IBS International Business School Ljubljana
All authors who would like to contribute to IBS Newsletter are invited to send their contributions to info@ibs.si.
2011 > Letnik 1, t. 2
Mag. Iris Fink Gruba?evi?: COACHING KOT ORODJE U?INKOVITOSTI |
|
|
|
1 UVOD V dananjem ?asu postajajo delovna mesta zahtevna in podvrena neprestanim spremembam. Veliko menederjev ni dobro opremljenih s samozavestjo, zaupanjem, komunikacijskimi ve?inami, ve?inami vodenja sodelavcev, da bi se uspeno soo?ili s spremembami in novimi izzivi. Ko smo prili do spoznanja, da je za vsako spremembo potrebno najprej spremeniti vedenje posameznika, je coaching je postal zanimiv za organizacije, saj zagotavlja u?inkovit model za spreminjanje posameznika. Organizacije najamejo coacha takrat, ko se elijo hitreje, bolj celostno in poglobljeno razvijati na razli?nih podro?jih. S tem procesom omogo?ijo pospeen razvoj in uspenost posameznikov ter s tem celotne organizacije.
Definicija coachinga (International Coach Federation) pravi, da je coaching trajajo?i proces, ki pomaga posameznikom dosegati pomembne spremembe v njihovem ivljenju, karieri, delu. Poglobijo zavedanje, u?enje, delovanje in s tem dvignejo kvaliteto ivljenja. Je interaktiven proces, ki pomaga posamezniku ali organizaciji, da se hitreje razvija in pride do boljih rezultatov (Dragovi?, Andersen, 2008). Bistvo coachinga je v tem, da se osredoto?i na posameznika v tej smeri, da bo najbolje funkcioniral v ivljenju in na svojem delovnem mestu. To stori tako, da pomaga prepoznati in ozavestiti notranje vire mo?i in ve?ine, ki jih ima vsak posameznik e v sebi. Proces coachinga se lahko odvija in dogaja ob razli?nem ?asu in v razli?nih okoljih. Tako na primer ga lahko izvedemo na klepetu ob kavici, ob formalnem dogodku (npr. na sestanku) ali nenehno pri vodenju sodelavcev. Pri coachingu ne gre toliko za to, koliko ?asa traja pogovor, kje se odvija in kakna mora biti vsebina. Bolj je izpostavljen za na?in izvajanja pogovora. Ali je bil coaching izveden, se lahko preveri z naslednjimi vpraanji:
Poudariti je potrebno, da coachi nimajo odgovorov na vpraanja, pa? pa postavljajo vpraanja, na katera posameznik i?e svoje odgovore. Orientirani so v sedanjost, kje sem, in v prihodnost, kje bi elel biti. Bistvo coachinga je torej v tem, da spodbuja radovednost, iznajdljivost in domiselnost v iskanju razli?nih poti do reitev, sprememb. Odraa kompleksnost in tudi teavnost resni?nega truda na poti u?enja in iskanja novih na?inov delovanja posameznika. U?inkovit pogovor s coachem pomaga spremeniti omejujo?e vzorce vedenja in miljenja, raziskati sedanje in eleno stanje. Coaching je postopen proces, ki zori, zato ne smemo biti neu?akani in prehitevati procesa. Sledimo procesu, ciljem posameznika in poskrbimo, da vsake toliko ?asa preverimo, kje smo, kaj smo dosegli. Vpraanje, ki ga moramo med coachingom vedno imeti v mislih je, ?igavemu dnevnemu redu sledimo - posameznikovemu ali svojemu? Zelo pomembno je, da se prepri?amo, da posameznika dovolj spotujemo in dovolj zaupamo njegovim virom, da sprejmemo, da dnevni red postavlja on, ne mi. Morda bomo ?utili, da imamo reitev za njegovo situacijo, morda smo celo sami li skozi podobno izkunjo in smo zelo zadovoljni, da smo jo uredili ali reili na zadovoljiv na?in. Morda je bila to za nas prava reitev, za drugega pa to ni nujno. e ve?, tudi ?e je to prava reitev za drugega, je zelo pomembno, da do nje pride sam. 2.1 Primerjava z drugimi poklici Dragovi?eva in Andersen (2008) podajata nekatere bistvene zna?ilnosti posameznik poklicev, da laje opazimo razlike: Konzultant Svetovalec Mentor Psihoterapevt Coach Klju?no vpraanje je, zakaj postaja coaching ?edalje bolj popularen? Od kje prihajajo potrebe? Ta vpraanja so danes pogosta, saj se veliko organizacij ukvarja s tem, kako bi ?im bolj dosegala svoje cilje ob najmanji porabi sredstev. Z vlaganjem v posameznika, v njegovo u?enje, vlagamo tudi v organizacijo. Deane (2001) pravi, da to doseemo tako, da:
Coach zna modelirati sebe in druge, uporablja vse modele, koncepte in povezave tako, kot jih v tistem trenutku potrebuje. Vsaki? je coaching edinstven, saj imamo pred sabo posameznike, ki so edinstveni in zato ne moremo uporabljati istih vpraanj, v istem zaporedju, ne moremo vnaprej na?rtovati sre?anj. Coacha zaznamujejo naslednji elementi: Posebnost coachinga je v tem, da coach nima vseh odgovorov na vpraanja, deluje na osnovi predpostavke, da ima posameznik v sebi e vse odgovore in sposobnost poiskati notranje vire, ki mu bodo pomagali dosegati njegove cilje. Odnos gre v smeri pove?anja zavedanja razli?nih monosti. Spodbuja posameznika, da razvija nove vzorce vedenja, bolje spoznava sebe, ga spodbuja k akciji. Zasluge za spremembe se pripie posamezniku, ne coachu.
Za uspeen coaching so pomembne naslednje ve?ine: Vzpostavljanje dobrega stika V coachingu je zelo pomembno vzpostaviti dober stik. Dober stik prepoznamo kot ob?utek udobja, enakosti z drugo osebo, ob?utek, da si lahko to, kar si in se tako tudi vede. Kako vemo, da smo to dosegli? Oseba lahko re?e: S to osebo se po?utim prijetno. ali Vedno uivam v pogovoru z njim. Slab stik doivljamo kot hladnost, kot ob?utek, da smo si razli?ni. V tem primeru ne bomo mogli dosegati ve?jih rezultatov oz. jih bomo teje. Posledi?no se bo vzpostavilo tudi zaupanje, odprtost in pripravljenost na sodelovanje. Potrebujemo ga tudi takrat, ko postavljamo posameznika pred izzive ali mu dajemo povratne informacije. Na vzpostavitev dobrega stika vpliva: Kadar nekdo zgleda kot mi, govori kot mi, je sliati kot mi, se z njim po?utimo dosti bolj udobno. Zato se je dobro potruditi in biti pozoren na to, kaj sporo?a nebesedna govorica telesa, ko vzpostavljamo stik z drugimi. Osredoto?enost na posluanje Coachevo temeljno orodje je spraevanje (Zidar Gale, 2009). V coachingu je potrebno pozorno posluati, kajti v nasprotnem primeru zgreimo bistvo informacije in posledi?no ne odreagiramo pravilno. Dobri poslualci po navadi samodejno vzpostavijo dober odnos, ker se posameznik ?uti sprejetega. Umetnost, ki jo coach obvlada, je tudi ta, da je v tem trenutku tam samo za posameznika in neobremenjeno poslua, brez obsojanja, domnevanja, predpostavljanja, torej tako, kot da ni obremenjen s tistim, kar e ve o njem. U?inkovito spraevanje Postavljanje dobrih vpraanj ima ve?jo vrednost, kot iskanje in ponujanje raznih idej, mnenj. In ?e smo iskreni, bomo priznali, da tudi ve? ?asa in energije vloimo v iskanje idej in razlago kot v postavljanje u?inkovitih vpraanj. V coachingu vpraanja, kjer smo pozorni na izbiro pravih besed in postavitev vpraanja ob pravem ?asu, odklenejo nae misli in nas izzovejo. Primer takih vpraanj: Kaj je zate resni?no pomembno pri tej stvari? Kaj bo naredil najprej? ?e bi lahko kaj spremenil, kaj bi bilo to? Ko vam bo nekdo govoril o svojem problemu in ga boste eleli u?inkovito spraevati, uporabljajte naslednja vpraanja:
Uporabljamo predvsem odprta vpraanja (KAJ, KDAJ, KJE, KDO, KAKO) in na katera ne moremo dobiti odgovora da ali ne. Omogo?ajo nam, da posameznik za?ne z iskanjem svojih odgovorov, ki so edinstveni in nepredvidljivi. Z zaprtimi vpraanji so te monosti zmanjane, odgovori so ve?inoma e pri?akovani in brez poglobljenega razmiljanja. Ali imajo vpraanja tudi skrito strategijo? To je past, v katero pri coachingu lahko zlahka pademo. Vemo, da se moramo izogibati pretiranemu usmerjanju in sugeriranju odgovorov, ki so plod naega znanja in izkuenj. Preve? si elimo voditi posameznika do reitve, ki jo mi vidimo. Zato tvegamo manjo u?inkovitost, manji napredek, zmanjanje kreativnosti v razmiljanju in prevzemanje odgovornosti. V tabeli 1 je prikazana primerjava vpraanj s strategijo in odprtih vpraanj. Tabela 1: Vpraanja s strategijo in odprta vpraanja
Na delovnem mestu se pogosto sre?amo s pritobami, nerganjem, kar ne vodi k reevanju situacije. Sliimo stavek, kot je: Tega ne morem. U?inkovita (powerful) vpraanja v coachingu obrnejo situacijo iz negativne v pozitivno, iz brezizhodne v odpiranje novih monosti. ?e vidimo, da smo obstali v neki situaciji in se ne premaknemo nikamor, potem je pravi ?as za provokativno vpraanje, ki premakne situacijo od frustracije k optimizmu. Konstruktivna povratna informacija Povratna informacija je na?in u?enja - brez nje se ne bi mogli u?iti in napredovati. Povratno informacijo dajemo posamezniku, ki mu elimo prenesti neko nae opaanje, mnenje. Pogosto ima povratna informacija negativen prizvok, saj jo v delovnem okolju uporabljamo tudi kot orodje za dajanje kritike. Stavek elim ti podati povratno informacijo. lahko v tem primeru izzove ob?utke dvoma, ogroenosti, strahu pred tem, kaj smo naredili narobe. Povratna informacija je na sre?o lahko tudi popolno nasprotje tega in je pozitivna. Pri dajanju povratne informacije smo pozorni na to, kaj elimo povedati. V mislih si naredimo scenarij, po navadi ?rn, ?esa ne smemo re?i, katerih besed ne smemo uporabljati, da ne bomo osebe prizadeli oz. da ne bo videti kot napad na osebnost. al se potem v realnosti odvija prav ta scenarij, ki smo ga tolikokrat predelali v naih mislih. Kaj storiti, da bo povratna informacija bolj pozitivna? Preprosto se je potrebno osredoto?iti na to, kaj elimo povedati in kako bomo povedali in ne na to, ?esa ne smemo oz. ne elimo izpostavljati.
Organizacija ima lahko zunanjega ali notranjega coacha. Kakorkoli, pomembne so koristi, ki jih ima organizacija od coachinga. Tako se izbolja komunikacija med vodji, sodelavci, strankami; prevzema se odgovornost za postavljanje in doseganje skupnih in osebnih ciljev, vedenje, odlo?itve, dejavnosti; zaposlene v organizaciji se spodbuja, da sprejmejo izziv vseivljenjskega u?enja na podro?ju osebne in poklicne rasti; reuje se konfliktne situacije; ustvarja se pozitivna organizacijska klima. Tudi vodje za?utijo ve?je zadovoljstvo pri delu s sodelavci, strankami, poslovnimi partnerji; pozitivna klima pripomore k vlaganju ve? energije v odnose in delo; ve?ja je ciljna orientiranost; zavezanost ve?ji kakovosti in produktivnosti ipd. Vodje, ki uporabljajo coaching, spodbujajo ostale, da razmiljajo in delujejo za sebe ter iz sebe. Zato so bolj vklju?eni v iskanje reitev ter ?utijo ve?jo odgovornost za vse, kar delajo. Coaching je pogovor, ki se lahko odvija v razli?nih ?asovnih okvirjih in v razli?nem okolju. Nista toliko pomembna lokacija in trajanje pogovora kot na?in, da lahko govorimo o coachingu. Na primer: nekoga lahko eno uro u?imo, mu predavamo o tem, kako naj bi delal v dolo?eni situaciji in to lahko le-ta vzame za dobro ali pa lekcijo v celoti ignorira in naredi po svoje. V primeru coachinga pa postavimo preprosta vpraanja: Kaj te je pri tem ustavilo? Kako bi to lahko naredil druga?e? Kaj bo tvoj prvi korak za spremembo? To spodbudi osebo, da sama razmilja o svojih reakcijah, monostih, rezultatih in i?e svoje reitve. Vodje se v?asih pritoujejo, kako so nekateri sodelavci od njih odvisni. Ni? ne morejo ali ne znajo storiti brez njihovega vodenja. Ali bi lahko bilo tudi druga?e? ?e bi za?eli te posameznike spodbujati z izzivalnimi vpraanji: Kaj predlaga? Kaj je tukaj bistvo? Kako bi ti to naredil?, da bi za?eli sami razmiljati, iskati reitve, se u?iti iz izkuenj, bi postali bolj samostojni in u?inkoviti, kar prikazuje slika 1.
Slika 1: Lestvica usmerjanja zaposlenih (Starr, 2008, str. 15) Vodje, ki uporabljajo coaching, spodbujajo ostale, da razmiljajo in delujejo za sebe ter iz sebe. Zato so bolj vklju?eni v iskanje reitev ter ?utijo ve?jo odgovornost za vse, kar delajo. Dober coaching je preprosto tudi dobro vodenje. (Waldroop, Butler, 1996, str. 111)
Ne glede na velikost in usmeritev, je coaching ?edalje bolj nepogreljiv za vsako organizacijo. Tako mala podjetja kot multinacionalke so v tujini in tudi pri nas e spoznala pravo vrednost coachinga: izboljanje delovanja in u?inkovitosti. Odgovor na marsikatero vpraanje je e v nas, vendar si e nismo postavili pravega vpraanja, ki bi nas vodilo k temu. Ne pozabimo, da je coaching proces, ki zahteva svoj ?as, energijo, pripravljenost na sodelovanje in raziskovanje lastnega vedenja, doivljanja, vrednot, navad in e ?esa. Vodja, ki v svoje vodenje vpeljuje elemente coachinga, bo tam za sodelavce, ne bo dajal nasvetov, reitev, receptov, pa? pa s pomo?jo vpraanj sproil proces iskanja odgovorov in virov v posamezniku.
1. Deane, R. Coaching - a winning strategy. The British Journal of Administrative Management, 2001, May/June, Vol. 25, 22-23. |



