IBS International Business School Ljubljana
All authors who would like to contribute to IBS Newsletter are invited to send their contributions to info@ibs.si.
2010 > December
|
|
|
IPAK Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, Velenje
Prof. Richard Florida v svoji zadnji knjižni uspešnici Who's is Your City ugotavlja, da 50 % prebivalcev živi v urbanih okoljih in da obstaja 40 megaregij (v globalnem smislu), v katerih živi 20 % svetovnega prebivalstva, ki proizvajajo 2/3 bogastva, so mesto, kjer nastane 85% inovacij in v katerih živi in dela 95% najbolj citiranih znanstvenikov.
Ostale, manj razvite regije poskušajo v svoji razvojni strategiji slediti strategijam teh megaregij, vendar v ve?ini primerov ne preve? uspešno. Tako je bilo po svetu že ve? projektov »Silicijeva Dolina tukaj« (na primer Silicijeve Alpe na Koroškem v Avstriji, Silicejeva Panama, Silicijev Azerbajdžan, ...) vendar Silicijeva dolina ostaja samo ena. Obstaja tudi spletni portal, ki »iš?e naslednjo Silicijevo dolino« (glej: http://www.thenextsiliconvalley.com/) Celo v ZDA, kot v knjigi Vzpon ustvarjalnega razreda opisuje Richard Florida, so poskušali v dolo?enih regijah ponoviti Silicijevo dolino, ustanovili tehnološke parke, poslovne inkubatorje, ponudili rizi?ni kapital. In kaj se je zgodilo? Rizi?ni kapitalisti so vlagali v projekte v Silicijevi dolini, vendar vsi napori niso dali pri?akovanih rezultatov.
Slika 3: »Geografija vrhunskega akademskega življenja« (vir: http://www.creativeclass.com/creative_class/2010/10/19/where-the-worlds-brains-are/) Zakaj se to dogaja? Posamezne regije imajo svojo zgodovino, tradicijo, kulturo, ki jih ni mogo?e posnemati. Silicijeva dolina, ki se je razvila okoli Stanfordske univerze, je multinacionalno, multikulturalno okolje, ki je izredno strpno in usmerjeno v tehnologijo. Takšno okolje, ki ima še visoko tehnologijo in talent (veliko število patentov, 40% delovne sile ima univerzitetno izobrazbo), ima vse pogoje, ki jih zahteva ustvarjalni razred (po Floridi 3T - Technology, Talent, Tolerance; 3T - tehnologija, talent in toleranca (strpnost)). Ker takšnega okolja v drugih regijah ni, je nemogo?e ponoviti Silicijevo dolino. Vendar uspeh Silicijeve doline pritegne politike, stratege, gospodarstvenike iz razli?nih delov sveta, ki želijo narediti novo Silicijevo dolino v svojem okolju. Tako nastajajo grozdi, tehnološki parki, poslovni in podjetniški inkubatorji, rizi?ni skladi. V ve?ini primerov tu gre za ukrepe lokalnih, regionalnih in nacionalnih vlad, ki ne ustvarjajo pri?akovanih rezultatov. To se dogaja zato, ker se nih?e ne poglobi v vzroke uspeha okolij, kot je Silicijeva dolina. Pravzaprav se dogaja nekaj podobnega, kot se je v ?asu druge svetovne vojne dogajalo na pacifiških otokih in se v literaturi navaja kot »cargo cult« oziroma »kult zaboja«. Ameriška vojska je osvobajala pacifiška otoke in na njih zgradila letališ?a. Oto?ani so ugotovili, da na letališ?e prileti velika ptica, ki v zabojih prinaša hrano in še kaj. Vendar so letališ?a izgubljala svoj strateški položaj in Ameri?ani so jih postopoma zapuš?ali, ker so osvobodili otoke, ki so bili bližje Japonski. Oto?ani so želeli obnoviti letališ?a, izdelali so lesene telefone, posnemali letališko signalizacijo, ki jo je prej uporabljala ameriška vojska, vendar ptica ni priletela, ker zgolj infrastruktura seveda še ne pomeni, da bo letalo pristalo. Podobno se dogaja tudi z manj razvitimi regijami. Sledijo razvojni poti najmo?nejših regij in poskušajo z enako strategijo in ukrepi dose?i enake rezultate. Vendar iz zgoraj opisanih vzrokov v tem ne uspevajo. Manj razvita podro?ja (imenujem jih „izven štirideset", torej okolja, ki so izven štiridesetih megaregij) bi morala izbrati drugo pot. Izhajati iz svojih virov, tradicije, kulture in ugotoviti, kaj so njihove primerjalne prednosti. Potem pa morajo na osnovi teh dejstev in predvsem na osnovi ?loveških virov zasnovati razvojno strategijo regije in jo uresni?iti. Isto?asno se je potrebno povezati z drugimi manj razvitimi podro?ji, ki so jim kompatibilna in poskušati sodelovati na podro?jih, kjer obstaja skupni interes. Vsekakor ne smejo ignorirati najbolj razvitih podro?ij, vendar predvsem kot vir za razvoj ?loveških virov. Potrebno je mlade talentirane osebe poslati v najboljše ustanove za posamezno podro?je oziroma dejavnost ter jim omogo?iti, da se v teh ustanovah izobražujejo. Ko zaklju?ijo šolanje, jim je potrebno omogo?iti, da ta znanja in veš?ine izkoristijo za razvoj svoje regije. S takšnim pristopom bi se regije, ki niso med štiridesetimi najbolj razvitimi regijami, lahko z relativno majhnimi sredstvi in v kratkem ?asu hitro razvile. Potrebno je samo spremeniti paradigmo. Ne posnemati najbolj razvite (cargo cult) ampak poskušati izkoristiti ?loveške vire regije in zasnovati izvirno pot.
Tabela 1: 40 svetovnih megaregij (vir: Florida et al 2007).
Viri Richard Florida, Vzpon ustvarjalnega razreda, Velenje, IPAK Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, 2005. Richard Florida, Tim Gulden in Charlotta Mellander, »The Rise of the Mega-Region«, Oktober 2007 Richard Florida, Who is Your City, New York : Basic Books, 2008.
Dr. Stanko Blatnik
|






