|
1 Opredelitev etike
Tudi etika je kot vse znanstvene vede podvržena razvoju in spremembam, ki jih prinaša ?as.
S ?asom se je spreminjalo ?lovekovo zaznavanje Boga, okolja, so?loveka in tudi samega sebe kot ?ute?ega, svobodnega in odgovornega bitja. Dosedanje spoznavanje te vede me je pripeljalo do izhodiš?a, ki bi ga strnila v misel: etika je veda, ki v vsakokratnem ?asu in prostoru preu?uje ?lovekov odnos in njegovo ravnanje do samega sebe, družbe in okolja ter kriti?no presoja njegova dejanja, ki naj bi bila vedno usmerjena le k dobremu. A opredelitev etike je toliko, kolikor obstaja razli?nih vej znanosti, ki prou?ujejo to podro?je, celo ve?, morda toliko, kolikor je mislecev, ki jih ta veda privla?i.
V preteklosti so se pozitivne vrednote oblikovale predvsem skozi vero, danes pa vera manj vpliva na pozitivno naravnanost v etiki. Vrednote oblikuje predvsem družina, vedno bolj pa tudi okolje, vrstniki, mediji ipd. V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja so v ospredje stopale vrednote, povezane z materialnim stanjem posameznika, družbe ali države. Namesto pravih ?loveških vrednot so se ljudje medsebojno ocenjevali po statusnih simbolih. Ve?ina prebivalcev razvitega zahodnega sveta je tekmovala z drugimi soljudmi in s samimi s seboj pri ustvarjanju osebnega bogastva. So?utje in pomo? drugim so zamenjali ugled v poslu, hiša, zunanja lepota, dragi avtomobili, vrednostni papirji in drage statusne zabave, kar je na koncu peljalo v prekomerni materializem. Nebrzdana želja biti med najboljšimi v poslu je prinašala pohlep, nenehno tekmo s ?asom, s konkurenco in velikokrat tudi z razvrednotenjem ?loveka samega, njegovega dostojanstva, narave in so?loveka. A ljudje s takšnim na?inom življenja nismo bili dolgo zadovoljni, zato se danes še posebej ob sre?evanju z drugimi vrednostnimi sistemi oziroma kulturami postavlja vprašanje (druga?nih) družbenih vrednot.
V zadnjih letih opažamo obraten trend, sodobni svet želi uiti stresu, v katerem se je znašel. Za?enja se novo obdobje iskanja miru prav v tistih predelih, kjer je narava najbolj neokrnjena in med lokalnim prebivalstvom najdemo najbolj preproste vrednote ?loveka, na katere je zahodni svet že ve?inoma pozabil. A s tem ko vstopamo v to prvobitno okolje, s seboj prinašamo tudi naše vrednote in naša najpomembnejša naloga je, da med obema svetovoma najdemo harmonijo. Vnašamo razvoj, ki deželam v razvoju omogo?a bolj kakovostno življenje, od njih pa prevzemamo dragocene nauke preprostega življenja. Pri tem je potrebno opozoriti na le droben korak, ki lo?i tiste, ki so prinašalci pozitivnega razvoja in tiste, ki pod tem pojmom razumejo izkoriš?anje in izrabo za svoj lastni dobi?ek.
Pri vzpostavljanju harmonije med obema svetovoma imajo pomembno vlogo komunikacije, saj z njihovo pomo?jo lažje sprejemamo razli?nosti ljudi in njihovih navad.
Njegova svetost Dalajlama meni, da obstajajo univerzalna eti?na na?ela, ki bi lahko vsakomur pomagala najti sre?o, po katerih vsi hrepenimo. Med najpomembnejša tovrstna na?ela sodi po njegovem mnenju upoštevanje interesa drugih. »To je poziv, naj svojo pozornost usmerimo na širšo skupnost bitij, s katerimi smo povezani, in naj živimo tako, da bomo poleg svojih interesov upoštevali tudi interese drugih. Vprašati se moramo, kakšen u?inek imajo naša dejanja na sre?o soljudi? Kakšen je namen naših dejanj in kakšna je njihova narava? Etika je nepogrešljiva lo?nica med mojo in vašo željo po sre?i.« (Dalajlama, 2000, 19-21) Dalajlama ugotavlja: »Ugotovil sem, da ljudje po naravi no?emo trpeti, ampak si želimo sre?e. Predlagal sem celo, da bi ti dve izhodiš?i obravnavali kot ?lovekovo pravico. Po mojem mnenju lahko iz tega izvedemo sklep, da je eti?no dejanje tisto, ki ne prizadene doživljanja ali pri?akovanja sre?e pri soljudeh.« (Dalajlama, 2000, 43)
Poleg univerzalnih eti?nih na?el bi veljalo omeniti tudi univerzalno odgovornost. Neko? smo živeli lo?eni drug od drugega, povezani le znotraj skupnosti. Danes so odnosi med nami vedno bolj prepleteni in kompleksni. Težave v gospodarstvu ene države lahko mo?no vplivajo na gospodarstvo druge države, onesnaževanje nekaterih držav, posameznikov, prizadene vse zemljane. Bogati se lahko umaknejo v bolj ?iste predele, revni te možnosti nimajo. Pa vendar smo do so?loveka soodgovorni in ?e iskreno ravnamo za dobrobit vseh nas, je naše delovanje eti?no.
Preambula Mednarodnega pakta o državljanskih in politi?nih pravicah omenja del takšne univerzalne odgovornosti: »da ima posameznik dolžnosti do drugega in do skupnosti, kateri pripada, in da je dolžan zavzemati se za napredek in spoštovanje pravic, ki so priznane v tem paktu.« (Cerar Miro et al., 2002, 186).
Juhant v knjigi Etika ali ?loveškost izpostavlja naš odnos do so?loveka in do stvari: »Primaren je eti?ni odnos jaz-ti (medosebni odnos), prav tako pa je vedno bolj zapleten tudi odnos jaz-ono (odnos ?loveka do stvari) in se zato danes odgovornost za svet postavlja že kar kot problem ?lovekovega življenja in preživetja (ekologija).« (Juhant, 2003a, 50). Glede odgovornosti pa meni, da je ob predpostavki, da je ?lovekovo delovanje zavestno urejeno in vodeno, ?lovek zanj tudi odgovoren. ?etudi je ?lovek v svojem svobodnem delovanju omejen, je bistveno razli?en od drugih bitij in ravno v tem je njegova moralna svoboda in odgovornost (Juhant, 2003a, 50-57).
2 Pojem poslovanja
Za?etki poslovanja morda segajo vse do prve blagovne menjave med ljudmi, ko je ?lovek prvi? ustvarjal nekoliko ve?, kot je potreboval in je višek blaga zamenjal z nekim drugim blagom, ki ga sam ni znal ali mogel narediti, vzgojiti ipd.. V teh prvih zametkih poslovanja še ni mo? govoriti o eti?nih dejanjih v poslovanju, saj se je menjava vršila ve?inoma zaradi preživetja. Z razvojem trgovine, denarja, ban?ništva ipd., pa so nekateri posamezniki vidno bogateli in kopi?ili bogastvo, ki je mo?no presegalo njihove potrebe. Zelo pogosto prav »na ra?un« revnega in neizobraženega prebivalstva, ki je po drugi strani padalo v še ve?jo revš?ino. Tedaj beležimo prva neeti?na dejanja, ki jih sproža poslovanje tudi še danes.
Jelovac definira pojem poslovanja kot svojevrstno obliko drže in na?ina ?loveškega ravnanja oziroma delovanja (Jelovac, 1998, 37), pri katerem gre za smotrno organiziranje, racionalno upravljanje in odgovorno doseganje plodnih gospodarskih ciljev, ki so realno dosegljivi znotraj dolo?enega in determiniranega socio-sistema (kot urejene razvrstitve ljudi, stvari, idej, pravil obnašanja, norm interakcij, ustanov). Jelovac trdi, da bo uspešno posloval le dober poslovnež, ki svoja nagnjenja, interese, poslovne na?rte ali projekte, z eno besedo, svoje gospodarsko hotenje vedno in brezpogojno uravnava, odmerja in samoomejuje po obi?ajnih moralnih normah poslovanja. Dobra poslovna volja je torej conditio sine qua non plodnega gospodarjenja, hkrati pa tudi najtežji moralni izpit, saj danes (kot že od vselej) ni težje naloge od prostovoljnega brzdanja strasti, samonadzora nad sebi?nostjo in željo po nemotenem bogatenju na tujo škodo. Med dobre poslovneže šteje Jelovac tiste osebe, ki se zavedajo dolžnosti po odgovorni, odlo?ni in jasni obveznosti, da se mora v svojem poslovnem delovanju in obnašanju orientirati s pomo?jo doslednega spoštovanja dobrih poslovnih navad, ki jih narekujejo moralne norme, vrline in vrednote gospodarskega okolja, v katerem poslovni ?lovek živi in dela (Jelovac, 1998, 37- 45).
3 Poslovna etika
Neko? so se s poslovno etiko ukvarjali predvsem trgovci, bankirji, tudi osvajalci novih kontinentov, danes pa so to sodobni poslovneži, menedžerji, toda vsi so se in se še sre?ujejo z eti?nimi dilemami, ki jih prinaša njihovo poslovanje. V prejšnjih stoletjih je bila vera tista, ki je opozarjala na neeti?na dejanja, jih obsojala in s tem pripomogla k bolj ?loveškemu ravnanju, danes pa so menedžerji zavezani predvsem svoji vesti in odgovornosti pred zakoni.
Ali je poslovno etiko v današnjem ?asu sploh mogo?e opredeliti? Zagotovo, saj je tudi poslovni svet, kljub vse ve?ji globalizaciji, vpet v okvir nepisanih pravil, ki ugledne poslovneže lo?ijo od manj uglednih. A pri tem se je potrebno zavedati pomembnega dejstva: menedžerji namre? vodijo podjetja s svojim zgledom. Kot primer naj navedemo podjetje ENRON, ki je na svojem podro?ju veljal za nepremagljivega velikana. Njihovi kodeksi so bili izdelani skoraj do popolnosti in zaposleni so jih upoštevali skoraj v celoti. Problem ENRON-a in njegovega propada temelji na neeti?nem ravnanju njegovih treh najvišjih menedžerjev, kot piše Kenneth W. Johnson, ki so denar vlagateljev uporabljali za vplivanje in podkupovanje politikov in drugih uradnih oseb (www.ethicaledge.com/enron.html) ter tako ustvarjali umetno podobo o podjetju. Toda ne spreglejmo pomembnega dejstva, da je za eti?no ravnanje v današnjem, tako imenovanem »krutem« poslovnem svetu, potreben poleg osebne zavesti, tudi pogum.
Jelovac opredeli poslovno etiko kot sistem nenapisanih pravil, vzorcev in maksim za sistemati?no organiziranje, upravljanje, krmiljenje in ohranitev gospodarjenja znotraj moralno sprejetih, s tradicijo podedovanih vzorcev obnašanja in zaželenih norm ravnanja ter zna?ajev poslovnih ljudi. (Jelovac, 1998, 22) Poslovno moralo pa umesti v svoboden medprostor, ki je poslovnemu ?loveku na voljo med obveznostmi. Te so opredeljene z gospodarskim, obligacijskim pravom in pravnim redom nasploh, znotraj družbenega sistema, v katerem posluje, na eni strani in nujnostjo brezpogojnega podrejanja zakonom trga, paradigmam u?inkovite organizacije gospodarjenja, racionalnemu modelu upravljanja in tistim tehni?no-tehnološkim standardom, ki jih dolo?ajo legitimne ustanove ter ustrezne znanosti in stroke, na drugi strani (Jelovac, 1998, 37).
Juhant meni, da je ?lovek prvenstveno samostojno bitje, delovanje poteka iz njega, sam dolo?a svoje ravnanje in usmerja svoje življenje. Ker pa je ?lovek pri uresni?evanju svobode odvisen od drugih ljudi, se ?loveškost lahko uresni?uje le prek drugih (Juhant, 2003a, 54).
3.1 Osnovne kategorije etike v poslovanju
Med osnovnimi kategorijami etike bi želela še posebno izpostaviti kriterij moralnega ocenjevanja, moralno normo, vest, svobodo delovanja in u?inek, odgovornost ter kodeks, saj bomo s podrobnejšim vpogledom v omenjene kriterije lažje razumeli, zakaj je za eti?no ravnanje v poslovnem svetu potreben pogum in zakaj je eti?no ravnanje težja in ne lažja ?lovekova izbira.
»Vest je po definiciji tista dimenzija ?lovekove zasebne in družbene zavesti, ki je zna?ilna za moralno (samo)ocenjevanje in obnašanje. Vest prinaša s sabo specifi?no razliko morale. To je ?ut oz. ob?utek za tisto, kar je pravilno ali nepravilno v nikogaršnjem delovanju, ravnanju, namenu. Vest napeljuje posameznika k poštenemu delovanju: je torej vodi? skozi podro?je naravnih fenomenov. Vest je tista najbolj skrita misel, pravo mišljenje, prepri?anje, duša ali srce ?loveka kot moralnega bitja. Je mehanizem moralnega samo spodbujanja in samo kaznovanja ?loveka za dobra ali slaba ravnanja v življenju znotraj skupnosti.« (Jelovac, 1998, 30).
Juhant meni: »da je svoboda ?lovekov odlo?ilni dejavnik - ?lovek se uresni?uje kot samostojno bitje in svoboda ima (oziroma je) absolutno prednost. ?lovek je prvenstveno samostojno bitje, delovanje poteka iz njega, sam dolo?a svoje ravnanje in usmerja svoje življenje. Po drugi strani pa je prav tako odvisen od drugih in od stvari, ki dolo?ajo njegov življenjski prostor: telo, soljudje in preostali predmetni svet. Šele z življenjskim kontekstom se uresni?uje kot bitje. Svoboda je stalno razpeta v polje med stvarmi in ljudmi: prednost imajo med?loveški odnosi. Ker je ?lovek pri uresni?evanju svobode odvisen od drugih ljudi, se ?loveškost lahko uresni?uje le prek drugih.« (Juhant,2003a, 54).
»Dolžnost je tisto, kar nalaga, da je nekaj treba narediti oz. ni treba narediti, naj nekaj bo ali ne bo storjeno. Dolžnost se kaže kot notranji ob?utek zaveze delovanja, obnašanja ali ravnanja v skladu z neko ob?o ali zasebno moralno voljo. Dolžnost ?utimo kot povezujo?o, obvezujo?o in zavezujo?o silo, kot pristen pritisk tistega, kar doživljamo in presojamo, kot moralni prav, kot nekaj, kar je treba storiti.« (Jelovac, 1998, 32).
Juhant opredeljuje odgovornost kot zavezanost drugemu (Juhant, 2003a, 49sl):
»Fenomen moralne odgovornosti se kaže v tem, da subjekt nekega dejanja ali presoje skupaj z njihovimi razlogi oz. vzroki prevzame nase tudi vse posledice, ki jih ti povle?ejo za sabo. Odgovarjati za nekaj pomeni, gotovost subjekta, da lahko upravi?i lastno ravnanje: gre za ob?utek, da ima prav in da lahko legitimira lastno dejanje ali oceno. Odgovornost je pogum, da svoje ravnanje izpostavimo najstrožji moralni presoji lastnega jaz-a in okolja. V eti?ni teoriji obstajata vsaj dva tipa odgovornosti: subjektivna in objektivna. Pri prvi se nekdo ?uti odgovoren samo za znane, predvidljive, obvladljive in pri?akovane posledice v okviru njegovih razsodnih in prakti?nih mo?i, pri objektivni odgovornosti pa subjekt nekega dejanja brez zadržkov ali pomislekov vzame v zakup vse možne posledice lastnega ravnanja, ne glede na to ali so bile predvidene ravno v obliki, vsebini in razsežnosti, v kateri so se dejansko zgodile.« (Jelovac, 1998, 33).
3.2 Dobi?ek in etika
Prva misel, ki se nam utrne, ko govorimo o etiki v poslovanju, je zagotovo povezana z dobi?kom, h kateremu stremi vsa sodobna družba zato ga želim še posebej izpostaviti. Gosar se v svoji knjigi Sodobna socialna etika sprašuje, ali ne bi bilo mogo?e, da bi se tudi še dandanes vse gospodarstvo uravnavalo najprej po resni?nih potrebah, in - ?e je sploh potrebno- šele potem po dobi?ku (Gosar, 1994, 106). V nadaljevanju razprave in z navedbo konkretnih primerov Gosar zaklju?uje, da je prizadevanje za ?im ve?ji dobi?ek odlo?ilno na?elo, po katerem se ljudje ravnajo v tržnem gospodarstvu. Pridobivanje je nujen cilj in dobi?ek, pravzaprav ?im ve?ji dobi?ek, nujen regulator vsega tržnega gospodarstva, ne samo zasebnega, ampak tudi narodnega in socialnega. Gre za merilo, koliko in kaj delati, da bomo imeli nekaj od tega (Gosar, 1994, 108).
Vzporedno s tem pa potrebno upoštevati še druga merila, ki opredeljujejo naše delo: ali pri svojem delu in ustvarjanju upoštevamo tudi druge ljudi, s katerimi smo posredno ali neposredno povezani, ali pa nas škoda, ki bi jim jo z našim delom povzro?ili, ne zanima? Ali v svoji brezobzirnosti iš?emo možnosti dobi?ka celo pri socialnih in humanitarnih dejavnostih? Ali zaradi želje po ?im ve?jem dobi?ku izkoriš?amo delavce, ki so pri nas zaposleni? Te strahote smo skozi zgodovino že zaznali v dobi suženjstva, v prvi dobi kapitalisti?nega razvoja, na žalost pa tudi v današnjem ?asu ne gre le za osamljene primere. Gosar pri tem navaja dve najbolj kriti?ni posledici tovrstnega stremuštva: na eni strani osebne tragedije izkoriš?anih delavcev, ki jim pla?ilo ne zadostuje niti za preživetje, s tem pa na drugi strani ustvarjanje socialnega bremena za državo, ki jo predstavljajo prezgodaj ostareli, bolehni ljudje, alkoholiki in porast kriminala (Gosar, 1994, 111).
Ustvarjanje dobi?ka pa oblikuje še en pomemben dejavnik. Cene. Nabavne in prodajne. Skoraj ni dneva, da na televiziji ne bi zasledili novice o propadu kmetov ali manjših podjetnikov, ki so jih velika podjetja ali koncerni izsiljevali s tako nizkimi odkupnimi cenami njihovih pridelkov, izdelkov ali storitev, da jim pla?ilo ni krilo niti vloženih sredstev. Mnogo bolj prikrito iz vidika dobi?konosnosti pa je oblikovanje prodajnih cen. Marsikateri trgovec v svoji želji po hitrem in visokem zaslužku nakupni ceni doda tudi 50% ali celo 100% maržo. Gosar meni, da so socialno pravi?ne cene, ob katerih imajo na splošno vsi ljudje primerne, za ?loveka vredno in stanu primerno življenje zadostne dohodke, krivi?ne pa tiste, ki to razmerje rušijo, tako da prejemajo nekateri preve?, drugi premalo (Gosar, 1994, 135).
Kako in kje torej poiskati pravo mejo med višino dobi?ka, ki je merilo delavcu in delodajalcu, pa tudi gibalo razvoja in blaginje in med tisto višino dobi?ka, ki nastane zaradi izkoriš?anja delavcev, proizvajalcev, kupcev in drugih gospodarskih subjektov?
Prvi regulator, ki ga je potrebno omeniti, je zagotovo država, ki s svojimi ukrepi in organi konkretneje predpiše in dolo?i, kaj je v posameznih primerih potrebno oziroma dovoljeno, in kaj ne. Drugi regulator je demokracija. Oblast izvoljena od ljudstva in za ljudstvo, ki prinaša razvoj vladnih in nevladnih organizacij, ki spodbujajo zdravo gospodarsko rast in podjetništvo ter š?itijo potrošnika, delavca in socialno ogrožene. Ustava Republike Slovenije (URS) v 74. ?lenu dolo?a: »gospodarska pobuda je svobodna. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.«
Konkurenco spodbuja prosta trgovina, prost pretok ljudi in blaga. Konkurenca v latinskem jeziku pomeni tekmovanje. Tržno tekmovanje se odvija predvsem z zniževanjem cene, z zniževanjem stroškov ali z boljšo kakovostjo proizvodov, storitev itd. in na takšen na?in se ve?a tržni delež.
Iz navedenega bi lahko zaklju?ili, da je glavno vprašanje, kako bi gospodarstvo organizirali tako, da si bo še vedno prizadevalo za ?im ve?ji dobi?ek, po drugi strani pa bi ?im bolj ustrezalo potrebam in zahtevam ob?e blaginje. Gosar meni, da je skrb za zadovoljivo rešitev tega problema ena najve?jih in najpomembnejših nalog ter dolžnosti države, ki je odgovorna tako za gospodarsko kot socialno politiko (Gosar, 1994, 114).
Vir: http://www.gov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/ustava/ustava_rs.html
3.3 Eti?ni kodeksi
Kodeks je po definiciji Jelovca skrbno izbrana, do dolo?ene mere sistemati?no zbrana in jasno formulirana množica ocen, meril, maksim ter norm, ki veljajo za prakti?na pravila pravilnega obnašanja posameznikov oz. kot vzorci vzornega vedenja/delovanja v dolo?eni skupnosti. (Jelovac, 1998, 34) .
4 Raziskava
V letu 2006 sem opravila obsežno raziskavo, ki je zajela 137 naklju?no izbranih oseb, moških in žensk, ve?ina je bila med 20 in 65 letom starosti, razli?ne izobrazbene stopnje - ve?ina s srednjo in visoko ali univerzitetno izobrazbo, nekaj pa je bilo tudi oseb z osnovno šolo ter takšnih z nazivom magister in doktor znanosti. V tem ?lanku predstavljam le tiste rezultate, ki se nanašajo na pojem etike in poslovne etike na splošno, ostala so podvržena specifi?ni etiki t.j. etiki v turizmu.
Že na za?etku se mi je nenehno zastavljalo vprašanje, kaj je, kaj pomeni beseda dobro? Dobro poslovanje? Juhant meni, da etika kot spretnost usmerja ?loveka, da dela dobro (Juhant, 2003a, 7). To je bilo eno prvih vprašanj v anketi.
4.1 Kaj razumete pod pojmom dobro?
Podani odgovori so izpostavili, da kar 60% anketiranih oseb zaznava pojem dobrega kot pozitiven odnos do sebe, so?loveka, družbe in okolja. Ko neposrednim odgovorom prištejemo še odgovore tistih oseb, ki pojem dobrega povezujejo z eti?nimi vrednotami pravi?nosti, poštenosti, iskrenosti in ga ozna?ujejo kot »premalokrat uporabljeno vrlino«, dobimo skoraj 2/3 oseb, ki zaznava svojo sre?o skozi urejeno življenje in sre?o soljudi ter okolja.
Temeljni pojem etike je pojem dobrega. Že v antiki so vrednotili dobro kot eno najvišjih kategorij. Juhant pravi: »Klju?ni problem eti?nega v okviru razpetosti med svobodo in ne-svobodo je problem dobrega in zla. ?lovek je nepopolno bitje in ni vnaprej naravnan k delovanju, temve? se mora šele vzpostavljati kot bitje, ki je motivirano za delovanje, ker kot omejeno in odprto bitje teži k izpopolnitvi oz. ?uti potrebo po uresni?evanju. Primarni ?lovekov motiv je uresni?evanje svobode oz. izpolnjevanje lastne biti. Prvenstveno ?lovek iš?e to potrditev svoje ?loveškosti pri so?loveku, saj je dialoško bitje, obenem pa se tako uresni?uje tudi kot naravno bitje.« (Juhant, 2003a, 65).
4.2 Ali menite, da je spodbujanje pozitivnih vrednot v gospodarski panogi pomembno?
Kako pomemben je vpliv gospodarstva, pa govorijo tudi številke iz naše raziskave, saj kar 96% vprašanih oseb meni, da je spodbujanje pozitivnih vrednot v gospodarski panogi pomembno.
Vpliv gospodarstva je v našem vsakodnevnem življenju izjemno velik. Zelo nazorno lahko prikažemo njegov vpliv na podlagi Hierarhije motivov po Maslowu.Vsak posameznik najprej teži k zadovoljitvi osnovnih fizioloških potreb. Ko so te zadovoljene, teži k zadovoljitvi potrebe po varnosti, v hierarhi?nem redu nato sledi zadovoljitev potrebe po pripadnosti, ugledu, nato spoznavne potrebe in na vrhu piramide zadovoljitev so potrebe po estetiki in samo realizaciji, slednja predstavlja sam vrh. Po lestvici pa se lahko vzpenjamo samo, ?e smo predhodno zadovoljili vse nižje potrebe, kot si v hierarhiji sledijo. Stopnja, na kateri se znajde vsak posameznik, je v precejšni meri tako odvisna tudi od razvitosti gospodarstva. V povezavi z etiko bi na podlagi tega izpostavili dva vidika:
- v nerazvitem in šibkem gospodarstvu državljani težko zadovoljujejo svoje najosnovnejše potrebe, zato tudi v manjši meri težijo k zadovoljitvi potreb na vrhu lestvice npr. spoznavnim potrebam ali celo k samo aktualizaciji. V dobro razvitem gospodarstvu se posamezniki s pomo?jo gospodarstva lažje približujejo vrhu in zato je njihovo zaznavanje njih samih, družbe, okolja, sveta etike, morale in vrednot mo?nejše,
- šibko gospodarstvo ve?ino svojega ?asa namenja borbi za preživetje »samega sebe«, medtem ko v zadnjih letih v razvitem gospodarstvu opažamo pomembne smernice, ki obra?ajo smer uspešnega poslovnega sistema od »zaprtosti vase« v smer »odpiranja družbi in okolju« in s tem spodbujanja pozitivnih vrednot. V sodobnem poslovnem svetu se vodilni menedžerji vse bolj zavedajo, da je njihov uspeh v veliki meri odvisen od tega, kar prejemajo iz okolja in zato je nujno potrebno, da vanj tudi nekaj vra?ajo, pa naj bo to v obliki humanitarnih prispevkov, finan?ne pomo?i pri varstvu okolja ali nagrajevanje najbolj inovativnih mladih raziskovalcev. Posebno pomemben pa je njihov zgled, ki ga dajejo širši družbi s svojim ravnanjem in odnosom, saj le-ta vpliva in usmerja razvoj celotne družbe. Prav neprekinjen krog prejemanja in dajanja spodbuja gospodarstvo, da se razvija v smeri za dobro ljudi in je vedno manj »namen sam sebi«, katerega rezultat je prekomerni dobi?ek, ustvarjen z bole?ino ?loveka.
Tiste osebe, ki menijo, da je spodbujanje eti?nih vrednot v gospodarstvu pomembno, so svoj odgovor podkrepile z izjavami:
- gospodarstvo je temelj družbe, zato ima najve?ji vpliv na ?loveka in naravo,
- pozitivne vrednote v gospodarstvu spodbujajo razvoj in napredek,
- gospodarstvo vpliva na kakovostnejše življenje,
- pozitivne vrednote v gospodarstvu so klju?nega pomena za obstoj ?loveka in narave,
- s spodbujanjem pozitivnih vrednot v gospodarstvu se zmanjšuje egoizem, spodbujajo pa solidarnost, pomo? drugim in medsebojni odnosi,
- potrebno je spodbujati pozitivne vrednote v gospodarstvu, ker jih je premalo,
- spodbuja se poštenost,
- pozitivne vrednote gospodarstva se prenašajo tudi na druge panoge,
- zaradi obstoja pozitivnih vrednot, ljudje delajo bolj kakovostno, se trudijo,
- pozitivne vrednote v gospodarstvu vodijo v samouresni?itev,
- pozitivne vrednote v gospodarstvu spodbujajo lojalnost.
Vir: Musek Janek in Pe?jak, Vid 1997: 92
4.3 Ali država s svojimi ukrepi po vašem mnenju lahko vpliva na eti?nost poslovanja?
Anketirane osebe smo povprašali, ali država s svojimi ukrepi lahko vpliva na eti?nost poslovanja, in dobili pri?akovan rezultat: 75,9% vprašanih meni, da država lahko vpliva na eti?nost poslovanja, 8,0% oziroma 11 oseb meni, da država ne more vplivati na eti?nost poslovanja, 16,1% oseb pa je izbrala odgovor - ne vem.
Vpliv države na ljudi se po našem mnenju kaže še pred rojstvom, ko država postavi zakonske in eti?ne norme, ki npr. splav dovoljujejo ali ga prepovedujejo, ko ustvarjajo ugodne socialne in zdravstvene pogoje za mater in še ne rojenega otroka itd. Vpliv države nas po rojstvu spremlja preko vzgojno izobraževalnih ustanov, do možnosti razvoja poklicne poti, demokrati?nosti izražanja in še bi lahko naštevali.
Aristoteles se v knjigi Nikomahova etika sprašuje, v kateri znanosti ali dejavnosti je mo? najti bistvo »najvišjega dobra«. In odgovarja: »Dejali bi, da je to podro?je tiste znanosti, ki je najvplivnejša in najbolj vodilna; takšna pa se nam zdi politi?na znanost. Le-ta namre? dolo?a, kakšne oblike znanosti naj gojimo v neki družbi, katerih spretnosti naj se u?e državljani in v kakšnem obsegu. Saj vidimo, da so njej podrejene celo najbolj ?islane dejavnosti, kot npr. strategija, gospodarstvo, govorništvo. ?e pa ta znanost gradi na vseh drugih in ?e poleg tega še z zakoni dolo?a, kaj je treba delati, ?emu se izogibati, tedaj tudi njen kon?ni smoter povzema smotre vseh drugih znanosti in je kot tak ?loveku najvišje dobro.« (Aristotles, 1994, 48).
Skoraj je ni stvari, na katero država ne more vplivati, ?etudi govorimo o zasebnosti posameznika. Prav zato želimo izpostaviti vsa mnenja, ki so jih navedle vprašane osebe, saj menimo, da so enako pomembna, ?eprav je ve?ina, 39,4% oseb odgovorila, da država na eti?nost poslovanja najbolj vpliva z zakoni, ukrepi, kontrolo in sankcijo. 11,6% vprašanih oseb meni, da država najbolj vpliva na uveljavljanje eti?nih vrednot preko vzgojno izobraževalnih zavodov že v zgodnjem otroštvu, kar je zagotovo eden vidnejših vzvodov za oblikovanje posameznika in družbe, da usmerja svoja dejanja k eti?nosti.
Država bi morala z nenehno skrbjo, spodbujanjem in osveš?anjem, vzpostaviti dolgotrajen in kontinuiran mehanizem, da bi eti?ne vrednote postale del vsakdanjika vsakega ?loveka. Biti vzor, je velika odgovornost. In država je zgled posamezniku, kako naj v danem položaju ravna. Ne le s postavljanjem norm, temve? tudi z vsemi tremi vejami oblasti oziroma posamezniki in njihovimi dejanji, ki predstavljajo državo tako na zunaj (mednarodna politika) kot tudi na podro?ju notranje politi?nega življenja. Politik, ki širi nestrpnost med narodi in za takšno ravnanje ni sankcioniran, negativno vpliva na pripadnike svojega naroda, zato le-ti na potovanju in po?itnicah v drugi deželi ne bodo izkazali potrebnega spoštovanja do drugih in druga?nih oseb. Uradnik, ki izda dovoljenje za opravljanje neke dejavnosti nekomu, ki ne izpolnjuje pogojev, temve? le zaradi sorodstvenih ali kakšnih druga?nih vezi, ne le, da postavlja temelje za neeti?no delovanje takšnega pravnega subjekta, temve? s svojim ravnanjem spodbuja neeti?no delovanje te in ostalih odgovornih oseb gospodarskih subjektov pa tudi svojih sodelavcev. Finan?na podpora že sama po sebi usmerja in vodi ljudi k dejanjem, za katera so finan?no nagrajeni ali predstavljajo nadgradnjo, za katere razvoj je prispevala država. Kot primer bi lahko navedli kakovost poslovanja. Njihov razvoj in implementacijo tudi v naši državi finan?no podpira program PHARE. Kakovost sama po sebi ni zaveza k eti?nosti, jo pa s predpisanimi postopki in neprestano kontrolo spodbuja.
4. 4 Ali menite, da eti?ni kodeksi spodbujajo bolj eti?no delovanje?
Slovenski knjižni?arji so v svoj kodeks zapisali: »Osnovna eti?na na?ela so ljudje v zgodovini izpovedovali v kratka in razumljiva življenjska vodila, ki so temelji za sožitje med ljudmi«, in tako lepo prikazali izvor eti?nih kodeksov.
S kodeksom Vlade RS pa se tisti, ki mu sledijo, zavežejo: »Deloval bom v skladu s temeljnimi vrednotami spoštovanja ?lovekovega življenja in dostojanstva, poštenja, pravi?nosti, solidarnosti in domoljubja«, ter s tem sledijo humanemu sporo?ilu današnjega ?asa.
Eti?ni kodeksi so torej vodilo in smernice posameznikom, ki jih združuje strokovno delo na enem podro?ju, delo pod okriljem skupne ustanove ali druge aktivnosti. Juhant v knjigi ?lovek v iskanju svoje podobe govori o ?lovekovi svobodi: »Prvotne družbe so imele bolj urejena medsebojna razmerja, zato še niso potrebovale »družbenih pogodb«, kar je zna?ilno za novoveško individualisti?no oziroma liberalisti?no družbo. Kljub temu pa se v vseh družbah postavlja problem ?loveka kot svobodnega bitja, ki pa kot družbeno bitje obenem potrebuje tudi ustrezno urejanje medsebojnih razmerij tako, da bo ?lovekovo osebno svobodo mogo?e ustrezno regulirati in dosegati skupno dobro za vse ljudi.« (Juhant, 2003b, 201).
Ker menimo, da eti?ni kodeksi z urejanjem etike na posameznem podro?ju vidno prispevajo k spodbujanju eti?nih vrednot, smo anketirane osebe vprašali, ali menijo, da eti?ni kodeksi spodbujajo bolj eti?no delovanje? 60,6% vprašanih meni, da eti?ni kodeksi spodbujajo bolj eti?no delovanje, 13,1% oseb meni, da ga ne spodbujajo, 26,3% pa je izbralo odgovor - ne vem. Med tistimi, ki so izbrali odgovor da, jih 19,3% meni, da kodeksi postavljajo standarde uspešnega poslovanja. Eti?no poslovanje, delovanje in vodenje je namre? temelj za trajnostni razvoj in napredek. 13,3% vprašanih meni, da kodeksi poudarjajo vrednote in jih s tem spodbujajo. V ?lovekovi naravi je, da ve?ji pomen pripisujemo pisani kot govorjeni besedi. Navodilo ali pravilo, ki je zapisano, je razumljeno kot norma in jo zato bolj spoštujemo in uporabljamo 12,1% anketiranih opaža, da obnašanje uporabnikov kodeksa vpliva tudi na druge. 9,6% vprašanih pa meni, da kodeksi spodbujajo razmišljanje o etiki, kar bi lahko prav tako povezali s predhodno zastavljenim vprašanjem o spodbujanju etike s strani države, ko so vprašane osebe menile, da država mora osveš?ati ljudi. Ponovno se je izpostavila odvisnost od posameznika, zanimiva pa je tudi ideja ene izmed anketiranih oseb, da bi bilo potrebno vzpostaviti eti?no razsodiš?e. Podobno razsodiš?e že deluje v okviru samoregulative oglaševanja.
Vir: http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/
4.5 Mnenja stroke
Rezultate ankete sem želela dopolniti tudi z mnenjem strokovne javnosti, zato sem ugledne slovenske strokovnjake s podro?ja turizma in medijev vprašala predvsem o menedžerski odgovornosti. Svoje odgovore so nam v intervjujih podali: Tomislav ?eh, predsednik uprave Hoteli Morje & Hoteli Palace - LifeClas Hotels & Resorts, Božo Jurinjak, direktor turisti?ne agencije Ilirika Turizem, prof. dr. Marija Ovsenik, dekanja Visoke šole za turizem - Turistice, Peter Frankl, odgovorni urednik ?asnika Finance in dr. Marjan Roži?, predsednik Turisti?ne zveze Slovenije. V izboru smo želeli zajeti strokovno javnost z razli?nih podro?ij turizma in s podobnimi zna?ilnostmi v skupni dejavnosti. Odgovori, ki sem jih prejela, dopolnjujejo videnje etike tudi s strokovnega pogleda in odpirajo možnosti njenega nadaljnjega razvoja ne samo v turisti?ni panogi, temve? tudi v gospodarskem življenju in celo širšem socialnem prostoru, povsod tam, kjer ima etika pomembno vlogo.
Pri vprašanju: »Kateri so po Vašem mnenju bistveni elementi, ki pogojujejo uspešno poslovanje?« so izpostavili: kapital, baze znanj, sposobnost ljudi oziroma vodstvenega tima, elemente poslovnega okolja kot sta na primer zakonodaja in infrastruktura, medosebne odnose tako med zaposlenimi v podjetju kot odnose do kupcev, pa tudi okolja ter jasni viziji, poznavanju poslanstva, jasnim ciljem in dobri klimi.
Na vprašanje: »S katerimi eti?nimi dilemami se po Vašem mnenju sre?uje današnje gospodarstvo?« so opozorili predvsem na: neprijazno delovno zakonodajo, ki delodajalcem zaradi prevelike zaš?ite delavcev, ne omogo?a konkuren?nosti; nejasnost pravil in dejstvo, da korekten in pošten odnos ne prinaša »hitrega uspeha«; pomanjkanje spoštovanja eti?nih na?el v boju s konkurenco, posledice globalizacije ter internacionalizacije poslovanj podjetij.
»Ali je država po Vašem mnenju lahko regulator eti?nega poslovanja? V kakšni meri in s katerimi ukrepi?« odgovarjajo, da država nikakor ne more biti en in edini regulator, zato je pomembno, da država oz. ljudje, ki predstavljajo državo, predstavljajo vzornike državljanom, seveda pa so zakoni in predpisi, ki postavljajo meje med dopustnim in nedopustnim, vsekakor domena države; eti?ni morajo biti tudi sami državni ukrepi; sprejem eti?nih kodeksov kot obligatornih.
Pri vprašanju: »Kako bi po Vašem mnenju organizirali gospodarstvo tako, da si bo še vedno prizadevalo po ?im ve?jem dobi?ku - gibalu napredka, po drugi strani pa ?im bolje ustrezalo potrebam in zahtevam ob?e blaginje?« najve?ji poudarek namenjajo vzgoji mladih, trajnostnem razvoju, jasni opredelitvi glede sive ekonomije in nagrajevanju pri delu.
»Kateri so najbolj pere?i eti?ni problemi v turisti?ni panogi zadnjih let in kje/na kakšen na?in vidite njihovo rešitev?« opozarjajo na masovni turizem z grobimi posegi v prostor in življenja doma?inov ter z njim povezana vsa ekološka vprašanja, pa tudi na neodgovornost, nepoštenost ter privilegiranje osebnih in drugih interesov. Menijo, da so rešitve v vzpostavitvi ustreznega regulatorja trga, ki bo, namesto zastopanja lokalno-aktualnih interesov, deloval strokovno in spodbujal eti?nost poslovanja ter v sodelovanju države in stroke pri reševanju aktualnih eti?nih problemov.
»Kakšen pomen/vlogo namenjate eti?nim kodeksom in ?e, katere spremembe predlagate?« odgovarjajo, da so eti?ni kodeksi potrebni in pomembni ter, da se jih v turizmu premalokrat uporablja. Ve?ina podjetij, v katerih delujejo vprašani strokovnjaki, že ima ali pa pripravlja interne kodekse.
»Katere so vrednote, ki po Vašem mnenju opredeljujejo pojem »poslovne morale in etike« in jih zasledujete kot uspešen menedžer?« vprašane menedžerje vodijo predvsem na?ela resnice, poštenosti, neodvisnosti, kredibilnosti, družbene odgovornosti, strokovnosti, objektivnosti, delavnosti in pogleda v prihodnost.
Na vprašanje: »Kako/na kakšen na?in udejanjate univerzalno odgovornost, ki jo ima vsak ?lovek po svoji »?loveškosti« in vsak strokovnjak kot vplivna osebnost v stroki?« odgovarjajo, da so to predvsem pravi?na in objektivna merila, ki jih postavljajo kot menedžerji, zgled ter prizadevanje, da delajo ?im manj takšnih napak, ki bolijo druge.
Zaklju?ek
Z raziskovanjem smo želeli ugotoviti, kako anketirane in intervjuvane osebe v našem prostoru in ?asu zaznavajo etiko in njeno mesto v vsakdanjem življenju. Hipoteti?no smo predpostavljali:
* da ima etika na vsakega posameznika pomemben vpliv, ki se ga zaveda ali ne, ?etudi ne ravna skladno z eti?nimi merili,
* da se v zadnjih letih ponovno krepi vpliv etike in širi njena prisotnost v celotnem prostoru sveta, ki ga tvori splet medsebojno povezanih odnosov in procesov,
* da eti?na na?ela vse bolj zaznavamo, se jih zavedamo ter nam pomenijo pomembne življenjske vrednote tako v poslovnem kot zasebnem življenju ter
* da eti?ni kodeksi spodbujajo razmišljanje o etiki, krepijo delovanje, skladno z njenimi smernicami in zmanjšujejo število neeti?nih dejanj.
S pomo?jo raziskovalnega dela lahko izpostavimo slede?e sklepe:
Pojem »dobro« 80% vprašanih oseb povezuje s pozitivnim odnosom do sebe, so?loveka, družbe in okolja, s kvalitetno in kvantitetno opravljenim delom, ki je skladno s predpisi in normami.
Spodbujanju pozitivnih vrednot v gospodarstvu namenja veliko vlogo preko 96% anketiranih oseb, saj menijo, da je spodbujanje pozitivnih eti?nih vrednot v gospodarstvu pomembno zaradi vpliva na ?loveka in naravo, ki ga le-ta ima, na spodbujanje napredka, vpliva na bolj kakovostno življenje, na zmanjševanja egoizma in na spodbujanje solidarnosti, poštenosti, vpliva na druge panoge, kar je klju?nega pomena za obstoj ?loveka in narave ipd.
Država lahko vpliva na eti?nost poslovanja, meni 76% oseb. Pri tem izpostavljajo predvsem pomembnost zakonov, ukrepov, norm, kontrole in sankcije. Dodatno pa tudi izobraževanje in vzgojo o etiki že od otroštva dalje, spodbujanje k eti?nim dejanjem preko medijev in s finan?no podporo ter ne nazadnje s samim vzgledom, ki vpliva na vse državljane.
Kakšen pa je vpliv eti?nih kodeksov? Kaj o tem menijo osebe, ki smo jih naklju?no izbrali? Ve? kot 60% jih meni, da eti?ni kodeksi spodbujajo bolj eti?no delovanje. Svoj odgovor so podkrepili s slede?imi trditvami: kodeksi postavljajo standarde uspešnega poslovanja, poudarjajo vrednote in jih spodbujajo, obnašanje uporabnikov kodeksa vpliva tudi na druge ljudi, spodbujajo razmišljanje o etiki, vplivajo na izboljšanje medosebnih odnosov itd.
Raziskava nam je potrdila hipotezo, da ima etika na vsakega posameznika pomemben vpliv, ki se ga zavemo najve?krat takrat, ko se sre?amo z eti?nimi vprašanji.
Osebe, ki smo jih anketirali, zaznavajo vpliv etike prav na vseh podro?jih, ki opredeljujejo naše življenje in naš obstoj: okolje in prostor, gospodarstvo, država, medsebojni odnosi, odnosi v poslovnem svetu, varnost, napredek, socialna razvitost itd. ter jo kriti?no presojajo.
Potrjujemo lahko tudi hipotezo, ki pravi, da eti?na na?ela vse bolj zaznavamo, se jih zavedamo ter nam pomenijo pomembne življenjske vrednote tako v zasebnem kot poslovnem svetu. Na potrditev hipoteze kažejo tako dobljeni rezultati izvedene ankete kot tudi dodatno in dopolnilno mnenje intervjuvanih strokovnjakov s podro?ja gospodarstva in turizma. Eti?na na?ela so v poslovanju in vodenju med uglednimi menedžerji mo?no prisotna, vse bolj se zavedajo pomembnosti vzgoje in izobraževanja, sporo?anja o svojem eti?nem delovanju javnosti preko medijev in vpliva, ki ga s seboj prinašajo eti?ni kodeksi. ?etudi so bila prva leta po osamosvojitvi namenjena prestrukturiranju gospodarstva in preživetju le-tega, kasnejša leta pa prilagoditvi standardom Evropske zveze in vstopu vanjo, je sedaj pravi ?as, da se vzpostavi odgovornost za neeti?na dejanja, predvsem pa spodbudi eti?no delovanje v našem prostoru. Na tem mestu kaže izpostaviti delovanje pretekle vlade, ki ni spregledala delovanja na podro?ju etike ter je uvedla eti?ni kodeks za javne uslužbence , v prihodnje pa našo vlado ?aka naloga, da spodbudi eti?no delovanje tudi na drugih podro?jih, predvsem tam, kamor vlaga zajetna finan?na sredstva.
http://www.mju.gov.si/index.php?id=221
Viri:
Aristoteles. Nikomahova etika. Ljubljana: Slovenska matica, 1994.
Cerar, M. et al. Dokumenti ?lovekovih pravic z uvodnimi pojasnili. Ljubljana:
Društvo Amnesty International Slovenije, Mirovni Inštitut, 2002.
Dalajlama. Etika za novo tiso?letje. Ljubljana: Založba U?ila, 2000.
Gorše Lotri?, A. Etika v turizmu. Kranj: Magistrsko delo, 2006.
Gosar, A. Sodobna socialna etika. Ljubljana: Založba Rokus, 1994.
Jelovac, D. Poslovna etika. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 1998.
Juhant, J. Zgodovina filozofije. Stari in srednji vek. Ljubljana: Teološka
fakulteta, 2001b.
Juhant, J. Etika ali ?loveškost. Filozofski temelji etike. Ljubljana: Teološka
fakulteta, 2003a.
Juhant, J. ?lovek v iskanju svoje podobe, Filozofska antropologija. Ljubljana: Študentska založba, 2003b.
Musek J. in Pe?jak, V. Psihologija. Ljubljana. Educy, 1997.
Sruk, V. Morala in etika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1986.
Šturm, L. et al. Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana: Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, 2002. ( 3 ali ve? avtorjev)
Oglaševalski kodeks. Slovensko oglaševalsko razsodiš?e. (citirano 13.05.2006). Dostopno na naslovu: http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/
Kodeks javnih uslužbencev. Ministrstvo za javno upravo. (citirano 13.05.2006). Dostopno na naslovu: http://www.mju.gov.si/index.php?id=194
Eti?ni kodeks slovenskih knjižni?arjev. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. (citirano 13.05.2006). Dostopno na naslovu: http://www.zbds-zveza.si/print.asp?page=/eticni_kodeks.asp
Ustava Republike Slovenije. Državni zbor Republike Slovenije. (citirano 13.05.2006). Dostopno na naslovu: http://www.gov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/ustava/ustava_rs.html
|
