IBS Mednarodna poslovna ola Ljubljana
Vabimo vse, ki bi eleli prispevati v IBS poro?evalec, da se nam oglasijo s prispevki na info@ibs.si.
2022 > Letnik 12, t. 1
MAG. BORUT RETELJ: KAKO LAHKO Z OBVLADOVANJEM TVEGANJ PREPRE?IMO STE?AJ? |
 |
 |
|
POVZETEK Stalno in hitro spreminjanje poslovnega okolja podjetja sili v stalne prilagoditve. Da se podjetja ne bi podajala v negotovost, morajo preu?iti ?im ve? tveganj, ki obstajajo v prihodnosti in se na njih tudi ustrezno prilagoditi in pripraviti. Pripravljena in prilagodljiva podjetja lahko ra?unajo, da bodo poslovala uspeno na dolgi rok tudi, ?e se bodo soo?ila s teavami. V Sloveniji je e vedno vsaj 1000 za?etih ste?ajnih postopkov podjetij na leto, ki jih lahko pripiemo njihovem neznanju, neprilagajanju in neupotevanju vseh tveganj. Da se podjetje lahko prilagodi tveganjem, jih mora podjetje najprej opredeliti, jih ocenjevati in jih spremljati, da se lahko podjetje hitro odzove na vse nevarnosti, ki se pojavijo na trgu. Uspena podjetja zagotovo delajo vse zgoraj nateto in se hitro odzovejo na probleme, ki nastanejo v poslovnem okolju. V letu 2020 so se podjetja nau?ila, da lahko spremembe pridejo zelo hitro, tako kot je prila pandemija COVIDA-19, ki je zaustavila svet za nekaj mesecev. KLJU?NE BESEDE: ste?aj, tveganje, obvladovanje tveganja, podjetje, poslovno okolje ABSTRACT The constant and fast changes of the companys business environment forces constant adjustments. In order to avoid uncertainty, companies need to examine as many risks as possible in the future and adapt and prepare for them accordingly. Ready and flexible companies can count on being successful in the long run even if they confronted with the problems. In Slovenia, there are still at least 1.000 bankruptcy proceedings initiated per year, which can be attributed to their worse knowledge, non-adjustment and disregard for all risks. In order for a company to adapt to risks, the company must first identify, assess and monitor them so that the company can respond quickly to any threats that arise in the market. Successful companies certainly do all of the above and respond quickly to problems that arise in the business environment. In 2020, companies learned that change can come very quickly, just as the COVID-19 pandemic came, who is stopped the world for a few months. KEY WORDS: bankruptcy, risk, risk management, company, business environment 1. UVOD V dananjem ?asu se morajo podjetja prilagajati nenehnim spremembam na trgu. Spremembe povzro?ajo inovacije, razvoj v tehnologiji in krize, ki se periodi?no pojavljajo. e poseben izziv za podjetja predstavlja zadnja pandemija COVIDA-19, ko se je za nekaj mesecev ustavil svet. Dolo?ene panoge kot so turizem, gostinstvo so mo?no nazadovale, medtem ko so se tista podjetja, ki so se prilagodila in za?ela poslovati preko spleta, celo dosegala rekordne dobi?ke. To so bila predvsem podjetja, ki so se ukvarjala z dostavo in podjetja, ki so poleg svoje dejavnosti vklju?evala dostavo. V preteklosti so podjetja ob ohlajanju gospodarske rasti pri?akovala gospodarsko krizo in so se lahko nanjo tudi po?asi pripravila. Kriza pandemije COVIDA-19 pa je prila nenadno in ve?ino podjetij presenetila. Pri nas je pandemija povzro?ila nekaj manj kot 10.000 brezposelnih, medtem ko je v ZDA slubo izgubilo okoli 40 milijonov ljudi. Prepri?ani smo lahko, da ta pandemija ni bila zadnja in jih bo v prihodnosti e nekaj, zato morajo biti podjetja pripravljena na podobne situacije tudi v prihodnje. 2. POGOJI ZA STE?AJ Pogoji za insolven?no stanje so izpolnjeni, ko je pravna oseba trajneje nelikvidna, in za ve? kot 2 meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali ve? obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njenih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poro?ilu. Trajneje je pravna oseba tudi nelikvidna, ko sredstva na njenih ra?unih ne zado?ajo za izvritev sklepa o izvrbi ali popla?ilo izvrnice in takno stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami ve? kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni ter takno stanje traja na dan pred vloitvijo predloga za za?etek ste?ajnega postopka. Trajno nelikvidnost pravna oseba izpolnjuje tudi, ?e nima odprtega nobenega ban?nega ra?una pri ponudnikih pla?ilnih storitev v Republiki Sloveniji in ?e po preteku 60 dni od pravnomo?nosti sklepa o izvrbi ni poravnala svoje obveznosti, ki izhajajo iz sklepa o izvrbi. (ZFPPIPP-UPB17). Pravna oseba izpolni pogoj za razglasitev insolventnosti tudi kadar ima kapitalsko neustreznost, kar pomeni, ?e izguba teko?ega leta znaa, skupaj s prenesenimi izgubami ve? kakor polovico kapitala. (ZFPPIPP-UPB17). Ste?ajni postopek pa lahko predlagajo tudi delavci, ki so zaposleni v pravni osebi, ta pa nima monosti ugovora zoper ta predlog, ?e ve? kot dva meseca zamuja s pla?ilom pla? delavcem do viine minimalne pla?e ali s pla?ilom davkov in prispevkov. (ZFPPIPP-UPB17). 3. KAJ POVZRO?I STE?AJ Ste?aj oziroma propad podjetja vedno povzro?i pomanjkanje likvidnostnih sredstev oziroma denarja na transakcijskem ra?unu. Iz ra?unovodskega vidika bi lahko rekli, da ste?aj nastopi zaradi negativnega denarnega toka, ki se odraa lahko v zmanjevanju likvidnostnih sredstev na ra?un pove?evanja nelikvidnih sredstev (zaloge, nedokon?ana proizvodnja,) ali pa zaradi neuspenega poslovanja (izguba iz poslovanja), ki povzro?i zmanjevanje denarnih sredstev. Drugi vzrok je kapitalska neustreznost, ki pomeni, da mora podjetje zagotoviti, da vedno razpolaga z dovolj dolgoro?nih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju. (ZFPPIPP-UPB17). 4. KAKNA JE STE?AJNA STATISTIKA V SLOVENIJI V letu 2019 se je po podatkih AJPES-a in Poslovnega registra Slovenije zaklju?ilo kar 1.258 ste?ajnih postopkov podjetij, kar lahko vidimo po tevilu izbrisanih podjetij v poslovnem registru, ki so posledica ste?ajnega postopka. V letu 2020 je bilo teh izbrisov manj in sicer 1.115. Upadanje ste?ajev lahko pripiemo dokaj visoki gospodarski rasti, in ugodnih poslovnih rezultatov v letih 2018 in 2019 ter tudi zaradi ob?utne dravne pomo?i gospodarstvu v letu 2020. Predvidevanja za leti 2022 in 2023 niso ravno spodbudna, saj bo nenadna in nepri?akovana kriza, ki je nastala zaradi pandemije COVIDA-19, pahnila najslaba podjetja v insolven?no stanje takoj, ko se bodo prenehale subvencije in pomo?i. Za?etek insolven?nih postopkov (ste?aj in prisilna poravnava) se je v letu 2018 pri?elo v 1.206 podjetjih. Zaradi e zgoraj ugotovljenih vzrokov se je v letu 2019 zmanjalo tevilo za?etih insolven?nih postopkov na 1.116 in v letu 2020 celo na 988. Najve? za?etih insolven?nih postopkov je bilo v dejavnosti trgovine (246 podjetij), v gradbenitvu (191) in v gostinstvu (129). (UMAR, marec 2021). Po podatkih AJPESA in Poslovnega registra je razvidno, da se je pri prejnji gospodarski recesiji, ki se je pri?ela leta 2009, za?ela strma rast za?etkov insolven?nih postopkov in je vrh dosegla ele leta 2014. V letu 2009 je pri?elo 276 podjetij z insolven?nim postopkom, leta 2014 pa kar 1.107 podjetij. Podobno lahko pri?akujemo tudi po pandemiji COVIDA-19. 5. KAJ JE TVEGANJE IN KATERA POZNAMO Tveganje pomeni verjetnost, da se bo zaradi kaknih zunanjih ali notranjih dejavnikov, zgodila dolo?ena koda oziroma kakren koli drug negativen izid. Tveganje je pravzaprav monost, da izid v prihodnosti ne bo taken, kot je bil predviden. ?e je kodo ali negativen izid mono predvideti, se potem le-ta lahko nevtralizira s preventivnim dejanjem. Da lahko govorimo o tveganju, morata biti prisotna dva dejavnika in sicer negotovost in izpostavljenost. (Finan?ni slovar). O trnem tveganju govorimo, kadar obstaja monost, da se zaradi spremembe cene finan?nega intrumenta ali dobrine na trgu spremeni vrednost naega premoenja. Pri tem gre lahko za spremembo cen fizi?nih surovin (npr. energentov, lahtnih kovin, ), vrednostnih papirjev, tuje valute ali spremembo obrestnih mer. (Crouhy et al., 2006, str. 27). Kreditno tveganje predstavlja monost nastanka izgube zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti dolnika do kreditodajalca. Povezano je z nepripravljenostjo ali nesposobnostjo dolnika, ki je lahko za?asna ali trajna. Obstajata dve osnovni vrsti kreditnega tveganja in sicer kreditno tveganje podjetij, ki trijo lastne ali tuje proizvode ali storitve in kreditno tveganje podjetij, ki se ukvarjajo s finan?nih posrednitvom (npr. banke, hranilnice, ipd). (Finan?ni slovar). Likvidnostno tveganje je finan?no tveganje povezano z likvidnostjo podjetja ali posameznega finan?nega instrumenta. Pri podjetju je likvidnostno tveganje nevarnost neusklajenosti med dospelimi sredstvi in obveznostmi do virov sredstev. Ali druga?e povedano likvidnostno tveganje predstavlja monost pomanjkanja denarnih sredstev za popla?ilo zapadlih obveznosti. (Finan?ni slovar). Poslovno tveganje nastane v okviru procesov, ki se odvijajo v podjetju pri osrednji dejavnosti, ter vklju?ujejo tveganja na podro?ju tehnolokih izboljav, oblikovanja izdelkov in na?rtovanja proizvodnega procesa, trenja ter upravljanja s ?lovekimi viri in podobno. Med operativnimi tveganji imajo e posebej pomembno vlogo tveganja pravilne priprave dokumentacije, tveganja ustrezne cene ter prevozna in manipulativna tveganja. (Makovec Bren?i? et al., 2006, str. 98). 6. UPRAVLJANJE S TVEGANJI Upravljanje tveganj zajema ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vklju?no s poro?anjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bilo podjetje izpostavljeno pri svojem poslovanju. (ZFPPIPP-UPB17). Da bi podjetje uspeno obvladovalo tveganja, mora spoznati svoje notranje poslovno okolje, ki predvsem vsebuje nagnjenost k tveganju posameznikov ali pa celotne organizacije. Naslednja faza je opredelitev obvladovanja tveganja, ki mora zajemati oceno makroekonomskega okolja v svetu, analizo gospodarske situacije v Sloveniji, strateke cilje in oblikovanje strategij za doseganje teh ciljev v podjetju. Poleg vseh zgoraj natetih faz pa je pomembna tudi vzpostavitev u?inkovite komunikacije v podjetju in spremljanje dogajanja na trgu in pridobivanje kakovostne povratne informacije. Kakovostne povratne informacije so glavni del uspenega sistema, ki prispeva k boljemu samozavedanju podjetja ter dolgoro?no tudi boljemu izobraevanju in usposabljanju na podro?ju samega procesa obvladovanja tveganja. (Berk et al., 2005, str. 107). 7. ODGOVORNOST POSLOVODSTVA V ZGD-1 je v 263. ?lenu definirano, da mora ?lan organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro podjetja s skrbnostjo vestnega in potenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost podjetja. Vodstvo vsakega podjetja mora ravnati vestno in odgovorno kar pomeni tudi, da odgovarja za vse odlo?itve v podjetju. Vodstvo podjetja mora podjetje voditi skozi vse nevarnosti in tveganja, ki jih sre?uje na poti. Ravno zaradi tega mora vodstvo podjetja najprej prepoznati tveganja in se na njih pripraviti. Da bi se podjetja na tveganja kar najbolje pripravila, morajo v proces vodenja vklju?iti tudi ostale zaposlene, ki lahko klju?no pomagajo pri obvladovanju tveganja. S taknim na?inom delovanja podjetja laje zaznajo tveganje in hitreje na njega odreagirajo, kar naj bi vplivalo tudi na uspenost poslovanja podjetja oziroma prepre?evalo neuspenost, ki bi lahko celo vodila do ste?aja podjetja. 8. KAKO PREPRE?IMO STE?AJ Trno tveganje podjetje prepre?i lahko s preu?evanjem trga, obnaanjem le-tega v zadnjem obdobju in s spremljanjem napovedi, kaj naj bi se dogajalo v prihodnosti. Podjetje si lahko tako pove?a zaloge, ?e zazna, da bi lahko prilo do pomanjkanja ponudbe na trgu, zavaruje nabave s terminskimi pogodbami in ublai dvig cen, ki bi lahko v prihodnosti sledil ter prepre?i prekinitve v proizvodnji. Vse nateto lahko povzro?i finan?no izgubo podjetja ter posledi?no odpu?anje delavcev. Kreditno tveganje podjetje prepre?i lahko z zmanjevanjem dolga podjetja pred pri?akovanim upadom splone gospodarske rasti ali pa pred upadom v dolo?eni specifi?ni dejavnosti, v kateri deluje podjetje. Kreditno tveganje lahko zmanjamo tudi z moratoriji odpla?evanja glavnice ali podaljanjem ro?nosti kredita. Likvidnostno tveganje podjetje prepre?i predvsem z uravnavanjem prilivov in odlivov. Finan?na sluba podjetja mora preu?evati boniteto novih poslovnih strank, ob?asno pa tudi stare, da se ne bi zaradi nepla?evanja terjatev poslabalo likvidnostno stanje podjetja. V primeru poslabanja bonitete kupcev mora finan?na sluba podjetja ukrepati z aktivno izterjavo pla?il oziroma takojnjim opominjanjem in komuniciranjem s poslovnimi strankami, ki ne pla?ujejo svojih obveznosti v dogovorjenem roku. Operativno tveganje podjetje prepre?i s ponovno preu?itvijo procesov in postopkov, ki jih podjetje izvaja v proizvodnji. V preu?itev se vklju?i tudi zaposlene, ki so neposredno udeleeni v konkretnih procesih in postopkih. Renovirani procesi in postopki morajo rezultirati v u?inkovitosti in rentabilnosti ali pa morda celo v zamenjavi opreme. Poslovno tveganje podjetja se prepre?i s posve?anjem na?rtovanja proizvodnega procesa, posve?anjem posebne pozornosti pri oblikovanju izdelkov in boljemu upravljanju s ?lovekimi viri, ki so v negotovih ?asih e bolj pomembni kot prej. Ravno v ?asu svetovne pandemije se je v podjetjih izkazalo, da so zaposleni pomemben vir, ki ga je potrebno v podjetju obdrati kljub negotovim razmeram in napovedim. V ?asu pandemije so nekatera podjetja ljudi odpustila in jih ob normalizaciji poslovanja podjetja niso mogli ve? dobiti nazaj, ker so se ljudje zaposlili drugje. 9. KAKO TVEGANJA PROU?UJEJO MANJA PODJETJA Izvedel sem anketo v 32-ih manjih podjetjih v Sloveniji. Dobil sem 18 odgovorov. Od tega je bilo 5 podjetij, ki imajo pravno organizacijsko obliko s.p., 13 podjetij pa d.o.o.. Dve podjetji poslujeta manj kot 5 let, 4 poslujejo med 5-10 let in 12 jih posluje ve? kot 10 let. Na vpraanje Ali so v podjetju z zadnjih treh letih (2019, 2020 in 2021) prou?evali razli?na tveganja so 3 podjetja odgovorila, da so prou?evali v vseh treh letih, 6 jih je odgovorilo, da so prou?evali v zadnjih dveh letih in 9 jih je odgovorilo, da so prou?evali tveganja v zadnjem letu. Na vpraanje Katera tveganja ste prou?evali je bilo monih ve? odgovorov. 8 podjetij jih je odgovorilo, da prou?uje trno tveganje, 16 jih je odgovorilo, da prou?uje kreditno tveganje, 18 (vsi) jih je odgovorilo, da prou?uje likvidnostno tveganje in 5 jih je odgovorilo, da prou?uje operativno tveganje. Na vpraanje Ali so podjetja spremenila odnos do tveganja po svetovni pandemiji COVIDA-19, jih je 10 podjetij odgovorilo, da korenito, 8 jih je odgovorilo, da malo in nobeden ni odgovoril, da ni spremenil odnosa do tveganja. Na vpraanje Ali menijo, da s prou?evanjem razli?nih tveganj izboljujete poslovanje podjetja in ga manj izpostavljate nevarnostim ste?aja, jih je 7 podjetij odgovorilo, da v celoti, 10 jih je odgovorilo delno in eden je odgovoril, da ne izboljuje poslovanja. Na vpraanje Kdo sodeluje v procesu prou?evanje tveganja so 3 podjetja odgovorila, da direktor sam, 4 so tudi odgovorili, da direktor z ojim vodstvom in 11 jih je odgovorilo, da direktor z vsemi zaposlenimi. 10. ZAKLJU?EK Vsa podjetja, ki trenutno poslujejo, se zavedajo, da se lahko zelo hitro spremenijo trne razmere. Poslovodstvo podjetja lahko brez preu?evanja tveganj vodijo podjetje v hiter propad. Iz ankete je razvidno, da so podjetja v zadnjih dveh letih mo?no spremenila odnos do tveganj. Tveganja obstajajo tudi takrat, ko podjetja poslujejo brez problemov. Tveganja je potrebno prou?evati, spremljati in ocenjevati. Podjetja morajo tudi spremljati napovedi, kaj naj bi se dogajalo na trgu v blinji prihodnosti. S taknim ravnanjem podjetja prepre?ijo svoje nepotrebno izpostavljanje dolo?enim nevarnostim. ?e je napovedana rast, bo podjetje vlagalo v razvoj, iritev in se pripravilo na ?as, ko bo potrebno nekaj let preiveti brez dobi?ka. Po preiveti krizi pa lahko podjetje za?ne nov razvojni cikel in izkoristi nove prilonosti ter druga?en poloaj (bolji) na trgu. 11. LITERATURA 1. Crouhy, M., Galai, D.,& Mark, R. (2006) The essentials of risk management. United States of America: The McGraw-Hill Companies. |