Povzetek
V sodobnem ?asu je korporativna odgovornost dru�be vse bolj pomembna. To je  koncept, ki na uspe�nih svetovnih trgih igra pomembno vlogo in ga bo potrebno �e naprej nenehno izpopolnjevati. Tukaj ne gre le za pri?akovano vedenje, ampak �e za dru�beno odgovorno ravnanje podjetij do vseh dele�nikov ter naravnega in dru�benega okolja. Podjetje mora prerasti izklju?no ekonomski interes, ?e ima vizijo uspe�nega poslovanja in razvijanja na dolgi rok ter �eli biti konkuren?no na tr�i�?u. Dviganje materialnega, socialnega in okoljskega blagostanja sedanje generacije je treba uravnote�iti brez ogro�anja eksisten?nih pogojev na�ih potomcev in celotne narave. Tehnolo�ki napredek mora delovati v sozvo?ju z naravo in ne le brezkompromisno posegati vanjo ter jo iz?rpavati. Odgovorno poslovanje dru�be bo na ta na?in prispevalo k dobremu po?utju posameznikov, kot tudi k izbolj�anju blaginje celotne dru�be. Zaupanje vseh dele�nikov bo raslo ob odgovornem medsebojnem sodelovanju.

Klju?ne besede: korporativna odgovornost, vedenje, dru�ba, podjetje, ekonomski interes, blagostanje, uravnote�enje, eksisten?ni pogoji, narava, zaupanje, medsebojno sodelovanje.

SUMMARY
In modern times, corporate social responsibility is increasingly inextricably important. It represent concept that play an important role in successful global markets, and it will need to be continually improved. It is not just about the expected behavior, but rather about socially responsible behavior or companies towards all stakeholders and the natural and social environment. The company must surpass the exclusively economic interest, if it has a vision of successful long-term business operations, development and competitiveness on the market. Raising the material, social and environmental welfare of the present generation must be balanced without compromising the existential conditions of our descendants and the whole nature. Technological advancements must work in harmony with nature and not only uncompromisingly exploit it. Responsible business operations of the society will thus contribute to the well-being of individuals as well as the overall improvement of the welfare of the entire society. The trust of all stakeholders will grow with responsible cooperation.

Key words: Corporate responsibility, behavior, society, company, economic interest, welfare, balance, existential conditions, nature, trust, cooperation.

1 KORPORATIVNA DRU�BENA ODGOVORNOST

Korporativna dru�bena odgovornost je koncept, ki je v preteklih letih pridobil izjemno pomembno vlogo v naprednej�ih svetovnih gospodarstvih. Tako je postal pomemben tudi za razvoj evropskih in slovenskih podjetij ter za njihovo uspe�no poslovanje. Korporativna dru�bena odgovornost ne pomeni nekaj, kar bi bilo v dana�njem ?asu zgolj pri?akovano vedenje, temve? je dru�beno odgovorno obna�anje podjetij danes obveza � odgovornost do dele�nikov podjetja ter naravnega in dru�benega okolja. Podjetja se morajo zavedati, da mora korporativna odgovornost presegati ekonomski interes, ?e �eli podjetje dolgoro?no uspe�no poslovati, se �e nadalje razvijati in biti konkuren?no na tr�i�?u.

Glede na to, da je korporativna odgovornost pomemben dejavnik uspe�nosti podjetja, saj je povezana tudi z ugledom podjetja in zaupanjem vanj, bomo v nadaljevanju podpoglavij podrobneje opredelili pojem korporativne odgovornosti ter razlo�ili pomen in koristnost le-te v zavarovalni�tvu. Prav tako bomo predstavili koncepte in modele ter podro?ja korporativne odgovornosti, ter opisali tudi razvoj korporativne odgovornosti skozi preteklost.

1.1    OPREDELITEV POJMA KORPORATIVNA DRU�BENA ODGOVORNOST

V literaturi lahko zasledimo razli?ne opredelitve korporativne dru�bene odgovornosti. Kot navaja Bohinc (2016, str. 180) se izraz pokriva z razli?nimi pojmi kot so poslovna etika, korporativno dr�avljanstvo, upravljanje z interesnimi stranmi, socialna uspe�nost podjetij, ravnote�je, trajnost in odgovornost. Korporativna odgovornost v �ir�em smislu vklju?uje izpolnjevanje sposobnosti podjetij na eni strani do gospodarskih in pravnih vpra�anj, ter na drugi strani do eti?nih in ?lovekoljubnih vpra�anj.

Crowther in Aras (2008, str. 10-11) razlagata, da je naj�ir�a opredelitev korporativne dru�bene odgovornosti povezana z odnosom  med globalnimi podjetji, vladami dr�av ter med dr�avljani kot posamezniki. Bolj lokalno pa se po mnenju avtorjev opredelitev pojma ukvarja z odnosom  podjetja z lokalnim okoljem, v katerem podjetje deluje. Tretja opredelitev pa je povezana z odnosom podjetja z njegovimi interesnimi skupinami. Avtorja v nadaljevanju tudi navajata, da mora biti korporativna dru�bena odgovornost prenesena tudi na prihodnje ?lane podjetja in ne le na sedanje. Prav tako dru�bena odgovornost zahteva odgovornost do prihodnjih in sedanjih ?lanov v podjetju, v kar je zajeta tudi skrb za okolje, zaradi posledic za druge ?lane dru�be, zdaj in v prihodnosti.

Po definiciji Evropske unije pa je korporativna odgovornost podjetij predvsem poseben pristop, v sklopu katerega podjetja vklju?ujejo v svoje poslovanje in svoje odnose z dele�niki na prostovoljni osnovi vpra�anja glede socialnih in okoljskih vpra�anj. Korporativna dru�bena odgovornost se pojmuje kot spo�tovanje ?lovekovih pravic, upo�tevanje okoljskih vpra�anj, boj proti korupciji in podkupovanju ter spo�tovanje etike in zaposlovanja. Pomeni predvsem, da si podjetja pri poslovanju prostovoljno prizadevajo in ne samo na podlagi zakonodaje upo�tevati dru�bene in okoljske potrebe (Bohinc, 2016, str. 181). Hopkins (v Mo?nik idr., 2017, str. 96) pa navajajo kot poglavitni cilj korporativne dru�bene odgovornosti oblikovanje vse vi�jih standardov �ivljenja, ter pri tem ohraniti dobi?ek podjetja ter koristi ljudi znotraj in zunaj podjetja.

Tabakovi?eva (2013) opredeljuje korporativno dru�beno odgovornost kot klju?ni dejavnik, ki vpliva na ugled in uspe�nost podjetja. Po avtori?inem mnenju pa korporativna dru�bena odgovornost  predstavlja tudi prednost podjetja, saj se dru�beno odgovorno podjetje vede eti?no in si prizadeva prispevati k gospodarskemu razvoju, hkrati pa si prizadeva izbolj�ati kakovost �ivljenja ne le svojih zaposlenih, temve? tudi lokalne skupnosti in dru�be nasploh. Korporativno odgovornost podjetij vidi predvsem kot �usklajevanje razli?nih interesov dele�nikov s cilji in strategijo podjetja.� Namre? podjetja morajo pri svojem poslovanju upo�tevati tako interese lastnikov, kot tudi interese delavcev, kupcev, okolja, v katerem poslujejo, �ir�e skupnosti ter ostalih dele�nikov. Pri tem je zato pomembno, da podjetja prepoznajo, kdo so njihovi pomembni dele�niki, kaj jim je pomembno, ter kak�na pri?akovanja imajo. Prav tako morajo preu?iti na?ine, kako pomembne dele�nike u?inkovito vklju?iti pri re�evanju pere?ih vpra�anj, saj je vklju?evanje dele�nikov izjemnega pomena za nadaljnje uspe�no poslovanje podjetja,  je pa hkrati tudi zahtevno in pomeni ne nazadnje dodatni stro�ek.

Korporativna dru�bena odgovornost pomeni predvsem  koncept, v okviru katerega bi naj podjetja v svojo politiko poslovanja poleg primarne skrbi za ustvarjanje dobi?ka vklju?ila tudi skrb za zaposlene, skrb za zagotavljanje njihovega varnega delovne okolja in skrb za spo�tovanje njihovih ?lovekovih pravic. Korporativna dru�bena odgovornost pa pomeni tudi odgovoren odnos do poslovnih partnerjev, kupcev, narave in okolja, v katerem podjetje deluje. �Podjetja bi naj presegla meje izpolnjevanja zakonskih zahtev z ve?jim vlaganjem v ?love�ki kapital, okolje in odnose z vsemi udele�enci. Pri tem bi naj podjetja  ravnala dru�beno odgovorno prostovoljno, vendar odgovorno, tako da med vsemi udele�enci vzbuja zaupanje� (Bohinc, 2015).

1.2    KONCEPTI DELOVANJA IN MODELI KORPORATIVNE ODGOVORNOSTI

V teoriji lahko zasledimo ve? konceptov in modelov delovanja korporativne dru�bene odgovornosti in sicer:
-    koncept trojnega izida,
-    Carrolovo piramido,
-    tridelni model korporativne dru�bene odgovornosti,
-    �tirifazni model korporativne dru�bene odgovornosti in
-    model 3C-SR (Bertoncelj idr. 2011, str. 112).

V naslednjih podpoglavjih bomo podrobneje predstavili koncept trojnega izida in Carrolovo piramido, kot najbolj znana koncepta korporativne dru�bene odgovornosti.

1.2.1    Koncept trojnega izida

Koncept trojnega izida razlaga, da se organizacije naj ne bi ukvarjale zgolj le s tradicionalnim konceptom izida, ki je v povezavi z dobi?konosnostjo, ampak bi morale svoje cilje povezati tudi s problemi v dru�bi ter z varovanjem okolja. Pri tem lahko ima organizacija u?inek na okolje na treh razli?nih ravneh in sicer na osnovni, organizacijski ter na dru�beni ravni. V sklopu osnovne ravni organizacija pla?uje davke in spo�tuje zakonodajo, po�teno sodeluje z dele�niki ipd.. Pod organizacijsko ravnijo je mi�ljena minimalizacija negativnih u?inkov in delovanje v skladu z zakonodajo, kar pomeni, da se organizacija zaveda svojih odgovornosti. Dru�bena raven pa pomeni odgovornost organizacije za bolj zdravo dru�bo in pomo? pri odpravi problemov v dru�bi. Organizacij, ki delujejo tudi na tretjem, dru�benem nivoju, je manj, saj so to predvsem tiste organizacije, ki se ?utijo odgovorne do dru�be in pomagajo odpravljati probleme v njej. Vplivi organizacije na okolje so ponazorjeni na Sliki 1 (Bertoncelj, 2011, str. 113).

Slika 1: U?inki, ki jih ima organizacija na okolje, ponazorjeni z valovi v ribniku
Vir: Bertoncelj, 2011, str. 113

1.2.2    Carrolova piramida

Geva (2008, str. 7) navaja kot najbolj znan model dru�bene odgovornosti Carrollovo �tiristopenjsko piramido (Slika 2), ki temelji na Maslowovi hierarhiji potreb podjetja in vsebuje �tiri dimenzije odgovornosti, razporejene  po pomembnosti in sicer:
-ekonomsko,
-zakonsko,
-eti?no in
-filantropsko odgovornost.

Slika 2: Piramida korporativne dru�bene odgovornosti
Vir: Geva, 2008, str. 7

 Jakli? (2009, str. 280) in Mo?nik idr. (2017, str. 96) nadalje opredeljujejo, da je ekonomska odgovornost podjetja najpomembnej�a in zahtevana, saj zagotavlja osnovo za izvajanje vseh ostalih dimenzij odgovornosti. Klju?ni dele�niki pri ekonomski odgovornosti so lastniki podjetja, vodilo pa je ustvarjanje dobi?ka. V praksi predstavlja ekonomska odgovornost maksimizacijo vrednosti podjetja, odgovorne strate�ke odlo?itve ter ve?anje vrednosti celotnega podjetja. Druga raven,  zakonska odgovornost pomeni upo�tevanje zakonodaje in je prav tako zahtevana. V praksi pomeni izpolnjevanje vseh zakonov, tudi okoljevarstvenih, izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in za�?ito potro�nikov. Tretja raven odgovornosti je pri?akovana, eti?na odgovornost in je v dopolnilo zakonski odgovornosti, saj vklju?uje vse dejavnosti podjetja, ki se od podjetja s strani dru�be pri?akujejo, vendar niso zakonsko predpisane. Vklju?uje sprejemanje in izvajanje eti?nih na?el poslovanja, izogibanje dvomljivih dejavnosti in sprejemanje zakonodaje kot minimalne zahteve. Najvi�jo stopnjo odgovornosti podjetja pa predstavlja filantropska odgovornost, ki je za�elena odgovornost in v sklopu katere podjetje izvaja razli?ne aktivnosti, ki so fakultativne narave, kot so sponzorstva in donacije.

1.3    RAZVOJ KORPORATIVNE DRU�BENE ODGOVORNOSTI

Koncept dru�bene odgovornosti je star pribli�no �tirideset let, saj se je za?el pogosteje uporabljati v za?etku sedemdesetih let prej�njega stoletja. So pa dolo?ene koncepte dru�bene odgovornosti vlade in podjetja uporabljala �e prej in sicer �e proti koncu 19. stoletja.

Za?etek moderne dobe raziskovanja korporativne dru�bene odgovornosti je postavila izdaja knjige H. Bowena z naslovom  Social Responsibilities of the Businessman, ki je zastavila vpra�anje, kolik�no dru�beno odgovornost se upravi?eno pri?akuje, da jo lahko prevzamejo poslovne�i. Po Bowenu je bila razprava osredinjena na gospodarske odgovornosti, odgovornosti v smeri dru�be, skrbi za eti?na vpra�anja ter na prostovoljne in dobrodelne dejavnosti poslovanja. V tej prvi fazi je to ideja o podjetju s sposobnostmi delovanja kot moralnega agenta v dru�bi, ki odseva in podpira vrednote (Bohinc, 2016, str. 189).
Kot navaja Carroll (v Simon?i?, 2015, str. 111 ) je Keith Devis �e leta 1960 o dru�beni odgovornosti povzel, da �usmerja poslovne odlo?itve in storjena dejanja nad ekonomske ali tehni?ne interese organizacij�. Odbor za ekonomski razvoj (angl. Committee for Economic Development) pa je leta 1971 koncept dru�bene odgovornosti podjetij prikazal s tremi krogi, v sklopu katerih je notranji krog vseboval temeljne ekonomske funkcije, kot so izdelki oziroma storitve ter delovna mesta. Srednji krog je predstavljal gospodarske funkcije podjetja, katere podjetje izvaja zavedajo? se nenehnih sprememb dru�benih vrednot in prednosti. Zunanji krog pa je predstavljal novo vlogo podjetij pri odgovornosti za izbolj�anje dru�benega okolja.

Temelji dru�bene odgovornosti v Evropski uniji so bili postavljeni z Zeleno knjigo za promocijo evropskih usmeritev za dru�beno odgovornost, ki jo je pripravila Evropska komisija leta 2001. V navedenem dokumentu je korporativna dru�bena odgovornost definirana kot koncept, v sklopu katerega se organizacije prostovoljno odlo?ijo za svoj prispevek k izbolj�anju razmer v dru�bi in za bolj ?isto okolje. Z navedenim dokumentom je Evropska komisija �elela spodbuditi podjetja k ve?ji dru�beni odgovornosti, predvsem v smislu izbolj�ati dotedanje izku�nje (Commission of the European Communities, 2001, str. 3�4).

Od leta 1990 dalje je v teorijah in raziskavah postalo prevladujo?e predvsem vklju?evanje dele�nikov. Termin korporativna dru�bena odgovornost je nadomestil nekatere druge termine kot so socialna odzivnost podjetij in socialna uspe�nost podjetij. V za?etku 21. stoletja se je za?elo razmi�ljati tudi v tej smeri, da je zamisel o socialni obveznosti preozka za u?inkovito analizo korporativne dru�bene odgovornosti, in sicer z izrecno vklju?itvijo vseh dele�nikov v razpravo (Bohinc, 2016, str. 190).

Hay in Gray (v Bertoncelj idr, 2011, str. 122-123) pa sta razvoj korporativne dru�bene odgovornosti razlo�ila v zaporedju treh zgodovinskih obdobij in sicer:
-    V 19. in na za?etku 20. stoletja, v obdobju managementa za maksimizacijo dobi?ka je prevladoval pogled - glavni cilj managerjev je maksimiranje dobi?ka.
-    Za zadnjih dvajset ali trideset let 20. stoletja je zna?ilen skrbni�ki management, v sklopu katerega se je korporativna dru�bena dejavnost odra�ala z dobrodelno dejavnostjo. Managerji ne odgovarjajo ve? le za maksimizacijo dobi?ka , temve? so odgovorni tudi drugim dele�nikom.
-    Okoli leta 1950 se je razvil management za kakovost �ivljenja, ko se je za?ela krepiti skrb za kakovost �ivljenja. Pojavila se je zahteva da podjetja pri sprejemanju poslovnih odlo?itev upo�tevajo tudi dru�bene interese.

1.4    PODRO?JA KORPORATIVNE ODGOVORNOSTI PODJETJA

Podjetja so lahko dru�beno odgovorna na razli?nih podro?jih in sicer dru�beno so lahko odgovorna do kupcev oziroma potro�nikov, do lokalne skupnosti v kateri delujejo, do zaposlenih, do konkurentov, do dr�ave oziroma vlade, v kateri poslujejo ter do okolja in narave (Jernej?i? Dolinar, 2009, str. 311-312).

1.4.1    Korporativna odgovornost do kupcev oziroma potro�nikov

Poglaviten cilj vsake organizacije je proizvajati tak�ne storitve in izdelke, po katerih  je povpra�evanje na tr�i�?u. Veliko organizacij se na tr�i�?u usmeri le v dolo?en segment kupcev oziroma potro�nikov, kot so na primer kadilci ali potro�niki alkoholnih pija?. Podjetja lahko zaradi �elje po zadovoljitvi dolo?ene potrebe nevede prekr�ijo na?ela dru�bene odgovornosti. Primer je ogla�evanje cigaret, ki lahko mlado generacijo spodbudi in prepri?a, da s kajenjem postane� zrelej�i. Korporativno odgovorno podjetje mora torej paziti, kak�en u?inek ima ogla�evanje na preostali del javnosti, pa tudi zavajajo?ih reklam ne sme prikazovati (Corporate responsibility brings your ancestors back from the dead, v Klukej, 2009, str. 13).

Pri?akovanje potro�nikov je, da bodo podjetja zagotavljala nadpovpre?no kakovostne, varne in zanesljive izdelke ter storitve. Podjetja pa morajo potro�nike seznanjati z varnostjo oziroma �kodljivostjo svojih proizvodov, jih ustrezno embalirati ter tudi po�teno ozna?evati, saj sta varnost in kakovost proizvodov in storitev najpomembnej�a za uporabnike. Veliko podjetij ima ustanovljeno tudi slu�bo za stike s strankami, ki skrbi za korporativno odgovornost podjetja s tem, da re�uje prito�be in reklamacije kupcev po predpisanih postopkih, zbira informacije in jih posreduje pristojnim, ki nato prepre?ijo ponavljanje napak. Podjetja so prav tako zakonsko zavezana k varovanju osebnih podatkov, izogibati pa se morajo tudi temu, da bi imela monopol na tr�i�?u (Klukej, 2009, str. 13).

Po Bertoncelj idr. ( 2011, str. 118) korporativna dru�bena odgovornost do kupcev oziroma potro�nikov poleg �e navedenega vklju?uje tudi:
-    izogibanje zavajajo?ih cen,
-    zagotavljanje po�tenih jamstev,
-    zmerne cene nadomestnih delov,
-    hiter servis,
-    izogibanje nedovoljeni cenovni diskriminaciji ter
-    izogibanje ogla�evanju, ki je usmerjeno na otroke.

Menim, da ve?je kot je odstopanje med delovanjem podjetja in pri?akovanji dru�be, ve?je tveganje podjetje nosi. V kolikor je poslovanje podjetja v skladu s pri?akovanji dru�be, je podjetje nagrajeno z naklonjenostjo dru�be, v kateri deluje. Kot navaja Caramela (2018) je potro�nikom pomembno pri izbiri blagovne znamke mnogo ve? kot le kakovostno blago in storitve. Mnogi dajejo prednost korporativni odgovornosti podjetij in izberejo raje izdelke in storitve dru�b, odgovorne za pozitivne socialne spremembe v okolju. Dejansko se zgodi, da mnogi celo zavrnejo svoje najljub�e dru�be, ?e menijo, da se ne zavzemajo za dru�bena in okoljska vpra�anja. Hayzlett (2016) pa dodatno potrdi navedeno z rezultati raziskave Nielsen, ki je bila izvedena leta 2014 in v kateri je bilo ugotovljeno, da je ve? kot polovica spletnih potro�nikov izjavila (55 odstotkov), da bi ve? pla?ali za izdelke in storitve dru�b, ki so socialno in okoljsko odgovorne.

1.4.2    Korporativna odgovornost do lokalne skupnosti

Lokalna skupnost in podjetje sta ves ?as v medsebojni povezanosti in vplivata eden na drugega. Podjetje lahko ima na lokalno skupnost tako pozitiven kot tudi negativen vpliv. Pod pozitivne u?inke spada predvsem zaposlitev, ki jo podjetje nudi okoli�kemu prebivalstvu, ter proizvodi in storitve, ki jih podjetje proizvaja in so na voljo lokalni skupnosti. Podjetje pa lahko ima na lokalno skupnost tudi negativen vpliv, predvsem v smislu nevarnih izpustov v okolje, slabih odnosov z ob?inskimi institucijami ali zaradi mote?ega hrupa proizvodnje (Gra?nar, 2013, str. 18).

Podjetja izvajajo v sklopu korporativne dru�bene odgovornosti razli?ne aktivnosti za sodelovanje z lokalno skupnostjo in sicer:
Finan?no podporo, ki je najbolj pogost na?in vlaganja podjetij v lokalno skupnost. Najpogostej�i tovrstni na?ini vlaganja so donacije, sponzorstva ter zbiranje sredstev v dobrodelne namene.
Mentorstvo, usposabljanje in svetovanje,  ki ga podjetja nudijo nevladnim in neprofitnim organizacijam ter civilnemu prebivalstvu v obliki brezpla?nih svetovanj in izobra�evanj oz. v obliki prostovoljnega dela svojih zaposlenih.

Nadomestno delo v neprofitnih organizacijah, h kateremu podjetja spodbujajo svoje zaposlene, da bi postali ambasadorji. Na ta na?in podjetja pridobijo na ugledu.
Marketing z razlogom, kar pomeni, da podjetja vlagajo v humanitarne organizacije ter na tak na?in pove?ujejo svoj ugled v skupnosti. Tak na?in delovanja je koristen tako za podjetje, saj mu zagotavlja uresni?itev marketin�kih ciljev, kot tudi za humanitarne organizacije, saj jim omogo?a izpostavitev dru�bene problematike v javnosti. Marketing z razlogom ima ve? razli?nih pozitivnih u?inkov in sicer pove?a ugled in konkuren?nost podjetja, diferencira izdelek oziroma storitev ter posledi?no pove?a dobi?ek, pove?a lojalnost kupcev ter ima pozitivni vpliv na celotno lokalno skupnost (Gra?nar, 2013, str. 18-19).

1.4.3    Korporativna odgovornost do zaposlenih

Zaposleni so najpomembnej�i kapital podjetja, saj s svojim delom, znanjem in izku�njami omogo?ajo obstoj in razvoj podjetja, zaslu�ni pa so tudi za ustvarjanje dobi?ka ter uspe�nost podjetja. Zaradi navedenega morajo podjetja preudarno izbirati kandidate za delovna mesta, namenjati posebno pozornost izobra�evanju in usposabljanju zaposlenih, njihovemu strokovnemu razvoju ter ustvarjanju pozitivne delovne klime v podjetju (Klukej, v Bertoncelj idr, 2011, str.119). Ena izmed pomembnej�ih komponent korporativne odgovornosti podjetja so namre? kvalitetni odnosi med zaposlenimi in vodstvom v podjetju. Podjetje je videti resni?no odgovorno navzven �ele takrat, ko je najprej zares odgovorno do svojih zaposlenih. �Kontradiktorno bi bilo, ?e bi podjetje navzven ravnalo dru�beno odgovorno, navznoter pa ne bi spo�tovalo niti osnovnih pravic delavcev niti drugih zakonskih dolo?il, ki urejajo odnos med podjetjem in zaposlenimi� (Golob in Podnar, b.l.).

Pri korporativno odgovornosti podjetja je vloga zaposlenih dvojna in sicer kaj in na kak�en na?in lahko zaposleni prispevajo h korporativno odgovornem ravnanju podjetja in kako korporativno odgovorno ravnanje zadeva zaposlene. Podjetja morajo namre? v okviru korporativno odgovornih aktivnosti z zaposlenimi primerno ravnati in sicer:
-    zagotoviti jim morajo izobra�evanja in kvalitetna delovna mesta;
-    vklju?iti jih morajo v odlo?anje, dialog in jih informirati;
-    spo�tovati morajo njihove osnovne socialne pravice, ki jim pripadajo kot zaposlenim in
-    predvidevati morajo prestrukturiranje, katerega posledica so lahko spremembe v zaposlovanju (Golob in Podnar, b.l.).

1.4.4    Korporativna odgovornost do dr�ave oziroma vlade

Dru�bena odgovornost podjetij do dr�ave oziroma vlade se ka�e na ve? na?inov in sicer:
-    redno pla?evanje davkov in ostalih obveznosti;
-    podpiranje lokalnega gospodarskega razvoja;
-    eti?no obna�anje pri mednarodnem poslovanju;
-    vpliv na dr�ave v razvoju;
-    eti?nost pri globalnih transakcijah (Florini; v Klukej, 2009, str. 14).

1.4.5    Korporativna odgovornost do okolja

Korporativna odgovornost do okolja se ka�e v vseh fazah poslovanja podjetja; v fazi razvijanja storitev oziroma izdelkov, v fazi nabave surovin in ne nazadnje tudi v postopku izbire poslovnih partnerjev (Gra?nar, 2013, str. 17).

Podjetja izvajajo v sklopu korporativne odgovornosti razli?ne aktivnosti, da bi izbolj�ala ravnanje z okoljem in sicer:
-    Za odgovorno ravnanje do okolja je pomembno, da spremljajo zakonodajo za svoje podro?je delovanja, ter obenem upo�tevajo tudi zakonska dolo?ila na podro?ju Zakona o varstvu okolja.
-    Pri svojem poslovanju bi naj uporabljala recikliran papir, za obve�?anje in arhiviranje pa elektronske sisteme.
-    V proizvodnji bi naj uporabljala okolju prijaznej�e materiale ter zmanj�ala uporabo kemikalij, zmanj�ala porabo vode in energije.
-    Zaposlene bi naj spodbujala k okolju bolj prijaznim oblikam prevoza na delo, kot so skupinski prevozi, kolesarjenje in uporaba javnega prevoza (Gra?nar, 2013, str. 17-18).

1.4.6    Korporativna odgovornost do konkurentov

Podjetja morajo biti dru�beno odgovorna tudi do konkuren?nih podjetij v bran�i. Pri tem bi naj dru�bena odgovornost do konkurentov po Jernej?i? Dolinar (v Bertoncelj, 2011, str. 120) zajemala predvsem:
-    spo�tovanje patentov,
-    neuporabo dopinga in
-    neuporabo nelojalne konkurence.

1.5    POMEN  IN KORISTNOST KORPORATIVNE DRU�BENE ODGOVORNOSTI V ZAVAROVALNI�TVU

Kot navajajo Fras idr. (v Gra?nar, 2007, str. 20) obstajata dva poglavitna motiva, zaradi katerih se organizacije odlo?ajo za uvajanje korporativne dru�bene odgovornosti. Pri prvem motivu gre predvsem za moralno noto, saj v podjetjih prevladuje zavedanje, da delujejo v dru�bi, od katere so soodvisni  in do katere imajo dolo?ene odgovornosti � poleg ustvarjanja lastnega dobi?ka �e ustvarjanje dodane vrednosti za celotno dru�bo in trud za izbolj�anje kakovosti �ivljenja. Drugi motiv je ekonomske narave, saj dru�beno odgovorno ravnanje prina�a organizacijam mnoge koristi. Organizacije, ki se javnosti predstavljajo kot dru�beno odgovorne, dosegajo ve?ji ugled in lojalnost med potro�niki, so kot potencialni delodajalec bolj za�elene, zmanj�ujejo lastne stro�ke, emisije in odpadke, ter posledi?no zmanj�ujejo onesna�evanje okolja.

Korporativna dru�bena odgovornost v zavarovalni�tvu izjemno pomembno vlogo, saj se zavarovalnice ukvarjajo z zelo specifi?no dejavnostjo. Namre? prodajajo zaupanje v svoje storitve. S sklenitvijo zavarovanja zavarovanci ne prejmejo ni? oprijemljivega, zato morajo zavarovalnice zaupanje zavarovancev pridobiti v dolgoro?nem procesu.

Korporativna dru�bena odgovornost zavarovalnici omogo?a:
Vi�ji ugled, kar posledi?no pritegne kapital, posloven partnerje in zavarovance, �ve?jo sposobnost vzpostaviti in vzdr�evati stike z oblikovalci politike in drugimi relevantnimi ekonomskimi udele�enci�.
Pove?anje prodaje in zvestoba zavarovancev v primeru, da okolje zavarovalnico spozna kot odgovorno in zaupanja vredno;
Prizadevanje zavarovalnice, usmerjeno v izbolj�anje morale zaposlenih ali v raz�iritev kroga dobaviteljev, pomeni posledi?no ve?jo produktivnost in kakovost storitev ter zni�anje stro�kov.
Bolj�i nadzor na finan?nem podro?ju in bolj�e obvladovanje tveganj na podro?ju odnosov s strankami (Jenko, 2008, str. 2).

Glede na opisano se zavedamo, da mora dru�ba PS Zavarovanja d.o.o. spo�tovati velik del opisanega v teoriji. Kot dele�nik v tem podjetju vem, da se trudimo biti najbolj�i predvsem v servisu, ki je dele�en na�im kupcem po prodaji dolo?enega produkta. �e toliko pomembneje je biti dober v tem, ker so kupci tudi na�i zaposleni, kjer si ne more� privo�?iti izgube zaupanja, saj bi to lahko pomenilo tudi bistveno slab�e poslovne rezultate in slab�i nadaljnji razvoj dru�be.

1. LITERATURA IN VIRI

LITERATURA:

Bertoncelj A. et alia (2011) Trajnostni razvoj organizacije. GV Zalo�ba, Ljubljana.
Bohinc, R. (2015) Korporativna dru�bena odgovornost v deklaracijah in praksi. Delavska participacija, 2/2015, 17-20.
Bohinc, R. (2016) Dru�bena odgovornost. Ljubljana: Fakulteta za dru�bene vede, Zalo�ba GDV.
Gra?nar, M. (2013) Dru�bena odgovornost in trajnostni razvoj v mednarodnem poslovanju. Delo diplomskega seminarja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Jakli?, M. (2009)  Poslovno okolje in gospodarski razvoj. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Klukej, T. (2009) Primerjava dru�bene odgovornosti podjetij v Sloveniji in Avstriji. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Mo?nik, D., Crnogoj, K. in Brada? Hojnik, B. (2016) Slovenska podjetja in dru�bena odgovornost. Maribor: Univerzitetna zalo�ba Univerze v Mariboru.

VIRI:
Caramela, S. (2018)  What is Corporate Social Responsibility? Business News Daily. Pridobljeno s: https://www.businessnewsdaily.com/4679-corporate-social-responsibility.html [12.09.2018].
Crowther, D. in Aras, G. (2008). Corporate Social Responsibility. Pridobljeno s: https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=uZh7isaUfr8C&oi=fnd&pg=PT16&dq=corporate+social+responsibility&ots=lzXaKzAYXj&sig=4nIdgPhfy_Yv7v-OCqFepLh_T5I&redir_esc=y#v=onepage&q=corporate%20social%20responsibility&f=false [19.11.2018].
Geva, A. (2008) Three Models of Corporate social Responsibility: Interrelationships between Theory, Research, and Practice. Business and Society Review, 113(1), str. 1-41. Pridobljeno s: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/j.1467-8594.2008.00311.x [15.10.2018].
Golob, U. in Podnar, K. (b.l.). Sti?i�?a dru�bene odgovornosti podjetja in participacije zaposlenih pri upravljanju. Dostopno na: https://www.google.si/search?q=Sti%C4%8Di%C5%A1%C4%8Da+dru%C5%BEbene+odgovornosti+podjetja+in+participacije+zaposlenih+pri+upravljanju&rlz=1C1GGRV_enHR751HR753&oq=Sti%C4%8Di%C5%A1%C4%8Da+dru%C5%BEbene+odgovornosti+podjetja+in+participacije+zaposlenih+pri+upravljanju&aqs=chrome..69i57.1417j0j8&sourceid=chrome&ie=UTF-8 [15.10.2018].
Hayzlett, J. (2016) Why Should Your Businnes Care About Social Responsibility. EntrepreneurEurope. Pridobljeno s: https://www.entrepreneur.com/article/269665 [13.09.2018].
Jenko, B. (b.l.). Pomen korporativne dru�bene odgovornosti v zavarovalni�tvu. Pridobljeno s: http://www.irdo.si/skupni-cd/cdji/cd-irdo-2008/images/referati/jenko.pdf [13.09.2018].
Simon?i?, M. (2015) Zakaj in kako biti dru�beno odgovoren? Revija za univerzalno odli?nost. September 2015, 4(3). Str. 110-129. Pridobljeno s: http://www.fos-unm.si/media/pdf/ruo/2015%203/6.pdf [15.09.2018].
Tabakovi?, S. (2013) Pomen dru�bene odgovornosti. IBS Poro?evalec 3 (3),  Pridobljeno s: http://porocevalec.ibs.si/sl/component/content/article/51-letnik-3-t-3/179-sabina-tabakovi-pomen-drubene-odgovornosti [15.10.2018].