IPAK In�titut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, Velenje

Prof. Richard Florida v svoji zadnji knji�ni uspe�nici Who's is Your City ugotavlja, da 50 % prebivalcev �ivi v urbanih okoljih in da obstaja 40 megaregij (v globalnem smislu), v katerih �ivi 20 % svetovnega prebivalstva, ki proizvajajo 2/3 bogastva, so mesto, kjer nastane 85% inovacij in v katerih �ivi in dela 95% najbolj citiranih znanstvenikov.

Ostale, manj razvite regije posku�ajo v svoji razvojni strategiji slediti strategijam teh megaregij, vendar v ve?ini primerov ne preve? uspe�no. Tako je bilo po svetu �e ve? projektov �Silicijeva Dolina tukaj� (na primer Silicijeve Alpe na Koro�kem v Avstriji, Silicejeva Panama, Silicijev Azerbajd�an, ...) vendar Silicijeva dolina ostaja samo ena. Obstaja tudi spletni portal, ki �i�?e naslednjo Silicijevo dolino� (glej: http://www.thenextsiliconvalley.com/) Celo v ZDA, kot v knjigi Vzpon ustvarjalnega razreda opisuje Richard Florida, so posku�ali v dolo?enih regijah ponoviti Silicijevo dolino, ustanovili tehnolo�ke parke, poslovne inkubatorje, ponudili rizi?ni kapital. In kaj se je zgodilo? Rizi?ni kapitalisti so vlagali v projekte v Silicijevi dolini, vendar vsi napori niso dali pri?akovanih rezultatov.

Slika 3: �Geografija vrhunskega akademskega �ivljenja�

(vir: http://www.creativeclass.com/creative_class/2010/10/19/where-the-worlds-brains-are/)

Zakaj se to dogaja? Posamezne regije imajo svojo zgodovino, tradicijo, kulturo, ki jih ni mogo?e posnemati. Silicijeva dolina, ki se je razvila okoli Stanfordske univerze, je multinacionalno, multikulturalno okolje, ki je izredno strpno in usmerjeno v tehnologijo. Tak�no okolje, ki ima �e visoko tehnologijo in talent (veliko �tevilo patentov, 40% delovne sile ima univerzitetno izobrazbo), ima vse pogoje, ki jih zahteva ustvarjalni razred (po Floridi 3T - Technology, Talent, Tolerance; 3T - tehnologija, talent in toleranca (strpnost)).

Ker tak�nega okolja v drugih regijah ni, je nemogo?e ponoviti Silicijevo dolino. Vendar uspeh Silicijeve doline pritegne politike, stratege, gospodarstvenike iz razli?nih delov sveta, ki �elijo narediti novo Silicijevo dolino v svojem okolju. Tako nastajajo grozdi, tehnolo�ki parki, poslovni in podjetni�ki inkubatorji, rizi?ni skladi. V ve?ini primerov tu gre za ukrepe lokalnih, regionalnih in nacionalnih vlad, ki ne ustvarjajo pri?akovanih rezultatov.

To se dogaja zato, ker se nih?e ne poglobi v vzroke uspeha okolij, kot je Silicijeva dolina. Pravzaprav se dogaja nekaj podobnega, kot se je v ?asu druge svetovne vojne dogajalo na pacifi�kih otokih in se v literaturi navaja kot �cargo cult� oziroma �kult zaboja�.

Ameri�ka vojska je osvobajala pacifi�ka otoke in na njih zgradila letali�?a. Oto?ani so ugotovili, da na letali�?e prileti velika ptica, ki v zabojih prina�a hrano in �e kaj. Vendar so letali�?a izgubljala svoj strate�ki polo�aj in Ameri?ani so jih postopoma zapu�?ali, ker so osvobodili otoke, ki so bili bli�je Japonski.

Oto?ani so �eleli obnoviti letali�?a, izdelali so lesene telefone, posnemali letali�ko signalizacijo, ki jo je prej uporabljala ameri�ka vojska, vendar ptica ni priletela, ker zgolj infrastruktura seveda �e ne pomeni, da bo letalo pristalo.

Podobno se dogaja tudi z manj razvitimi regijami. Sledijo razvojni poti najmo?nej�ih regij in posku�ajo z enako strategijo in ukrepi dose?i enake rezultate. Vendar iz zgoraj opisanih vzrokov v tem ne uspevajo.

Manj razvita podro?ja (imenujem jih �izven �tirideset", torej okolja, ki so izven �tiridesetih megaregij) bi morala izbrati drugo pot. Izhajati iz svojih virov, tradicije, kulture in ugotoviti, kaj so njihove primerjalne prednosti. Potem pa morajo na osnovi teh dejstev in predvsem na osnovi ?love�kih virov zasnovati razvojno strategijo regije in jo uresni?iti.

Isto?asno se je potrebno povezati z drugimi manj razvitimi podro?ji, ki so jim kompatibilna in posku�ati sodelovati na podro?jih, kjer obstaja skupni interes.

Vsekakor ne smejo ignorirati najbolj razvitih podro?ij, vendar predvsem kot vir za razvoj ?love�kih virov. Potrebno je mlade talentirane osebe poslati v najbolj�e ustanove za posamezno podro?je oziroma dejavnost ter jim omogo?iti, da se v teh ustanovah izobra�ujejo. Ko zaklju?ijo �olanje, jim je potrebno omogo?iti, da ta znanja in ve�?ine izkoristijo za razvoj svoje regije.

S tak�nim pristopom bi se regije, ki niso med �tiridesetimi najbolj razvitimi regijami, lahko z relativno majhnimi sredstvi in v kratkem ?asu hitro razvile.

Potrebno je samo spremeniti paradigmo. Ne posnemati najbolj razvite (cargo cult) ampak posku�ati izkoristiti ?love�ke vire regije in zasnovati izvirno pot.

Tabela 1: 40 svetovnih megaregij (vir: Florida et al 2007).

Viri

Richard Florida, Vzpon ustvarjalnega razreda, Velenje, IPAK In�titut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij, 2005.

Richard Florida, Tim Gulden in Charlotta Mellander, �The Rise of the Mega-Region�, Oktober 2007

Richard Florida, Who is Your City, New York : Basic Books, 2008.

Dr. Stanko Blatnik

�