no poslovanje. Ob vsem tem se od podjetja pri?akuje, da deluje eti?no odgovorno, kar pomeni, da deluje pošteno in pravi?no, s ?im manj škodovanja svojim deležnikom (Carroll in Buchholtz, 2000). Ta del zajema vrednote in norme, ki niso zakonsko dolo?ene, zaradi ?esar so dostikrat sporne, saj jih mnogo podjetij ne upošteva. Vrh piramide predstavljajo filantropske odgovornosti, ki združujejo lastnosti dobrega državljana in prispevajo h kvaliteti življenja v skupnosti, kjer deluje podjetje, ampak niso zakonsko zahtevane. Težnja biti ''vzoren državljan'' sili podjetja v filantropska dejanja v obliki doniranja finan?nih sredstev ali drugih oblik prispevkov kulturi, športu, umetnosti, izobraževalnemu ali zdravstvenemu sistemu ipd. Pri filantropskih odgovornostih se tako od podjetja pri?akuje, da prostovoljno izvaja aktivnosti, ki so v korist celotne družba in izboljšujejo kakovost življenja v skupnosti.
3. UVAJANJE DRUŽBENE ODGOVORNOSTI V PODJETJA
Zanimanje za družbeno odgovornost je vse ve?je in tudi vse ve? podjetij na?ela družbene odgovornosti vklju?uje v svojo politiko poslovanja, kar pripomore k dodani vrednosti podjetja in družbe kot celote v smislu trajnostnega razvoja. Podjetje potrebuje veliko truda, prilagajanja, informiranja in izobraževanja, da postane družbeno odgovorno.
Prvi korak pri uvajanju družbene odgovornosti v podjetje je analiza dejanskega, obstoje?ega stanja v podjetju. Družbeno odgovornost je potrebno najprej vpeljati v vizijo, poslanstvo, vrednote in strategijo podjetja. Podjetje mora tudi oceniti, kakšne možnosti uvajanja družbene odgovornosti ima glede na njegove vire in pogoje, ki jih nudi okolje in kakšna so tveganja. V?asih je potrebna za uvedbo družbeno odgovornega poslovanja v podjetje, ko se opredelijo konkretni projekti, tudi sprememba v na?inu delovanja, reorganizacija podjetja, dodatno izobraževanje ali celo nove zaposlitve.
V družbeno odgovorni organizaciji potrebujemo vodje, ki jim moralne kategorije, kot so eti?nost, odgovornost, humanost in altruizem niso tuje, saj osebna morala vodje pomembno odlo?a o splošni podobi, ugledu in uspešnosti organizacije (Šopar, 2008). Klju?na motiva, zakaj se podjetja odlo?ajo za uvajanje družbene odgovornosti sta: prvi je moralen - podjetja se zavedajo, da delujejo v soodvisni družbi, kjer imajo poleg ustvarjanja dobi?ka za podjetje tudi odgovornost ustvarjati dodano vrednost za družbo in izboljšati kakovost življenja, drugi motiv je ekonomski - podjetja, ki se predstavljajo kot družbeno odgovorna, imajo ve?ji ugled, lojalnost med potrošniki, so bolj zaželena s strani iskalcev zaposlitve, z zmanjševanjem emisij in odpadkov zmanjšujejo onesnaževanje okolja in svoje lastne stroške ipd. (Jernej?i? Dolinar, 2009). Obstajata dve skupini klju?nih dejavnikov, ki imata velik pomen in velik vpliv na razvoj družbene odgovornosti v podjetju. Nekatera podjetja se odlo?ijo za aktivnosti na podlagi zastavljenih ciljev, strategij in organizacijskih vrednot, druga zaradi pritiskov iz okolja. Vpliv razli?nih skupin zunanjih deležnikov, s katerimi podjetje sodeluje in je od njih odvisno ustvarjajo zunanji pritisk na družbeno odgovorno poslovanje. Vlagatelji so pripravljeni investirati sredstva v podjetje, ?e so vrednote podjetja skladne z njihovimi - tudi v primeru, ko gre za razvoj družbene odgovornosti podjetja, kot pozitivne družbene spremembe. Potrošnikom se mo? na trgu še pove?uje, saj s svojim ravnanjem izredno vplivajo na družbeno odgovornost podjetij, kaže pa se na naslednja na?ina: bojkotirajo izdelke (zavra?ajo nakup izdelkov, ki so v nasprotju z njihovimi vrednotami) in s tem podjetje, ki se obnaša družbeno neodgovorno (civilne iniciative, nevladne organizacije) ali pa upoštevajo eti?ne vidike in z nakupom »nagradijo« podjetje in njegovo družbeno odgovorno prakso. V ve?ini primerov je za izdelke takega podjetja pripravljen pla?ati ve? (Borisek, 2011). Dandanes veliko podjetij vstopa v trajno partnerstvo z lokalno skupnostjo in prostovoljnimi organizacijami v skupnosti, kjer delujejo. Na ta na?in maksimirajo resurse podjetja z namenom doseganja poslovnih ciljev in zadovoljevanja potreb skupnosti. Družbena odgovornost do okolja vklju?uje oblikovanje takšnih poslovnih odlo?itev, ki lahko minimizirajo negativne vplive in stroške proizvodnega procesa. Tako je podjetje lahko dejavno na podro?ju varovanja okolja z uvajanjem okoljskih upravljavskih sistemov, zmanjšanjem emisij, odpadnih voda in odpadkov, recikliranjem ter izrabljanjem virov na na?in, ki zagotavlja njihovo trajnost.
Vizija, vrednote in organizacijska kultura podjetja so zelo pomembne notranje sestavine družbeno odgovornega podjetništva. Z njimi podjetje kaže svoj edinstveni karakter javnosti. Eti?na na?ela odražajo vrednote podjetja, ki se oblikujejo v povezavi z na?eli njegovih deležnikov ter družbe, v kateri deluje. Vrednote vodstva podjetja in njihova pripravljenost delati družbeno odgovorno, so mo?an motivacijski dejavnik za zaposlene v tem podjetju, kar vpliva na pozitivno organizacijsko klimo in povzro?a ob?utek pripadnosti. Eden najve?jih vplivov, ki jih ima podjetje na skupnost, se kaže v zaposlovanju in skrbi za zaposlene. To pomeni generiranje kvalitetnih in zanesljivih delovnih mest. Podjetje lahko, na primer, vlaga v zaposlene tako, da jim ponudi usposabljanje, od katerega bodo imeli korist tako zaposleni kot podjetje, ali pa posve?a posebno pozornost dolo?enim ciljnim skupinam zaposlenih (npr. družinam prijazno zaposlovanje) (Karni?nik, 2007).
4. PORO?ANJE O DRUŽBENI ODGOVORNOSTI PODJETJA
Od podjetij se pri?akuje, da bodo delovala v korist družbe in okolja ter da bodo razkrivala svoje poslovanje. Primerno obveš?anje vseh deležnikov oziroma interesnih skupin o delovanju podjetja je velik del družbene odgovornosti. Podjetje, ki želi imeti od družbenega ravnanja korist, mora o tem poro?ati. Pri družbenem poro?anju je pomembna primerna komunikacija, a ne samo v smislu oglaševanja, ampak tudi v smislu preglednosti, pravo?asnosti in poštenosti komuniciranja z vsemi deležniki podjetja (Mer?un, 2007).
Poro?anje o družbeni odgovornosti je pomembna dejavnost, saj veliko pove o podjetju, o njegovi stabilnosti in perspektivnosti, tako z vidika vlaganja kot poslovanja in zaposlovanja ter vpliva na okolje. Poro?anje lahko podjetju prinese tudi dodano vrednost, ki vpliva na boljšo prodajo in na povpraševanje iskalcev zaposlitve v tem podjetju (Kozoderc, 2009).
Tako kot odgovorno podjetništvo, mora biti tudi komunikacija o družbeni odgovornosti zastavljena strateško. Deležnike podjetje z aktivnostmi ne seznanja naklju?no, ampak po na?rtovanem programu. Komunikacija se pri?ne že v za?etnih fazah na?rtovanja družbene odgovornosti, ko podjetje skupaj z lokalno skupnostjo ugotavlja, katere teme so za njih, glede na specifi?ne potrebe in interese, najbolj relevantne.
V podjetju je potrebno organizirati zbiranje, obdelovanje in komuniciranje aktivnosti s podro?ja družbene odgovornosti. Obi?ajno to delo opravijo Službe za odnose z javnostmi v sodelovanju s predstavniki oddelkov za informacijsko tehnologijo, ra?unovodstva, trženja in prodaje. ?e se poro?a o aktivnostih s podro?ja okolja, se vklju?i tudi predstavnik varstva okolja in predstavnik kadrovske službe, ?e gre za podro?je upravljanja s ?loveškimi viri (Drevenšek, 2005).
Redno poro?anje o socialnih in okoljevarstvenih rezultatih poslovanja je za podjetje klju?nega pomena, ker vse ve? investitorjev in drugih deležnikov (zaposleni, kupci, dobavitelji, lokalna skupnost, država) te informacije zanimajo. Investitorji svoja sredstva raje vlagajo v podjetja z razvitim sistemati?nim na?inom poro?anja o vprašanjih, ki se nanašajo na družbeno odgovorna ravnanja (Lahovnik, 2006).
Družbeno odgovornost podjetja pogostokrat izkoriš?ajo v trženjske namene oziroma v družbeni odgovornosti vidijo le pripomo?ek za stike z javnostjo. To po?nejo na tak na?in, da oblikujejo razna poro?ila o svoji družbeni odgovornosti, ki so namenjena njihovim interesnim skupinam. V poro?ilih podjetja razkrijejo le tisto, kar sami želijo (Slapni?ar, 2007), zato so pomembni tudi ostali mediji, ki vsakodnevno spremljajo in poro?ajo o delovanju podjetij.
5. NLB IN DRUŽBENA ODGOVORNOST
NLB Skupina je najve?ja slovenska ban?no-finan?na skupina, ki jo sestavljajo NLB d.d. in 47 bank in družb, njeno dejavnost na tržiš?u pa dopolnjujejo še podružnica in predstavništva v tujini. Ban?ništvo je v NLB Skupini najpomembnejša dejavnost, ki jo zaokrožajo druge finan?ne dejavnosti kot so zavarovalništvo, upravljanje premoženja, lizing ter faktoring in forfetiranje.
V NLB d.d. in NLB Skupini, ki deluje na globalnem trgu, se družbene odgovornosti zavedajo že dolgo. Družbene in okoljske pobude odgovorno vklju?ujejo v svoje delovne procese in se s tem pridružujemo krogu doma?ih in mednarodnih javnih in zasebnih finan?nih institucij in podjetij, ki se zavedajo svoje družbene vloge. Družbeno odgovornost so uspešno vpeljali v poslovanje in izvajajo mnoge družbeno odgovorne akcije. Dogodki in škandali, ki se v zadnjem ?asu dogajajo tako v slovenskem kot svetovnem ban?ništvu, so še en razlog ve?, da družba od bank zahteva družbeno odgovorno poslovanje.
Dejstvo je tudi, da je gospodarska kriza, tako kot skoraj na vsa pomembnejša podro?ja, posegla tudi na podro?je družbene odgovornosti podjetij. Podjetja, tudi NLB, se soo?ajo s težavami in to vpliva tudi na obseg sredstev, ki so namenjena razvoju družbene odgovornosti.
5.1 Podro?ja poro?anja o družbeni odgovornosti v NLB
NLB letno poro?a o aktivnostih Družbene in okoljske politike, ki so zapisane v izvedbenem aktu v skladu s sprejetim sklepom Uprave NLB d.d.
Obseg izvajanja družbene in okoljske politike, katere osnova je dokument Družbena in okoljska politika NLB, je odvisen od poslovnega uspeha NLB. Pri pregledu in analizi poro?anja v Letnem poro?ilu, smo zasledili naslednja podro?ja družbeno odgovornega ravnanja (Letno poro?ilo NLB, 2011):
Kar 93 % izobraževanja je v banki organiziranega interno. Dokaz za to, da NLB veliko vlaga v razvoj in izobraževanje zaposlenih, so gotovo tudi priznanja, ki jih je banka pridobila v letu 2011:
In v letu 2012:
Za zaposlene v NLB že vrsto let poteka, v oktobru in novembru, izvajanje cepljenja proti sezonski gripi, ki je v okviru preventivnega zdravstvenega varstva.
5.2 Družbena odgovornost v NLB z vidika zaposlenih
V novembru 2012 je bila v NLB narejena raziskava med naklju?no izbranimi zaposlenimi, ki je pokazala, da zaposleni poznajo termin družbene odgovornosti in da skoraj vsi tudi delujejo družbeno odgovorno. Analiza je prav tako pokazala, da zaposleni menijo, da je NLB kot podjetje, z manjšimi odstopanji, zelo dejavno na podro?ju družbene odgovornosti.
Ve?ina zaposlenih v NLB razume, da je družbena odgovornost skrb za okolje ter dobrodelnost in skrb za ljudi. Sledita odnos z zaposlenimi, kakovost in varnost izdelkov/storitev in nazadnje odnos s strankami.
Zaposleni ocenjujejo, da delujejo družbeno odgovorno v odnosu do narave. Ta ocena je zaslužna predvsem ozaveš?anju, ko gre za lo?evanje odpadkov, manjši izpust CO2, var?evanje z energijo, vodo, ipd. Pomembno jim je tudi, da prispevajo v dobrodelne namene in kupujejo okolju prijazne izdelke. S preudarnim nakupovanjem in povpraševanjem po posameznih izdelkih, potrošniki vplivamo na to, katere izdelke bodo podjetja uvrš?ala v svoj proizvodni oziroma prodajni program. Med okolju prijazne izdelke se uvrš?ajo ekološka ?istila, ekološko pridelane vrtnine, naravna kozmetika, gensko nespremenjena živila. Zaposleni pri svojih nakupih upoštevajo tudi izvor blaga. Najmanj pomembno jim je, da bi za realizacijo družbeno odgovornega ravnanja opravljali prostovoljno delo, spremljali v medijih ?lanke o družbeni odgovornosti in ne kupovali izdelkov, testiranih na živalih.
Za ohranjanje naravnega okolja v podjetju najve? zaposlenih skrbi tako, da var?ujejo z energijo. Var?evanje z energijo in njena u?inkovita raba se pri?ne z zavedanjem, da energija ni dana sama po sebi in da je prav tako ni v neomejenih koli?inah. Nadalje var?ujejo s papirjem in lo?ujejo/prepre?ujejo/zmanjšujejo odpadke. V sklopu zmanjševanja porabe papirja, je v letu 2010 za?el izhajati interni ?asopis v elektronski obliki, v letu 2011 pa je bila izvedena racionalizacija pošiljanja izpiskov.
Najve? zaposlenih v NLB meni, da družbena odgovornost za podjetje najpogosteje predstavlja na?in upravljanja z ugledom. Dejstvo je, da imajo podjetja, ki vklju?ujejo družbeno odgovornost v poslovanje podjetja, ve?ji ugled, ki je dragocen vir, s katerim mora podjetje pazljivo ravnati, še posebno v današnjem ?asu. Takšno poslovanje vpliva na celotno uspešnost podjetja in omogo?a konkuriranje na trgu in prodiranje na nove trge. Menimo tudi, da družbena odgovornost za podjetje najpogosteje predstavlja konkuren?no prednost in marketinško delovanje. Najmanj pa, da družbena odgovornost za podjetje najpogosteje predstavlja dodatni strošek. Kar potrjuje, da se zaposleni v NLB zavedajo, da družbeno odgovorno ravnanje podjetja ni le strošek, ampak investicija in pogoj za uspešnost poslovanja podjetja v prihodnosti.
Ve?ina zaposlenih, kljub slabemu ugledu podjetja v zunanjem okolju, še vedno zaupa in verjame v ve?ino aktivnosti, ki jih le-to izvaja. Nekaj malega je odstopanj pri trditvi, da NLB zaposlene, ki so posebej inovativni in se izkažejo pri svojem delu, še posebej nagrajuje, kar v današnjih ?asih var?evanja in zniževanja stroškov tudi ni pri?akovati. V tako velikem sistemu kot je NLB, je tudi težko identificirati in zadovoljiti razvojne sposobnosti in inovativnost vsakega posameznika, kar je sicer strateški cilj banke in nove kadrovske strategije, vendar je prav, da se na to ob?utljivo podro?je ve?krat opozori. Zaposleni si želijo, da bi NLB omogo?ila ve? rednih športnih aktivnosti, ki so se, v primerjavi s preteklostjo, res zmanjšale, kar je posledica kr?enja sredstev za tovrstne aktivnosti. Eti?na drža in spoštovanje kodeksa družbeno odgovornega ravnanja (vrednote, poštenost, enakost, kultura,...) je naslednje podro?je, o katerem velja razmisliti v NLB-ju. Tako kot mora vsak zaposleni pri sebi premisliti o svoji eti?ni drži, je prav, da eti?na na?ela ponovno dobijo svoje mesto v viziji in vrednotah celotne NLB.
?eprav se NLB pridruži in sodeluje v vsaki ve?ji vseslovenski ?istilni akciji, po raziskavi sode?, zaposleni pri?akujejo na tem podro?ju še ve?je angažiranje. Vodstveni delavci bi lahko svoje podrejene z dodatnim opozarjanjem, npr. na rednih sestankih, seznanjali s teko?imi akcijami in tako prepre?ili neinformiranost in dodatno spodbudili sodelovanje. ?im ve? se bo govorilo o družbeni odgovornosti, bolj se bo zasidrala v zavest vseh nas (Balažinec, 2012).
6. ZAKLJU?EK
Prav globalizacija, mediji in pove?an dostop do informacij, so prispevali k ozaveš?enosti o okoljskem, družbenem in ekonomskem vplivu naših potrošniških odlo?itev na družbeno odgovorno ravnanje podjetij. Podjetje ni povsem neodvisno, ampak deluje v dolo?enem družbenem okolju, ki tudi samo vpliva na podjetje. Vse ve? strank zahteva, da ponudniki storitev oz. proizvodov izpolnjujejo merila družbene odgovornosti, da pristopajo k dolo?enim dogovorom in da o tem tudi poro?ajo. Stranke vse bolj povprašujejo ali podjetja lahko dokazujejo, kaj po?nejo na podro?ju družbene in okoljske odgovornosti.
Miselnost menedžmenta je bila do nedavnega, da je glavni cilj ustvarjanje ?im ve?jega dobi?ka podjetja, kar naj bi pove?evalo tudi ekonomsko mo? družbe, vendar je vsem zelo jasno, da se mora ta miselnost spremeniti. Podjetja bi lahko, s spremembo miselnega ozadja, kulture, vrednot in filozofije udeležencev, postala prijazna. Tukaj ne gre samo za okolje, ekološki vidik, ampak tudi za družbeno odgovorno rabo znanja, tehnologije in spoštovanje ?lovekovih pravic.
Pristop k družbeni odgovornosti je za konkuren?nost podjetij vse pomembnejši. Analiza delovanja NLB na podro?ju družbene odgovornosti v upravljanju ter odnosu do zaposlenih in širše skupnosti je pokazala, da podjetje s tem, ko prevzema družbeno odgovornost, lahko pridobi dolgoro?no zaupanje zaposlenih, lastnikov, strank in širše skupnosti. Zaupanje pa je tisto, ki prispeva pogoje in okolje, v katerem je podjetje lahko konkuren?no, inovativno in rasto?e.
7 LITERATURA IN VIRI
|
