Doc. dr. Anita Ma?ek: Regulacija mednarodnih tokov kapitala kot instrument nadzora u?inkov neposrednih tujih investicij

POVZETEK

Nara�?anje obsega neposrednih tujih investicij in znotraj njih ?ezmejnih zdru�itev in prevzemov je prineslo nove prilo�nosti za podjetja, ki so udele�ena v tovrstnih mednarodnih transakcijah.

Z vna�anjem strukturnih sprememb v gospodarstvu pa ?ezmejne zdru�itve in prevzemi povzro?ajo dolo?en pritisk na ekonomsko politiko dr�ave prejemnice tujih investicij. Slednji se je v zadnjih letih dodatno pove?al predvsem zaradi poseganja tovrstnih procesov v strate�ke panoge dr�av prejemnic, poleg tega pa so se v vlogi tujih investitorjev pojavili tudi t.i. skladi dr�avnega premo�enja, ki lahko v primeru ve?jih nakupov ogrozijo ekonomske cilje posamezne dr�ave - prejemnice tuje investicije.

Klju?ne besede: neposredne tuje investicije, ?ezmejne zdru�itve in prevzemi, regulacija

�

REGULATION OF INTERNATIONAL CAPITAL FLOWS AS AN INSTRUMENT OF CONTROLLING ECONOMIC EFFECTS OF FOREIGN DIRECT INVESTMENTS

Abstract

Rising international capital flows and cross-border mergers and acquisitions have brought new opportunities for companies which participate in such transactions. On the other hand, as this causes structural changes in the economy, cross-border mergers and acquisitions represent also certain pressure on the economic policy in the receiving country. This pressure has risen in the last few years mainly because of two reasons, the first one being the entrance of cross-border mergers and acquisitions into the strategically important sectors and the second one being the increased role of foreign wealth funds in cross-border mergers and acquisitions, which can, in the case of big acquisitions, threaten economic goals of the individual receiving country.

Key words: foreign direct investments, cross-border mergers & acquisitions, regulation�

�

• 1 UVOD

Nara�?anje obsega neposrednih tujih investicij (NTI) je sestavni del globalizacije. Razvoj tehnologije in liberalizacija mednarodne menjave pa sta nacionalne politike prisilili k liberalizaciji teh kapitalskih tokov (Dunning 1993, Rajan in Zingales 2003). Na spodnjem grafu prikazujemo gibanje globalnih NTI v obdobju od 1980 do 2010.

Graf 1: Razvoj NTI med 1980 in 2010

�

�

Vir: UNCTAD 2011.

Iz grafa 1 vidimo, da se je v obdobju med leti 1980 in 2000 obseg globalnih NTI pove?eval. V letu 2001 so rast prekinili napadi v ZDA, katerih posledica se na obsegu globalnih NTI pozna �e v naslednjih dveh letih, nato pa je med leti 2004-2007 mogo?e opaziti ponovno stabilizacijo in rast NTI, ki pa je bila v letu 2008 prekinjena zaradi gospodarske in finan?ne krize. V letih 2008 in 2009 se je zato obseg globalnih NTI zni�eval. V prvem letu se je v primerjavi s prej�njim letom zni�al za 12 %,� v letu 2009 pa se je v primerjavi z letom 2008 zni�al za 32 %. V letu 2010 se je obseg globalnih NTI pri?el pove?evati in se tako v primerjavi z letom 2009 pove?al za 5 % (na 1.244 mia ameri�kih dolarjev), vendar je bil �e vedno za 37 % ni�ji od najve?jega obsega, ki je bil dose�en leta 2007 (1.971 mia ameri�kih dolarjev).

Vsa leta je bil najve?ji obseg globalnih NTI v razvitih dr�avah, v letu 2010 pa so dr�ave v razvoju in tranzicijske dr�ave skupaj prvi? pritegnile ve? kot polovico globalnih NTI. V lanskem letu se je mo?no pove?al obseg mednarodne proizvodnje, dr�avna multinacionalna podjetja pa so tudi lani igrala pomembno vlogo na trgu mednarodnih tokov kapitala (MTK). Po podatkih UNCTAD (2011) naj bi bilo v letu 2010 najmanj 650 multinacionalk v lastni�tvu posameznih dr�av, ki imajo 8.500 tujih podru�nic po vsem svetu. To sicer predstavlja manj kot 1 % vseh multinacionalk na svetu, vendar so njihove izhodne investicije v letu 2010 kljub temu zna�ale 11 % celotnega obsega globalnih NTI. Lastni�tvo in upravljanje multinacionalnih podjetij, ki so v lasti dr�ave, logi?no pove?uje skrb v dr�avah prejemnicah teh investicij, dodatno pa skrb pove?uje tudi struktura vlaganj NTI. Le-to prikazujemo v spodnjem grafu.

�

Graf 2: Vlaganja NTI po panogah�

�

�

Vir: UNCTAD 2011.

Iz grafa vidimo, da se je obseg globalnih NTI v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 pove?al v industriji, medtem ko se je v primarnem sektorju in sektorju storitev njihov obseg zmanj�al. ?e obseg primerjamo z obsegom pred krizo (2005-2007), lahko ugotovimo, da si je primarni sektor �e opomogel, sektor storitev je �e vedno na manj kot polovici, medtem ko je obseg globalnih NTI v industrijo le �e 10 % manj�i, kot je bil v omenjenem obdobju.��

Pritisk na doma?e ekonomske cilje in s tem na ekonomsko politiko, ki ga povzro?ajo pove?an obseg NTI, struktura vlaganj teh tokov in lastni�tvo multinacionalk v rokah posameznih dr�av spro�a za�?itni�ko reakcijo dr�av prejemnic teh investicij, ki s ciljem prepre?itve vstopa tujih lastnikov v dolo?ene strate�ke sektorje dr�ave, sprejemajo razli?ne obrambne ukrepe.�

V prvem delu temeljne raziskave bomo prikazali pomen liberalizacije in privatizacije za rast MTK ter razvoj mednarodnega nadzora in koordinacije MTK, nato pa bomo prikazali reakcije realne ekonomske politike na te procese.

�

• 2�Liberalizacija in privatizacija kot dejavnika rasti mednarodnih tokov kapitala

Na pove?anje obsega mednarodne trgovine in investicij so v glavnem vplivali gospodarska rast posameznih dr�av, liberalizacija, privatizacija in ve?ja dostopnost komunikacij in tehnologij (Adler in Hufbauer 2008). Liberalizacija v splo�nem opredeljuje svobodo posameznika, ki ga ne ovira vlada, institucije ali tradicija, z ekonomskega stali�?a pa liberalizacija predstavlja predvsem umik vlade iz delovanja trgov.

World Investment Report (UNCTAD 1998, 94-95) liberalizacijo opredeljuje kot dinami?ni proces, ki vklju?uje odstranjevanje mote?ih dejavnikov na trgu, okrepitev pozitivnih pravil obravnavanja tujih investitorjev in okrepitev tr�nega nadzora. Omenjene tri aspekte liberalizacije v poro?ilu prikazujejo s spodnjo sliko.

Slika 1: Liberalizacija politik NTI

�

Vir: UNCTAD (1998, 94).

�

Kot prikazuje slika 1, sta zmanj�anje motenj na trgu in okrepitev pravil obravnavanja NTI neposredni posledici liberalizacije, medtem ko je nadzor trga nad temi procesi potreben za doseganje ?im ve?jih koristi liberalizacije. Ob tem je potrebno lo?iti razliko, ki obstaja med liberalizacijo NTI in politiko, ki ustvarja bolj�o klimo za investicije, ?eprav ta lo?itev v praksi vedno ni preprosta (UNCTAD 1998, 95).

Dr�ave liberalizacijo v najve?ji meri podpirajo, ko njihova ekonomska politika verjame v pozitivne posledice MTK (Kobrin 2005, 75), njene splo�ne posledice pa se ka�ejo predvsem v pove?anju konkuren?nosti gospodarstva (Akdede 2005, 101-103).

Drugi pomemben dejavnik rasti MTK je privatizacija. Gre za obliko prevzema dela ali celotnega podjetja s strani doma?ih ali tujih prevzemnikov. Predvsem Vzhodni ter Srednji Evropi je privatizacija predstavljala pomemben del tranzicije v tr�no gospodarstvo, hkrati pa je bila tudi orodje za privabljanje NTI (UNCTAD 2000, 159). Privatizacija prevzetim podjetjem ponuja prilo�nost, da se pod tujim lastni�tvom hitreje in u?inkoviteje prestrukturirajo, dodatno pa pozitivno vpliva tudi na konkurenco na posameznem trgu (UNCTAD 2008, 23). Za prevlado pozitivnih posledic pred morebitnimi tveganji privatizacije, mora dr�ava prejemnica NTI voditi zdravo, u?inkovito in mednarodno konkuren?no ekonomsko politiko. Dodatno pa se morajo v procesu privatizacije, v katerega so vklju?eni tuji investitorji, vlade osredoto?iti tudi na prevzemno ceno in na ugled ter poslovni na?rt tujega investitorja (Kalotay in Hunya 2000, 62).

Kljub pozitivnim posledicam, ki jih lahko privatizacija prinese, predstavlja ta proces politi?no precej ob?utljivo zadevo v mnogih dr�avah, predvsem ko gre za delovno intenzivne dr�ave, v katerih prevladuje strah pred izgubo delovnih mest (Kalotay in Hunya 2000). Intenzivnost, s katero privatizacija stimulira NTI je zato od dr�ave do dr�ave razli?na in odvisna od gospodarske politike posamezne dr�ave.

V zadnjih letih so po obsegu privatizacije izstopale Avstrija, Francija, Portugalska in Irska, ki so leta 2006 pri?ele z velikim privatiziranjem dr�avnih podjetij (UNCTAD 2007, 72), v letu 2007 (UNCTAD 2008, 77) pa so po obsegu privatizacije svojih pomembnih sektorjev izstopale Poljska in Latvija, ki sta privatizirali dr�avna letalska in telekomunikacijska podjetja, ter Portugalska, ki je prodala glavni dele� v podjetju Rede Electrica National (REN). Na drugi strani so Slova�ka, Estonija, Litva in Poljska dr�ave, ki so v letu 2007 proces privatizacije mo?no zavirale. Slova�ka je ustavila velike privatizacijske na?rte in razglasila renacionalizacijo �tevilnih strate�kih panog. Podobno se je zgodilo tudi v Estoniji, Litvi in na Poljskem, kjer so vlade prepre?ile privatizacijo podjetij, ki naj bi bila nacionalno strate�kega pomena. V letu 2010 se je proces privatizacije zaklju?il v Tur?iji. V tem letu in v prihodnjih pa se izvaja naslednji val privatizacije v Rusiji in Ukrajini (UNCTAD 2011).

Odnos do MTK se je v dr�avah prejemnicah skozi leta spreminjal, nadzor nad mednarodnimi kapitalskimi tokovi pa je zagovarjal �e Keynes. Njegove glavne poudarke na tem podro?ju prikazujemo v nadaljevanju.

�

• 3�KEYNES in nadzor mednarodnih tokov kapitala

Keynes je v svojih tezah zagovarjal aktivno vlogo dr�ave pri delovanju trga, saj je po njegovem mnenju le tako mogo?e dose?i gospodarsko rast in stabilnost. Po njegovi tezi trg idealno deluje le, ?e dr�ava zagotovi stanje blizu polne zaposlenosti (Harris 1947, Reich 1999), zna?aj kapitalisti?ne dr�ave pa naj bi �zahteval mnogo ve? centralnega planiranja, kot ga imamo danes� (Keynes 1982). Keynes ni nasprotoval kapitalizmu ali zanikal osrednje vloge trga, ampak je k Smithovi nevidni roki dodal koncept vidne roke dr�ave. Postavil je ideolo�ko podlago za �mened�ersko dr�avo� in me�ano gospodarstvo (Hall 1989, Rasmussen 2006), politika pa je, kljub temu da je Splo�na teorija kot strokovna podlaga keynesianizma iz�la �e leta 1936, njegov koncept sprejela �ele po 2. svetovni vojni.

Keynes je veljal za najuglednej�ega ekonomista med tistimi, ki so podpirali nadome�?anje uvoza z doma?o proizvodnjo (1933) in nadzor MTK. Za nadzor MTK se je zavzemal, saj naj bi ti tokovi nacionalno ekonomijo izpostavili nestabilnostim v mednarodnem gospodarskem prostoru, omogo?ali beg kapitala, ogro�ali potencialno gospodarsko rast in dav?no bazo ter vodili v prerazporeditev dohodka od revnih k bogatim. Menil je, da bi nacionalne dr�ave morale imeti mo�nost za neodvisno vodenje politike obrestne mere, ne pa da so podvr�ene enotni obrestni meri, ki jo implicira popolna mobilnost kapitala. Keynesova stali�?a so se udejanjila v njegovem sodelovanju pri oblikovanju brettonwoodskega sistema fiksnih te?ajev. Z Whiteom, ki je sodeloval pri pripravi dokumentov v imenu ZDA, sta se strinjala, da je v povojni ureditvi potrebno zagotoviti nadzor nad MTK, da bi se dosegla prosperiteta. Dr�ave naj bi uporabljale u?inkovite instrumente nadzora in sodelovale pri njegovem izvajanju. Ameri�ko finan?no ministrstvo je temu nasprotovalo in zahtevalo soglasje o popolni finan?ni liberalizaciji (Bond 1999), do katere ni pri�lo. V nekem smislu je prav tak�no omejevanje pomenilo kal za kasnej�i razpad brettonwoodskega sistema.

Keynes se je, ko je zagovarjal potrebno dr�avno intervencijo, zavedal mo�nega odpora posameznih kapitalistov oziroma gospodarskih dru�b (Rasmussen 2006), vendar takrat njihov vpliv �e ni bil tolik�en, kot je danes. Prav rast industrijskih in finan?nih multinacionalnih dru�b pa je verjetno pripomogla k zatonu keynesianske ekonomske politike (Crotty in Epstein 1995).

Zaradi u?inkov, ki jih imajo mednarodni kapitalski tokovi na dr�ave prejemnice, lahko v preteklosti opazimo �tevilne poskuse regulacije teh tokov. Razvoj le-teh prikazujemo v nadaljevanju.

�

• 4.2� Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah

Direktiva o prevzemnih ponudbah (v nadaljevanju prevzemna direktiva) naj bi bila pomembna osnova za pove?anje konkuren?nosti Evrope (Commission of the European Communities 2007, 3). Njen glavni cilj je bil uveljaviti na?eli notranjega trga EU, s katerima bi se podjetjem olaj�alo ?ezmejno poslovanje; prost pretok kapitala in pravica do svobodnega ustanavljanja podjetij (Bratina in Ma?ek 2007, 108). ?eprav je �lo pri prevzemni direktivi za enega najpomembnej�ih vidikov oblikovanja mednarodno konkuren?ne ekonomske integracije, odziv dr�av ?lanic na omenjeno pobudo ni bil pozitiven. Prevzemna direktiva je bila po omahujo?i podpori dr�av ?lanic sprejeta po ve? kot 17 letih usklajevanj in pogajanj, �ele leta 2004 (Wymeersch 2008, 2). Za njen sprejem pa je bilo pomembno dovoljenje dr�avam, da pri prenosu zakonodaje v doma?i pravni sistem ohranijo posamezne obrambne mehanizme podjetij pred prevzemi. Pri prevzemni direktivi ne gre za seznam enotnih pravil, ki bi urejala ?ezmejne zdru�itve in prevzeme (?-M Z&P) znotraj EU, ampak so z njo so dolo?ena le omejena podro?ja pravil, ki jih je morala vsaka ?lanica implementirati v svojo zakonodajo o prevzemih (Freshfields Bruckhaus Deringer 2006, 12).

Prevzemna direktiva obsega 23 ?lenov in po posameznih vsebinskih sklopih zajema (Uradni list Evropske unije 2004, 22-31):

• �splo�na pravila, ki se nana�ajo na izvajanje prevzemne ponudbe,
• �regulativni okvir za organe, pristojne za nadzor nad potekom ponudbe,
• �glavna pravila o prevzemni ponudbi (npr. rok za sprejem ponudbe, pravi?na cena, vsebina ponudbe),
• �?lene, ki prepre?ujejo omejitve prevzemnikom,
• �razkritje zahtev za podjetja, ki kotirajo na borzi,
• �?lene, ki se ukvarjajo s problemi za manj�inske delni?arje, ki lahko sledijo uspe�nemu prevzemu (poznano kot "squeeze-out" in "sell-out").

Vsebino prevzemne direktive lahko razdelimo na dva dela. Cilj prvega je harmonizacija pravil postopka prevzemnih ponudb z vidika finan?ne transakcije, drugi pa se nana�a na obrambne mehanizme pri procesih ?-M Z&P (Wymeersch 2008, 3). Rok za implementacijo direktive v doma?i pravni sistem je bil 20. maj 2006, vendar je to v roku uspelo storiti le petim dr�avam ?lanicam; Danski, Franciji, Mad�arski, Luksemburgu in Veliki Britaniji (Freshfields Bruckhaus Deringer 2006, 12). Ostale ?lanice so jo v svoj pravni red implementirale kasneje.

U?inkov prevzemne direktive �e ni mogo?e predvideti. Wymeersch (2008, 16) zagotavlja, da je z opredelitvijo enotnega postopka prevzemne ponudbe, prevzemna direktiva pripomogla k ve?ji povezanosti trgov vrednostnih papirjev v Evropi. Dodatno pa koristi prina�ajo �e ?leni, ki se nana�ajo na za�?ito manj�inskih delni?arjev. Pravila razkritja obrambnih mehanizmov bi naj pripomogla k ve?ji preglednosti procesov ?-M Z&P in la�jemu ter hitrej�emu odlo?anju investitorjev. Prevzemna direktiva pa naj bi dolgoro?no pomagala tudi pri izbolj�anju standardov upravljanja dru�b (Commission of the European Communities 2007, 10).

Na drugi strani pa Komisija evropskih skupnosti (Commission of the European Communities 2007, 10-11) opozarja tudi na nevarnosti oziroma pomanjkljivosti prevzemne direktive. Te se nana�ajo predvsem na pravilo nevtralnosti, ki dolo?a, da morajo biti organi vodenja ali nadzora od trenutka, ko se seznanijo s prevzemno ponudbo, nevtralni. Vzdr�ati se morajo kakr�nihkoli obrambnih mehanizmov (razen iskanja alternativne prevzemne ponudbe), ki bi utegnili onemogo?ati prevzemno ponudbo. Dodatno tveganje pa prina�a t.i. break-through rule oziroma pravilo spregleda, katerega rezultat so lahko dodatne ovire na trgih vrednostnih papirjev. Komisija od sprejetja prevzemne direktive spremlja in bo tudi v prihodnje spremljala procese ?-M Z&P in njihove u?inke.

Odnos ekonomske politike do mednarodnih kapitalskih tokov je praviloma razli?en glede na to, za katero obliko NTI gre. Posebno pozornost pri tem zbujajo ?-M Z&P, saj se pojavljajo v sektorjih, ki imajo velike eksterne u?inke, predvsem na zaposlenost in delovanje infrastrukture.[2] ?-M Z&P so zaradi tega pogosteje razlog za pojav emocionalnih razprav o �nacionalnem interesu� v medijih, politiki in strokovnih razpravah. V naslednjem poglavju prikazujemo realno ekonomsko politiko na podro?ju NTI v EU.

[1] Kodeks liberalizacije nevidnih transakcij se je v glavnem nana�al na ?ezmejne storitve.

[2] Pri tem mislimo predvsem na sektorje mobilne telefonije, transporta, avtomobilske industrije, kemi?ne industrije, telekomunikacij in finan?nih storitev.

�

• 5 Realna ekonomska politika na podro?ju NEPOSREDNIH TUJIH INVESTICIJ v EU

Vpra�anja glede �nacionalnega interesa� so se opazno pojavila v ?asu, ko se je v 90. letih tudi preko NTI in ?-M Z&P pri?ela konsolidirati evropska industrija. Mo�nosti dr�ave, da se upira MTK, so povezane z velikimi stro�ki in izgubo dela BDP, vendar je tako razmi�ljanje dr�av pogosto. Raziskave pri ocenjevanju javnega mnenja o pritokih tujega kapitala so pokazale, da je v konkretnih primerih odprtost nacionalnih dejavnikov na te�ki preizku�nji[1] (Vaara idr. 2001, Ovin 2003, Urban 2003), pri tem pa ne gre le za ogro�enost ekonomskih ciljev in polo�aja doma?ih elit, temve? tudi za problem vloge doma?ih lastnikov (UNCTAD 2000).

Glede na dejstvo, da NTI prina�ajo tako prilo�nosti kot tudi nevarnosti, Mehta in Dugal (2003, 34-36) predlagata, da mora ekonomska politika svoje ukrepe usmeriti v maksimiziranje koristi in minimiziranje stro�kov teh procesov. To lahko naredi z razli?nimi ukrepi, npr. z regulacijo lastni�tva, kriterijev velikosti, pregledovanjem ali spodbudami.

V osnovi lo?imo liberalni, selektivni in nadzorni pristop ekonomske politike do procesov NTI. Pri liberalnem pristopu je regulacija namenjena le usklajenosti NTI z nacionalnimi, ekonomskimi, politi?nimi in kulturnimi cilji. Za zmanj�evanje stro�kov NTI pa Mehta in Dugal (2003, 34-36) predlagata selektivni pristop ekonomske politike do NTI, pri katerem sku�a dr�ava ustvariti ugodne pogoje za privabljanje NTI. Dr�ave se v okviru tega pristopa navadno poslu�ujejo razli?nih ukrepov s podro?ja dav?ne politike, carin, politike deviznih te?ajev, idr. (Ageel in Nishat 2005, 2-3). Dr�ava pa lahko za svojo politiko do NTI izbere tudi nadzorni pristop, s katerim dolo?i sektorje, v katerih so tuje investicije prepovedane, omeji obseg tujega lastni�tva v izbranih panogah, za�?iti doma?e lastni�tvo zemlji�? ali uvede pregled in presojo tujih investicij (Thomsen 1999, 19-21). UNCTAD (2000, 202) k omenjenim instrumentom dodaja �e politiko konkurence, saj lahko ?-M Z&P mo?no ogrozijo konkurenco tako v ?asu vstopa na trg kot tudi kasneje.

Svoboda dr�av pri uvajanju za�?itnih ukrepov v zvezi z NTI je deloma omejena z razli?nimi sporazumi, npr. sporazumi o prosti trgovini, sporazumi o za�?iti in spodbujanju mednarodnih nalo�b, s prevzemno direktivo ipd.

V tabeli 1 prikazujemo �tevilo regulacijskih sprememb na podro?ju NTI, ki so se zgodile od leta 1991.

Tabela 1: Spremembe regulacij NTI od leta 1991 do leta 2010

Vir: UNCTAD (1999, 2006, 2008, 2011).

[1] Njihove rezultate je skozi 90. leta potrjevala realna politika velikih evropskih socialnih dr�av (npr. prevzem Mannesmanna s strani Vodafone, Olivettija s strani nem�kega Telekoma).

Iz tabele 1 vidimo, da so bile �e ob koncu 90. let[1] in v za?etku novega desetletja spremembe regulacij zelo naklonjene NTI - npr. v letu 2000 so bile od 150 regulacijskih sprememb samo 3 v smislu omejevanja tovrstnih transakcij. Od leta 2003 pa trend podpore liberalizacije MTK nekoliko pada. V letu 2005 je �tevilo neprijaznih oziroma omejitvenih politik �e dosegalo 20 % vseh vpeljanih regulacijskih sprememb, v letu 2007 jih je bilo 25 %, v letu 2009 jih je bilo 30 %, v letu 2010 pa �e 32%. Kot omenjeno �e v prej�njih poglavjih, je razlog za zmanj�anje podpore liberalizacije MTK verjetno nara�?ajo? obseg tujih prevzemov v strate�kih sektorjih posameznih dr�av (Ahearn 2006), nara�?anje NTI, ki so v lasti posameznih dr�av in struktura vlaganj NTI, deloma pa je k zmanj�anju podpore liberalizaciji MTK v zadnjih letih prispevala tudi gospodarska in finan?na kriza.

V letu 2010 je 74 dr�av sprejelo regulatorske spremembe, ki se nana�ajo na NTI. Nekatere dr�ave so v tem smislu sprejele regulacijo, da bi za�?itile nacionalne ekonomske cilje, druge so uvedle pregled in presojo tujih investicij, spet tretje pa so oblikovale dodatne instrumente za preu?itev prevzemov podjetij, ki so v lasti dr�ave (Marchick in Slaughter 2008, 2, UNCTAD 2011).

Glede na poro?ilo Global FDI Policy (Marchick in Slaughter 2008) v regulacijah in sprejemanju zakonodaje v smeri nadzora NTI oziroma ?-M Z&P izstopajo Rusija, Nem?ija, Mad�arska, Francija in Gr?ija. Osredoto?ene so predvsem na za�?ito pred vstopom tujih investitorjev v podjetja, ki so strate�ko pomembna za dr�avo. Na drugi strani izstopa Velika Britanija, ki v zadnjih 20 letih, ko je pri�lo do mo?nega o�ivljanja MTK, sprejema najve? vhodnih NTI v Evropi. Njena liberalna ureditev je tako napredovala, da lahko tujec kupi kontrolne delnice ve?ine britanskih korporacij.

�tudija, ki raziskuje protekcionizem na podro?ju NTI, ki jo je izvedel CMS (2008) na podlagi raziskovanja konkretnih primerov in politik v 17 evropskih dr�avah, prikazuje, da - razen v Veliki Britaniji in na Nizozemskem - v vseh evropskih dr�avah obstajajo pravila, ki diskriminirajo tuje investitorje. Avtorji �tudije so protekcionizem glede na rezultate razdelili v pet glavnih skupin (CMS 2008, 4-5).

Prva skupina zajema dr�ave, ki prepre?ujejo prevzem zemlje s strani tujcev, vanjo pa sodijo Avstrija, Bulgarija, Poljska, Rusija, Romunija, �vica in Ukrajina.

Druga skupina vklju?uje protekcionizem, povezan s prevzemi podjetij s podro?ja obrambne industrije. Skupina vklju?uje najve? dr�av; ?e�ko republiko (oro�je), Francijo (oro�je, nuklearna energija, storitve zasebnega varovanja), Nem?ijo (oro�je, satelitska tehnologija), Italijo, Romunijo, Rusijo, Slova�ko, �panijo in Ukrajino (vse za oro�je).

Tretja skupina prepre?uje tuje prevzeme v strate�kih panogah, ki niso neposredno povezane z obrambo, ampak so za dr�ave nacionalnega pomena. To so energija (Italija, Ukrajina, �panija), farmacevtska industrija (Romunija, Francija) in finan?ne storitve (�vica).

?etrta skupina prepre?uje prevzeme s strani tujcev v panogah, ki sku�ajo za�?ititi javni interes. To so panoge, ki so za�?itene pred tujim politi?nim vplivom, ali pa panoge, ki �?itijo ljudi pred hazarderstvom. Panoga elektronskih medijev je za�?itena v Avstriji, Ukrajini, na Poljskem in Slova�kem. Tuje investicije v igre na sre?o in igralni�tvo pa zahtevajo javno odobritev na ?e�kem, Poljskem, Slova�kem, v Franciji in Romuniji.

Peta skupina zajema dr�avi, ki glede na rezultate CMS (2008, 4-5) nimata zakonske diskriminacije tujih prevzemov. Sem sodita Velika Britanija in Nizozemska, ki nimata nobenih posebnih pravil, ki bi prepre?evala prevzem podjetij s strani tujcev. Posedujeta pa nekatera pravila za izbrane sektorje, ki zahtevajo potrditev regulatorja, npr. Velika Britanija lahko posega v primerih, ko gre za nacionalno varnost.

V evropskih dr�avah smo bili proti koncu leta 2005, leta 2006 in kasneje pri?a odmevnim primerom protekcionizma zaradi tujih investicij. Leta 2006 je na primer nem�ka kanclerka Angela Merkel holdin�kemu podjetju Russia Sistema prepre?ila prevzem dele�a podjetja Deutsche Telekom. Istega leta je italijanski minister za infrastrukturo �panskemu podjetju Abertis prepre?il prevzem italijanskega podjetja Autostrade. �panska vlada je ve?krat zelo uspe�no ustavila E.ON-ovo ponudbo za prevzem podjetja Endesa. Francoski predsednik vlade de Villepin je interveniral pri zdru�itvi Suez and Gaz de France, da bi prepre?il prevzem podjetja Suez s strani italijanskega energetskega podjetja ENEL. Leta 2007 je italijansko podjetje Olimpia pri?elo s pogajanji za prodajo delnic Telecom Italia ameri�kemu podjetju AT&T in mehi�kemu operaterju America Movil, vendar prodaja zaradi politi?nih pritiskov za�?ite pred tujimi investitorji ni bila realizirana. V istem letu je izstopal tudi francoski primer intervencije, ko je francoska vlada ob �pekulacijah tujega prevzema francoske banke Societe Generale, dosledno zagovarjala, da bo francoska banka ostala v dr�avni lasti (CMS 2008, 13).

�

• 5.1�Posledice regulacije neposrednih tujih investicij

Ovire, ki jih postavlja ekonomska politika NTI, vplivajo na podalj�anje trajanja transakcije, ceno in tudi na kasnej�i razvoj NTI. Na dolgi rok pa oviranje tokov NTI lahko vpliva tudi na zmanj�an obseg tokov NTI (Marchick in Slaughter 2008, 33).

Intervencije vlad v mednarodne tokove kapitala so se �e ve?krat izkazale kot negativne. Posledice politike poudarjanja �ekonomskega nacionalizma� in favoriziranja �nacionalnih prvakov� so se pokazale tako v Nem?iji, ki je s ciljem prepre?itve mo�nosti izmenjave podatkov, ki so temeljili na protokolih ZDA, �?itila monopolizem ponudbe stacionarne telefonije in zato porabila veliko denarja, ter v Franciji, ki je porabila milijarde za razvoj neuspe�nega letala �Ultrasonic Concorde�, �e ve? pa za poskus ustanovitve industrije ra?unalni�tva s sede�em v Franciji. V izgube je za�la tudi �panska vlada, kar je nazorno pokazal primer, ko je �panski minister Zapatero leta 2005 pozdravil prevzemno ponudbo �pansko-katalonskega energetskega podjetja Gas Natural (za 21,3 �), ki je dobila prednost pred ponudbo nem�kega E.ON (za 40 �). �panska vlada je bila zaradi dajanja prednosti doma?im politi?nim razmeram s favoriziranjem Gas Natural-a pripravljena izgubiti 20 milijard �. Podobna zgodba je bila z Endeso, kjer si je moral italijanski ponudnik ENEL deliti prevzem s �pansko Acciono, da je �panski dele� v tem podjetju ostal kontrolnih 50,01 % delnic (Heufers 2008). Omenjeni primeri jasno ka�ejo, da so v posameznih dr�avah interesi vlad ve?ji od negativnih posledic, ki jih lahko prinesejo intervencije.

Vlade so naklonjene zamisli �nacionalnih prvakov�, ker imajo od tega dvojno korist. Zaradi vztrajanja pri doma?em lastni�tvu pomembnih podjetij dobijo pozitivno notranjepoliti?no publiciteto, ve?krat pa se pojavijo kot t.i. �angeli re�itve�, ko podjetjem, ki zaidejo v te�ave, zagotovijo pomo? (Heufers 2008). O?itno se zana�ajo na slab spomin politi?nega trga, ki pozabi, da so ista podjetja verjetno izgubila konkuren?nost ravno zaradi prevelike dr�avne podpore in odvisnosti od nje.

Vse ve?ji protekcionizem na podro?ju politike NTI z ekonomskega vidika ni ugoden, saj izziva upor globalnega kapitala z velikimi posledicami za svetovno gospodarstvo. Ne smemo namre? pozabiti, da arbitra�a pri MTK ne poteka le na temelju razli?nih mejnih stopenj donosa in varnosti nalo�b, ampak zasebni vlagatelji i�?ejo tudi stabilne razmere, ki jih ozna?uje predvsem odnos realne politike do NTI in do ?-M Z&P (Ma?ek 2008, 33).

��

• 6�Zaklju?ek

Odnos do liberalizacije mednarodnih tokov kapitala se je skozi obdobja zelo spreminjal. Medtem ko je od leta 1990 mogo?e opaziti predvsem veliko podporo liberalizaciji teh tokov, je v zadnjem ?asu mogo?e opaziti �tevilne reakcije posameznih vlad, ki nakazujejo na zmanj�ano podporo liberalizaciji.

Primerjava odziva nekaterih dr�av na procese mednarodnih kapitalskih tokov v zadnjih letih ka�e na nara�?ajo? za�?itni�ki odnos dr�av, ki je posledica nara�?ajo?ega obsega teh tokov, spremembe strukture teh vlaganj, vstopa tujih lastnikov v sektorje, ki so strate�kega pomena in poleg tega prispevajo pomemben dele� v doma?em BDP, ter nara�?anja �tevila multinacionalk, ki so v lasti posameznih dr�av.

Kljub temu, da vsaka NTI pomeni dolo?eno izgubo nacionalnega nadzora nad delom gospodarstva in se to tendenciozno lahko ozna?i kot izguba nacionalne suverenosti, so negativne posledice intervencij na tem podro?ju jasno pokazale, da mora biti ekonomska politika vseh dr�av pozorna, da skrb za nacionalni interes usmerja racionalno. Na pomembnost tega je �e leta 2000 opozorila Danuta H�bner, Evropska komisarka za regionalni razvoj, ki meni, da neracionalno usmerjanje skrbi za nacionalni interes hitro vodi v nacionalizem in tako ogro�a demokracijo (H�bner 2000). Po mnenju Mortimora in Vergare (2004) je za dr�avo najpomembneje, da si ustvari nazorno predstavo o svojih pri?akovanjih od neposrednih tujih investicij, v katerih sektorjih gospodarstva imajo dolo?ene konkuren?ne prednosti, in kako dale? bo tujim investicijam dovolila vstopiti v svoje gospodarstvo.

[1] Glede na poro?ilo UNCTAD (2000) je med leti 1991-1999 od 1035 sprememb v regulaciji NTI, 94% le-teh ustvarilo bolj prijazno okolje za NTI.

�

1.����� Ackermann, J. 2007. Effective regulation of international financial markets � priorities for action. IIF Open Program. Commerzbank Tower, Frankfurt.

2.����� Adler, M., in G. C. Hufbauer. 2008. Policy liberalization and FDI Growth 1982-2006. Working paper 08-07. Peterson Institute for International Economics [online]. Dostopno na: http://www.petersoninstitute.org/publications/wp/wp08-7.pdf. [21. 3. 2009].

3.����� Ageel, A., in M. Nishat 2005. The Determinants of Foreign Direct Investment in Pakistan [online]. Dostopno na http://www.pide.org.pk/pdf/psde20AGM/THE%20DETERMINANTS%20OF%20FOREIGN%20DIRECT%20INVESTMENT%20IN%20PAKISTAN.pdf. [17. 3. 2009].

4.����� Ahearn, R. 2006. Europe: Rising Economic Nationalism? CRS Report for Congress. Order Code RS22468

5.����� Akdede, S. H. 2005. The Links Between Economic Liberalization and Productivity Growth [online]. Dostopno na: http//sbe.dumlupinar.edu.tr/9/101.pdf. [7. 6. 2008].

6.����� 1999. A case for Capital controls [online]. Dostopno na: http://www.isgnweb.org/pub/01-007.htm. [2. 9. 2006].

7.����� Bratina, B., in A. Ma?ek. 2007. Novi zakon o prevzemih ZPre-1 v lu?i ureditve prevzemov v EU. Na�e gospodarstvo 53 (3/4): 107�115.

8.����� CMS. 2008. Fortress Europe. The risk of rising protectionism in Europe [online]. Dostopno na: http://www.cmslegal.com/newsmedia/news/newsdetail/pages/default.aspx?PublicationGuid=64cb4272-74d7-436b-9956-055d1ffab1b7. [7. 1. 2009].

9.����� Commission of the European Communities. 2007. Report on the Implementation of the Direktive on Takeover Bids. Commission staff working document. SEC 268.

10.� Crotty, J., in G. Epstein. 1995. In Defense of Capital Controls. Amherst: University of Massachusetts.

11.� Dailami, M. 1999. Managing Risk of Capital Mobility. World Bank Policy Research Working Paper 2199 [online]. Dostopno na: http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=623952. [5. 9. 2007].

12.� Dunning, J. H. 1993. Multinational Enterprises and the Global Economy. England: Addison�Wesley.

13.������� European Commission. 2004. EU-US Financial Markets Regulatory Dialogue [online]. Dostopno na: http://ec.europa.eu/internal_market/finances/docs/general/eu-us-dialogue-report-state-of-play_en.pdf. [2. 3. 2009].

14.� Freshfields Bruckhaus Deringer. 2006. Public takeovers in Europe [online]. Dostopno na: http://www.freshfields.com/publications/pdfs/2006/15414.pdf. [5. 4. 2007].

15.� FSA. 2008. Joint work by the three Level 3 committees (3L3) [online]. Dostopno na: http://www.fsa.gov.uk/pages/About/What/International/european/lamfalussy/committees/index.shtml. [2. 3. 2009].

16.� Hall, R. A. 1989. The political power of economic ideas: Keynesianism across Nations. New York: Princeton University Press.

17.� Harris, E. S. 1947. The New Economics: Keynes� Influence on Theory and Public Policy. New York: Alferd A. Knopf.

18.� Heufers, R. 2008. National champions - a waste of taxpayer's money [online]. Dostopno na: http://www.fnst-freiheit.org/webcom/show_article.php/_c-705/_nr-149/printmode-true/i.html� [30. 6. 2008].

19.� H�bner, D. 2000. Limits to National Sovereignty. Execuitve Secretary, United Nations Economic Commission for Europe- European Forum Alpbach [online]. Dostopno na: http://www.unece.org/press/execsec/2001/dh280800.htm [2. 9. 2006].

20.� Huizinga, H., in L. Jonung. 2005. The internationalisation of asset ownership in Europe. Cambridge University Press.

21.� IOSCO. 2008. IOSCO Historical Background [online]. Dostopno na : http://www.iosco.org/about/index.cfm?section=history). [15. 02. 2009].

22.� Kalotay, K., in G. Hunya. 2000. Privatization and FDI in Central and Eastern Europe. Transnational Corporations 9 (1): 39-66.

23.� Kanas, A. 2005. Pure contagion effects in international banking: the case of bcci's failure. Journal of Applied Economics 1. 5. 2005.

24.� Keynes, J. M. 1933. National Self-Sufficiency. Yale Review 22: 758.

25.� Keynes, J. M. 1982. The Collected Writings of John Maynard Keynes. Volume XXI, Activities, 1931-1939: The World Crisis and Policies in Britain and America, London: Macmillan.

26.� Kobrin S. J. 2005. The determinants of liberalization of FDI policy in developing countries: a cross-sectional analysis, 1992-2001. Transnational Corporations 14 (1).

27.� Ma?ek, A. 2008. Regulacija mednarodnih tokov kapitala � komu naj slu�i? Ban?ni vestnik 57 (10): 30-33.

28.� Marchick, D. M., in M. J. Slaughter. 2008. Global FDI policy: correcting a protectionist drift. CSR 32 [online]. Dostopno na: http://www.cfr.org/content/publications/attachments/FDI_CSR34.pdf. [15. 6. 2008].�

29.� Mehta, P. S., in M. Dugal. 2003. ABC of FDI. Monographs on Globalisation and India � Myths and Realities. 3. CUTS Centre for International Trade, Economics & Environment.

30.� �Mortimore, M., in S. Vergara. 2004. Targetting winners: Can FDI policy help developing countries industrialize? European Journal of Development Research 16 (3): 499-530.

31.� OECD. Organization for Economic Co-operation and Development. 1967. Convention on the Protection of Foreign Property [online]. Dostopno na: http://webdomino1.oecd.org/horizontal/oecdacts.nsf/Display/C1C13D9B6E6C863CC125729B0054D765?OpenDocument. [10. 10. 2007].

32.� OECD. Organization for Economic Co-operation and Development. 2000. The OECD Declaration and Decisions on International Investment and Multinational Enterprises: Basic Texts [online]. Dostopno na: http://www.olis.oecd.org/olis/2000doc.nsf/LinkTo/NT00002BE6/$FILE/00085743.PDF. [26. 5. 2008].

33.� OECD. Organization for Economic Co-operation and Development. 2002. Forty Years� Experience with the OECD Code of Liberalisation of Capital Movements. Directorate for financial, fiscal and enterprise affairs.

34.� OEEC. Organisation for European Economic Co-operation. 1948. V History of the OECD. [online]. Dostopno na: http://www.oecd.org/document/63/0,3343,en_2649_201185_1876671_1_1_1_1,00.html. [5. 2. 2009].

35.� Ovin, R. 2003. Ekonomska politika Slovenije na poti v odprto gospodarstvo. Economic and Business Review (5): 63-73.

36.� Rajan, R. G., in L. Zingales. 2003. The Great Reversals: The Politics of Financial Development in the Twentieth Century. Journal of Financial Economics 69: 5�50.

37.� Rasmussen, H. 2006. A short biography of John Maynard�Keynes [online]. Dostopno na: http://economics.about.com/od/famouseconomists/p/keynes.htm. [30. 9. 2009].

38.� Reich, R. B. 1999. John Maynard Keynes. His radical idea that governments���� should spend money they don�t have may have saved capitalism [online]. Dostopno na: http://www.jobsletter.org.nz/art/keynes.htm. [15. 9. 2006].

39.� Siegel, M. 1998. Control of International Capital: A survey of Policy Options [online]. Dostopno na: http://www.globalpolicy.org/socecon/glotax/currtax/1998/silver.htm. [5. 10. 2006].

40.� Stiglitz, J. E. 2000. Capital Market Liberalization, Economic Growth, and Instability. World Development 28 (6): 1075�1086.

41.� Thomsen, S. 1999. Southeast Asia: The Role of Foreign Direct Investment Policies in Development. Working papers on international investment [online]. Dostopno na: http://www.oecd.org/dataoecd/5/24/1897793.pdf. [2. 4. 2008].

42.� UNCTAD. United Nations Conference on Trade and Development. 1998. World investment report 1998. Trends and Determinants. New York.

43.� UNCTAD. United Nations Conference on Trade and Development. 1999. World investment report 1999. FDI and the Challenge of Development. �New York and Geneva.

44.� UNCTAD. United Nations Conference on Trade and Development. 2000. World investment report 2000. Cross-Border Mergers and Acquisitions and Developement. �New York and Geneva.

45.� UNCTAD. United Nations Conference on Trade and Development. 2006. World investment report 2006. FDI from Developing and Transition Economies. Implications for Development. �New York and Geneva.

46.� UNCTAD. United Nations Conference on Trade and Development. 2007. World investment report 2007. Transnational Corporations, Extractive Industries and Development. �New York and Geneva.

47.� UNCTAD. United Nations Conference on Trade and Development. 2008. World investment report 2008. Transnational Corporations and the Infrastructure Challenge. �New York and Geneva.

48.� �UNCTAD. United Nations Conference on Trade and Development. 2011. World investment report 2011. Non-equity modes of international production and development. �New York and Geneva.

49.� Urban, A. 2003. EU Enlargement, EU Identity, Culture and National Identity in the Eastern Regions. European Integration Studies 2 (2): 45�51.

50.� Vaara, E, J. Tienari, N. Sauri, in I. Bjoerkman. 2001. Global Capitalism Meets National Spirit: Discourses in Media Texts on a Cross-Border Acquisition. Paper presented at the 2^nd Critical Studies Conference, Manchester [online]. Dostopno na: http://www.mngt.waikato.ac.nz/ejrot/cmsconference/2001/Papers/Lanaguage%20of%20New%20Capitalism/Vaara.pdf [9.11. 2004].

�