Povzetek

V ?lanku je obravnavan pojem vljudnosti, kot sta ga prikazala Brownova in Levinson.

Glavni cilj je ugotoviti, ?e gre za jezikovno univerzalijo ali pa samo za metaforo za opisovanje dolo?enih govornih pojavov.

?eprav se zdi, da je pojem vljudnosti zaradi �ibke vsebinske dolo?enosti bli�e ideolo�kemu kot znanstvenemu pojmu, mu vendarle ni odvzeti vse pojasnjevalne vrednosti. Potrebno ga je jemati kot tisto pragmati?no vrednost, ki nastane v interakciji oblike in vsebine izreka ter okoli�?in izrekanja, pri ?emer so okoli�?ine razumljene �ir�e (jezikovno-kulturne okoli�?ine) in o�je (neposredni govorni polo�aj). Najve?ja vrednost njunega dela v tem, da jezikovno ozave�?ata uporabnike (katerega koli) jezika, ki tako (tudi) s pomo?jo njunih strategij morejo zavestneje in bolj premi�ljeno oblikovati lastna govorna dejanja.

�

Klju?ne besede: vljudnost, jezikovne univerzalije, teorija govornih dejanj, konverzacijske maksime

�

Abstract

The topic of this article is politeness as described in the model of Brown and Levinson. Our main purpose is to find out if their concept is a language usage universal or a metaphor for describing utterances. It may seem that politeness is closer to an ideological rather than scientific term, despite the fact that it is quite obvious that it has some explanatory value. It has been found that the pragmatic value of politeness lies in the fact that it one can describe utterances with which persons choose to express themselves in quite unrelated laguages and cultures.

�

UVOD

�

Namen tega zapisa je pregledati pojem vljudnosti (uglajenosti, olikanosti, dostojnosti, izbranosti) kot ga prika�eta Brownova in Levinson v svoji knjigi in ugotoviti, v kolik�ni meri je pojem jezikovna univerzalija in v kolik�ni meri morda le ideolo�ka metafora za opisovanje jezikovnih pojavov.

Brownova in Levinson menita, da je vljudnost pomemben dejavnik pri oblikovanju dru�benega reda in predpogoj za sodelovanje med ljudmi. Svoj model opirata na Griceovo teorijo konverzacijskih maksim (Grice, 1975: 41-58) oziroma diskurzivnih zakonitosti (Ducrot, 1988: 92-113) oziroma sporazumevalnih zakonov (Gnamu�, 1991: 143-148). Gre za �tiri osnovne maksime: maksimo kakovosti, po kateri mora govorec izrekati resnico, maksimo koli?ine, po kateri mora govorec podati primerno koli?ino informacij, maksimo relevantnosti, po kateri mora govorec svoj prispevek oblikovati glede na cilj komunikacije in na?elo na?ina, ki zahteva jasnost in enopomenskost izra�enega. Ni? manj pomembna ni Austinova in kasneje Searlova teorija govornih dejanj, kjer ima govorno dejanje tri komponente: lokucijo (dejanje govorjenja), ilokucijo (govor?evo hotenje, namera) in perlokucijo (u?inek na delovanje, mi�ljenje, ?ustva naslovnika).

�

RAZISKOVALNI OKVIR BROWNOVE IN LEVINSONA

�

Sklicujo? se na dru�beno naravo jezika menita, da vljudnost predvideva mo�no agresivnost, jo sku�a razoro�evati in s tem omogo?a komunikacijo med potencialno agresivnima udele�encema. Osnovni pojem modela, ki sta ga zasnovala je obraz. Gre za neke vrste ugled, videz, ki ga daje oseba navzven, mnenje, ki ga ima sama o sebi in drugi o njej. Vsebina obraza je v razli?nih dru�benih okoljih/kulturah razli?na, vedenje o obstoju obraza pa je skupno vsem ?lanom neke dru�be. Lastnik obraza je nekak�na vzor?na oseba, ki teko?e govori jezik, je racionalen (izbira dolo?ena sredstva za dosego svojih ciljev) in ima predvsem dve �elji:

�

• biti neoviran v svojih dejanjih (negativen obraz; pravica do svobodne izbire)
• biti priznan (pozitivni obraz; �elja po odobravanju/priznavanju, razumevanju, ob?udovanju...)

�

Ker lahko svojim potrebam posameznik zadosti samo s pomo?jo dejanj (govornih ali drugih: darila, geste, ton, mimika...) nekoga drugega, je v skupnem interesu dveh oseb, da si �elita obvarovati/ohraniti obraz. Obstajajo dejanja, ki sama po sebi ogro�ajo obraz, t.i. dejanja ogro�anja obraza (DOO; angl. FTA - face threatening acts):

�

• negativni obraz ogro�ajo: pro�nje, nasveti, ukazi, opomini, opozorila, ponudbe, predlogi, obljube, komplimenti, izrazi ob?udovanja...
• pozitivni obraz ogro�ajo: nestrinjanje, kritika, nor?evanje, prito�be, obto�be, �alitve, na?enjanja tabu tem, prina�anje slabih novic, na?enjanje tem kot so politika, religija..., prekinjanje govorca, neprikrita nepozornost...

�

Resnost nekega dejanja je odvisna od treh faktorjev:

�

• razdalje na dru�beni lestvici med govorcem in naslovnikom
• mo?i, ki jo imata govorec in naslovnik zaradi svoje dru�bene vloge
• te�e obremenitve v neki dru�bi.

�

Govorec pri DOO ho?e namre? sporo?iti vsebino nekega DOO; biti u?inkovit in morda delovati kar najhitreje ter obvarovati/obdr�ati obraz naslovnika.

�

Na razpolago ima naslednje strategije:

�

• pove to nedvoumno/jasno (on record) - stori nekaj, ne da bi prikrival svojo komunikacijsko namero; udele�enci vedo, kaj ga je vzpodbudilo k dejanju
• pove to dvoumno/prikrito (off-record) - stori to tako, da mu je te�je pripisati le eno samo komunikacijsko namero (uporabi metaforo, retori?no vpra�anje, namig)
• pove naravnost (baldly, without redress) - stori to na kar najbolj jasen, nedvoumen in strnjen na?in
• pove kaj spo�tljivo (redressive action) - stori to tako, da upo�teva naslovnikov obraz in da naslovniku jasno vedeti, da upo�teva njegove �elje. To pripelje do:
• pozitivne vljudnosti (positive politeness) - ta je naravnana na naslovnikov pozitivni obraz
• negativne vljudnosti (negative politeness) - z zna?ilnostmi kot so zadr�anost, formalnost, rezerviranost.

�

Brownova in Levinson zapi�eta, da njun model temelji na teoriji govornih dejanj, ki raziskovalca prisili k analizi, ki izhaja iz stavka, in je usmerjena h govorcu, ter da so podatki zaradi svoje kompleksnosti tak�ni, da zmeraj ne omogo?ajo zadovoljive natan?nosti modela. Obenem dodajata, da sta podcenila vlogo tretje osebe, ki more prav tako vplivati na komunikacijo. Pritrjujeta Griceu, ki pravi, da je tisto, kar je izre?eno le redko tudi tisto, kar je v resnici mi�ljeno ter menita, da bi moralo biti iskanje univerzalij v jezikovni rabi glavni cilj jezikovnih raziskav. Vpra�anje, kako je razumljena vljudnost v razli?nih kulturah, je osnovni in glavni cilj njune raziskave; zato primerjata dva nesorodna jezika: angle�?ino in tzelat, jezik majev, ki ga govorijo v skupnosti tenejapa v Chiapasu, v Mehiki.

�

Poglejmo si prednosti posameznih strategij:

�

1. Prednosti nedvoumnega/jasnega izra�anja:

• jasnost
• jasno izra�ena nemanipulativnost

2. Prednost naravnost povedanega

• u?inkovitost

3. Prednosti spo�tljivega izra�anja:

• povezanega s pozitivno vljudnostjo: zadovoljitev naslovnikovega pozitivnega obraza
• povezanega z negativno vljudnostjo: zadovoljitev naslovnikovega negativnega obraza

4. Prednosti dvoumnega/prikritega izra�anja:

• govorec more la�je zadovoljiti negativni obraz kot v primeru, ?e bi uporabil eno izmed strategij negativne vljudnosti
• govorec se lahko izogne odgovornosti za svoja dejanja

�

V tretjem poglavju svoje knjige se avtorja lotita oblik vljudnostnih strategij, ki so na razpolago v nekem jeziku. Na samem za?etku povesta, da seveda spo�tljivost ni zmeraj izra�ena besedno; izraziti jo je mo? tudi z zunajjezikovnimi sredstvi (mimika, darila...). V situacijah, v katerih je najpomembneje biti u?inkovit, in je to jasno obema, tvorcu in sprejemniku, spo�tljivosti ni potrebno izraziti:

Na pomo?!

Pozor!

Ne pozabi na nas!

Ne bodi �alostna.

Dobro se imej.

�

2.1 POZITIVNA VLJUDNOST

�

Pozitivna vljudnost je usmerjena k naslovnikovemu pozitivnemu obrazu, torej k temu, da bi bil priznan, razumljen, ob?udovan.

Poglejmo si grafi?ni prikaz mo�nih strategij:

�

�

Slika 1: Grafi?ni prikaz strategij pozitivne vljudnosti

�

Primeri:

�

Ad.1:

Kako lepa vaza! Kje pa si jo kupila?

Ad.2:

Naravnost ?udovit vrt ima�!

Ad.3:

�el sem po Maistrovi, in kaj misli� koga sem videl? Bojana!

�e nikoli nisem na meji videl tak�ne gne?e!

Ad.4:

Mi pomaga� nesti torbo, srce.

A ima� kaj cvenka?

Ad.5:

A: Od�el je v Ljubljano.

B: V Ljubljano?!

Ad.6:

A: A me sli�i�?

B: No ja. Komaj.

Pravzaprav je kar lepo biti tukaj.

Ad.7:

Ja, to pa? mora boleti, vem.

A ni danes en lep dan.

No, glede na to, da se �e tako dolgo poznava, a mi ne bi...

Ad.8:

Kaj ko bi mi posodil ta kup starega �eleza? ('novega beemveja')

Ad.9:

Vem, da ne mara� zabav, ampak kaj tokrat vendarle ne bi mogel priti?

Ad. 10:

Se bom oglasil naslednji teden.

Ad. 11:

Gotovo mi bo� naslednji teden posodil avto.

Samo za trenutek bi si izposodil va�e pisalo.

�

Ad. 12:

Pa poskusiva nalogo re�iti skupaj.

Pa si malo odpo?ijmo.

Ad. 13:

Zakaj pa ne bi �li ven?

Ad. 14:

Pomil bom posodi, ?e mi ti napi�e� spis.

Ad. 15:

Popolnoma te razumem.

�

NEGATIVNA VLJUDNOST

�

Negativna vljudnost je usmerjena k naslovnikovemu negativnemu obrazu: njegovi �elji, da svobodno odlo?a o svojih dejanjih. ?e je za pozitivno vljudnost zna?ilen humoren in prijateljski odnos med sogovornikoma, je za negativno vljudnost zna?ilen spo�tljiv odnos med govorcem in naslovnikom.

Brownova in Levinson menita, da je prav negativna vljudnost tista, ki je zna?ilna za zahodne kulture. Grafi?ni prikaz mo�nih strategij je prikazan spodaj.

�

�

�

�Slika 2: Grafi?ni prikaz strategij negativne vljudnosti

�

Primeri:

�

Ad.1:

Te lahko prosim za sol?

Bi mi hoteli poslati tale pisma?

Ad.2:

A mi napravi� uslugo?

Po pravici ti povem, da tega res ne vem.

Pogre�a� ga, kaj?

?e mi dovolite, bi po?asi za?eli.

Kot oba prav dobro veva,...

Rekel bi,...

Mimogrede, a si kupila ?asopis?

Ad.3:

A bi mi lahko pomagal?

Ad.4:

Vpra�ati sem vas �elel, ?e bi mi posodili malo soli.

Ad.5:

Ja, prosim.

Prav imate, gospod.

Ni? posebnega ni, ampak la?ni vendarle ne boste ostali.

Kakor �elite.

Ad.6:

Zagotovo ste zelo zaposleni, toda...

Za stra�ansko veliko uslugo bi vas rad zaprosil:...

Ne bi vas rad motil, ampak...

Nerad vas motim, toda...

Oprostite, prosim,...

Ad.7:

Dobro bi bilo, ?e bi...

Izgleda, da...

Juha je na mizi.

Ugotovljeno je bilo, da...

Od vas se pri?akuje, da ste na delovnem mestu to?no ob sedmih.

Naj bo.

Ne moremo prevzeti odgovornosti za...

Ad.8:

Peter, dobro ve�, da ne hodimo ?ez cesto pri rde?i lu?i.

Ad.9:

V veselje nam je obvestiti vas, da ste sprejeti v slu�bo.

Ad.10:

Nikoli ti ne bom mogel popla?ati, ?e mi napravi� to uslugo.

Z veseljem ti bom pomagal.

�

DVOUMNO/PRIKRITO IZRA�ANJE VLJUDNOSTI

�

Govorno dejanje je izra�eno prikrito/dvoumno, kadar mu ni mogo?e pripisati ene same komunikacijske namere. Naslovniku je prepu�?eno, da se odlo?i, kako si bo razlo�il neko govorno dejanje.

�

Grafi?ni prikaz mo�nih strategij:

��

�

Tabela 3: Grafi?ni prikaz strategij prikritega/dvoumnega izra�anja

�

Primeri:

�

Ad.1:

Kak�na vro?ina. ('A greva na pija?o?')

Ad.2:

Ne stanujem dale? vstran. ('A gre� z mano?')

A gre� jutri na trg? ('Bi me vzel zraven?')

Ad.3:

Verjetno je Peter spet v kopalnici, kaj?

Nisem jaz tega napravil.

Ad.4:

Saj ni slabo. ('Sploh ni dobro.')

Malo strah pa me je bilo.

Ad.5:

Sto nas je bilo na zabavi.

Tridesetkrat sem te poklical, pa te ni bilo doma.

Ti pa? nikoli ne pomije� posode.

Ad.6:

Vojna je pa? vojna.

Ad.7:

A: A ti je �al?

B: No ja, da in ne.

Zdaj ga vidi�, zdaj ga ne vidi�.

Ad.8:

Peter je pravi genij. ('Bedak.')

Lep okoli�, kaj? (Mariborsko Melje.)

?udovito vreme! ('De�uje �e ves dan.')

Ad.9:

Plava kot riba.

Ad.10:

Kako pa bi to naj vedel jaz?

Kolikokrat ti bom moral �e razlo�iti?

Kaj naj �e re?em?

Ad.11:

Za svoja leta je kar dober.

Ad.12:

Izgleda, da smo malo pregloboko pogledali v kozarec.

Grem, saj-ve�-kam. (Na WC.)

Ad.13:

Zreli ljudje bi to sami morali vedeti.

Ad.14:

Mi da� �karje? (Re?eno nekomu, ki je od �karij bolj oddaljen kot nekdo drug.)

Ad.15:

Oprosti, nisem vedel, da...

�

ZAKLJU?EK

�

Pregled vljudnostnih strategij, ki sta jih izdelala Brownova in Levinson poka�e, da je mogo?e rabo strategij vsaj delno prenesti tudi v slovenski jezik. ?eprav se zdi, da je pojem vljudnosti zaradi �ibke vsebinske dolo?enosti bli�e ideolo�kemu kot znanstvenemu pojmu, mu vendarle ni odvzeti vse vrednosti. Potrebno ga je jemati kot tisto pragmati?no vrednost, ki nastane v interakciji oblike in vsebine izreka ter okoli�?in izrekanja, pri ?emer so okoli�?ine razumljene �ir�e (jezikovno-kulturne okoli�?ine) in o�je (neposredni govorni polo�aj).

�

Vpra�anja, ki se pojavljajo v zvezi z vljudnostjo so raznolika:

�

• katera izrazna sredstva so v nekem jeziku na razpolago
• ali so strategije univerzalne ali kulturno in jezikovno pogojene
• kaj dolo?a izbiro neke strategije
• kako se razli?ne dru�bene skupine razlikujejo glede na rabo posameznih jezikovnih mo�nosti
• kako in zakaj dru�bena razdalja vpliva na izbiro jezikovnih izraznih sredstev
• kako vpliva spol na izra�anje vljudnosti
• kak�no vlogo imata iskrenost in resnost vljudnega vedenja pri izbiri strategije
• ali je mogo?e re?i, da npr. obojestranska nevljudnost pripelje do dru�benega/telesnega obra?una
• kako vljudnost podpira prepoznavnost hierarhije med razredi, spoloma in starostnimi skupinami
• zakaj (?e sploh) vljudnost nara�?a z nara�?anjem dru�bene razdalje, dru�bene mo?i in te�e obremenitve, ki jo nalagamo naslovniku
• kak�na je vloga konvencionalne posrednosti pri izra�anju vljudnosti

�

Izhajati je potrebno iz dejstva, da jezika med rabo ne usmerjajo pravila, temve? na?ela, izbira na?el pa ni deterministi?na, temve? verjetnostna, ter da se moramo v govorni interakciji potruditi, da je v sporo?ilu dose�eno ravnovesje med prisilo in umsko obremenitvijo, ki je potrebna za dekodiranje sporo?enega pomena.

�

Brownova in Levinson nam ponujata skupno �tirideset strategij, pri ?emer tudi povesta, da v dolo?enih situacijah lahko pride tudi do t.i. me�anih tvorb; �tevilo strategij bi tako lahko pove?ali �e za kak�no, ?e bi hoteli zaobjeti vse, kar v jeziku dejansko po?nemo - zato avtorja poudarjata, da so njune strategije odprt nabor postopkov za tvorjenje sporo?il. Njuna raziskovalna dejavnost izvira iz tistega dela jezikoslovnih naporov, ki si �elijo poiskati v jeziku univerzalije, kar je s stali�?a uporabnikov morda le nekoliko bolj�e, kot ?e bi se lotevala podrobnosti. V okviru svoje raziskave omenjata tudi napore raziskovalcev, ki se ukvarjajo z jezikovno rabo eti?nih manj�in, tistih, ki se u?ijo tujih jezikov in otrok, ki se na vljudnostne strategije �ele navajajo.

�

Izkazalo se je, da je najve?ja vrednost njunega dela v tem, da jezikovno ozave�?ata uporabnike (katerega koli) jezika, ki tako (tudi) s pomo?jo njunih strategij morejo zavestneje in bolj premi�ljeno oblikovati lastna govorna dejanja. Odkrivanje na?el jezikovne rabe pa nam v veliki meri pomaga odkrivati tudi na?ela, ki delujejo znotraj posameznih dru�benih skupin in razgalja odnose med ljudmi v jezikovni interakciji.

�

�

LITERATURA

�

Brown, P. in Levinson, S.C. 1992 (1978). Politeness. Some Universals in Language Usage. Studies in Interactional Linguistics 4, urednik John J. Gumperz. Cambridge: Cambridge University Press.

Cambridge International Dictionary of English. 1995. urednik Paul Procter /et.al./. Cambridge: Cambridge University Press.

Cherry, R.D. Politeness in Written Persuasion. Journal of Pragmatics 12: 63-81. North Holland.

Crystal, David. 1985. Enciklopedijski re?nik moderne lingvistike. prevajalca Ivan Klajn in Boris Hlebec. Beograd: Nolit.

de Beaugrande, Robert Alain in Dressler. 1992. Uvod v besediloslovje. Ljubljana: Park.

Ducrot, Oswald. 1988. Izrekanje in izre?eno. Ljubljana: Studia humanitatis.

Grad-�kerlj-Vitorovi?. 1978. Veliki angle�ko-slovenski slovar. Ljubljana: DZS.

Grice, H. Paul. 1975. Logic and conversation. Syntax and Semantics 3: Speech Acts. New York: P. Cole and J. Morgan Academic Press, str. 41-58.

Grice, H. Paul. 1981 Pressuposition and conversational implicature. Radical Pragmatics. New York: P. Cole, Academic Press, str. 183-189.

Hornby, A.S. 1994. Oxford Advanced Learner's Dictionary of Current English. 4^th edition. Oxford: Oxford University Press.

Kunst Gnamu�, Olga. Problemi pragmati?ne interpretacije besedila. Anthropos 1-2/86: 106-113.

Kunst Gnamu�, Olga. 1991. Sporazumevanje med �eljo, resnico in u?inkom. Ljubljana: Slovensko dru�tvo raziskovalcev �olskega polja.

Kunst Gnamu�, Olga. 1992. Vljudnost in posrednost pri izrekanju zahtev. Jezik in slovstvo. 1-2/91-92: 9-21.

Levinson, S. C. 1983. Pragmatics. Cambridge: Cambridge University Press.

Wilson, D. in Sperber, D. 1986. Inference and implicature. Meaning and Interpretation. urednik Travis, C. Oxford: Basil Blackwell, str. 45-77.