|
Povzetek
Družbena odgovornost podjetij je predvsem v zadnjih letih postala izredno pomemben koncept razvitejših, svetovnih in evropskih gospodarstev, v zadnjem ?asu pa tudi pomemben del slovenskega razvoja.
S to problematiko se je zelo aktivno za?ela ukvarjati tudi Evropska unija, in sicer v okviru leta 2000 sprejete Lizbonske deklaracije.
Zaradi vedno pomembnejše vloge družbene odgovornosti podjetij tako v okviru svetovnega in evropskega kot tudi slovenskega prostora in njene povezave z okoljskimi problemi sem se odlo?ila predstaviti njen pomen, namen in teoreti?no ozadje.
Podjetje s svojim delovanjem neposredno in nujno vpliva na družbeno okolje. Na tem mestu naj omenim tudi vpliv delovanja podjetja na okolje, zaradi ?esar lahko družbeno odgovornost razumemo tudi kot del širše okoljevarstvene politike.
Klju?ne besede: družbeno okolje, odgovorno ravnanje, podjetje.
Abstract
Corporate social responsibility has become an extremely important concept of developed, world and European economies, and recently also an important part of the Slovenian development. European Union started to work on this problem very actively and in 2000 adopted the Lisbon Declaration.
Due to the important role of corporate social responsibility both in the global as well as European and Slovenian territory and its relationship to environmental problems, I decided to present its meaning, purpose and theoretical background.
Company's operations directly and necessarily affect the social environment. At this point I should mention the impact of the company on environment, which makes social responsibility a part of a wider environmental policy.
Key words: the social environment, responsible behavior, company.
1 Uvod
Družbena odgovornost je eden klju?nih dejavnikov graditve uspešnosti in ugleda modernega podjetja. Je širok pojem, ki zajema marsikaj, zaradi ?esar ga lahko razumemo. Pogosto se uporablja izraz korporativna družbena odgovornost, ki je Svetovni gospodarski svet za trajnostni razvoj pojmuje kot prednost podjetja, da se bo vedlo eti?no in prispevalo k gospodarskemu razvoju, obenem pa izboljševalo kakovost življenja delavcev, lokalne skupnosti in širše družbe.
Družbena odgovornost podjetja pomeni, da je podjetje odgovorno za svoje aktivnosti, ki vplivajo na ljudi, skupnosti in njihovo okolje ( Jakli?, 2009, str. 60).
2 Družbena odgovornost podjetij
V literaturi ni enotne opredelitve družbene odgovornosti. Arlow in Gannon ( v Finch, 2005) opredeljujeta koncept družbene odgovornosti kot nenehno razvijajo? se koncept, ki pomeni razli?no razli?nim ljudem. Za?etki koncepta družbene odgovornosti segajo v petdeseta leta 20. stoletja . Eden izmed prvih teoretikov, ki je za?el pisati o konceptu, je bil Bowen z objavo dela Družbena odgovornost podjetnika ( ang. Social Responsibilities of the Businessman) leta 1953. V njem opredeljuje družbeno odgovornost kot družbeno obvezo menedžerja, da izvaja politiko, sprejema odlo?itve ali izvaja tiste dejavnosti, ki so v skladu s pri?akovanji in vrednotami družbe (Garriga in Mele, 2004, str 51). Iz koncepta družbene odgovornosti menedžerja se je kasneje termin razširil na družbeno odgovornost podjetij.
2.1 Piramida družbene odgovornosti
Najbolj znan model družbene odgovornosti je Carrollova štiridelna piramida. Piramida je razdeljena na štiri dimenzije odgovornosti: ekonomsko, zakonsko, eti?no in filantropsko. Model hierarhi?no razporeja odgovornosti po pomembnosti (Geva, 2008, str.7). Carrollova piramida temelji na Maslowovi hierarhiji potreb podjetja, ki pravi, da podjetje lahko zadovolji višje potrebe takrat, ko zadovolji potrebe na nižjih nivojih. Najpomembnejša odgovornost podjetja je ekonomska, saj predstavlja temelj za izvajanje vseh ostalih stopenj družbene odgovornosti. Zakonska odgovornost pomeni, da podjetja upoštevajo zakonsko regulativo in predpise. Dopolnilo zakonski odgovornosti predstavlja eti?na odgovornost, ki zajema vse aktivnosti, ki jih od podjetja pri?akuje družba, vendar ni predpisano z zakoni. Filantropska odgovornost predstavlja najvišjo raven odgovornosti. Sestavljajo jo aktivnosti fakultativne narave, npr. razne donacije, sponzorstva in podobno (Jakli?, 1999, str. 280).
Slika 1: Piramida družbene odgovornosti (Geva, 2008, str.7).
3 Usklajevanje interesov z deležniki
Najbolj pogosta opredelitev interesnih skupin je, da je to vsaka skupina ali posameznik, ki lahko vpliva ali je pod vplivom poslovanja podjetja (Freeman in Mc Ven, 2001). Delimo jih lahko na primarne, ki so neposredno povezane z osnovnim poslanstvom podjetja, in sekundarne skupine, ki niso neposredno povezane z osnovnim poslanstvom podjetja (Jakli?, 2009, str. 42).
Lahko jih razdelimo tudi na notranje in zunanje interesne skupine. Notranji deležniki so tisti, ki se obi?ajno smatrajo kot del organizacije (zaposleni, menedžerji), medtem ko zunanji niso obi?ajni del podjetja - kupci, država, lokalna skupnost in naravno okolje ( Carroll in Buchholtz, 2009, str. 27).
V literaturi zasledimo tudi delitev na prostovoljne in neprostovoljne deležnike. Prostovoljni so tisti, ki lahko izbirajo, ?e želijo biti deležniki podjetja ali ne. Zaposleni lahko zapustijo podjetje in so prostovoljni deležniki. Na drugi strani pa lokalna skupnost ne more sprejeti take odlo?itve in se zato šteje med neprostovoljne deležnike. Prostovoljni deležniki nosijo delež tveganja kot posledica investiranja kapitala (finan?nega ali ?loveškega), medtem ko so neprostovoljni izpostavljeni tveganju zaradi delovanja podjetja (Mitchell, Agle in Word, 1997).
Interesne skupine se vedno bolj zanimajo za aktivnosti podjetja. Zanima jih, kaj je podjetje naredilo dobrega ali slabega na podro?ju svojih proizvodov ali storitev, kako vpliva na okolje in družbeno okolje ter kako ravna in razvija sposobnosti svojih zaposlenih. Za podjetje je pomembno, da ugotovi, kateri deležniki imajo vpliv na poslovanje podjetja in kakšen vpliv imajo. Podjetje dolgoro?no ne more poslovati uspešno, ne da bi upoštevalo interese razli?nih skupin, s katerimi sodeluje (Freeman in Mc Vea, 2001). Pomembno je poznati, kaj je deležnikom pomembno, kakšna so njihova pri?akovanja ter na kakšen na?in je najbolj primerno in u?inkovito vklju?iti deležnike pri pere?ih vprašanjih. Vklju?evanje deležnikov je zahteven proces, ki prinaša prednosti, kot so: izboljšanje obvladovanja tveganja in ugleda podjetja, boljše razumevanje tržiš?a in spoznavanje novih priložnosti, ter graditev zaupanja s deležniki.
4 Standardi in smernice družbene odgovornosti
Podjetja in interesne skupine se soo?ajo s težavo, da ni vselej jasno, kako naj podjetje zagotovi primerljivost , preglednost in jasnost družbenih poro?il. Raziskovalci ugotavljajo, da ni nujno, da so podjetja, ki imajo pozitivna poro?ila o družbeni odgovornosti, bolj odgovorna. Podjetja so nagnjena k samo promociji in zato na?eloma ve?ja in okoljsko bolj obremenilna podjetja poro?ajo ve?. Zato so se snovanja smernic in razvijanja mednarodnih standardov lotile številne organizacije. V nadaljevanju bom predstavila nekaj najpogostejših standardov in smernic, ki so se uveljavile po svetu in v Sloveniji. Predstavljeni so tisti, ki se osredoto?ajo vsaj na eno izmed naslednjih razsežnosti ekonomsko, okoljsko ali socialno odgovornost (Slapni?ar, 2007 ).
SOCIAL ACCOUNTABILITY – SA8000
Social Accountabillity International ( SA 8000)- vklju?uje na?ela Mednarodne organizacije dela, in temelji na sestavi ISO 9000 in ISO 14000. Standard je namenjen predvsem preverjanju delovnih pogojev in vsebinsko pokriva delo otrok, prisilno delo, zdravje in varstvo pri delu, svobodo združevanja in pravico do kolektivnih pogajanj, diskriminacijo, disciplinske ukrepe, delovni ?as ter pravi?na pla?ila (The SA8000 Standard, 2010).
SMERNICE GRI – pokrivajo tri vidike družbene odgovornosti (ekonomsko, okoljsko in socialno). Smernice GRI, so postale najbolj prepoznaven okvir za okoljsko in socialno poro?anje podjetij (Levy, Szejnwald in De Jong, 2010).
ACCOUNTABILITY 1000 ( AA1000)- namenjen je uporabi podjetjem, usmerjenim k družbeno odgovornemu ra?unovodstvu, presojanju in poro?anju, z namenom uveljaviti eti?no poslovanje.
UN GLOBAL COMPACT- je pobuda za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetij. Global Compact je prakti?en okvir za razvoj, izvajanje in razkritje trajnostnih politik in praks podjetij. Temelji na desetih na?elih s podro?ja ?lovekovih pravic, dela, okolja in protikorupcije ( The Ten Principles, 2010).
ISO 26000- namen standarda je, da podjetjem pomaga prispevati k trajnostnem razvoju, in jih spodbuditi, da storijo ve? kot zahteva skladnost z zakonodajo ter pri tem upoštevajo družbeno, okoljsko, pravno, kulturno, politi?no in organizacijsko raznolikost (ISO 26000-Social responsibility, 2010).
OHSAS 18001- sistem je namenjen prepre?evanju poškodb in bolezni na delu. Poudarja preventivno delovanje in predpisuje vrsto rednih aktivnosti, ki organizaciji omogo?ajo celovit pregled nad varnostjo in zdravjem pri delu (BS OHSAS 18001 sistemi vodenja varnosti in zdravja pri delu, 2010).
ISO 14001- standard govori o sistemih ravnanja z okoljem, ki omogo?ajo podjetjem, da uvedejo sistem obvladovanja okoljskih vidikov poslovanja, obvladovanje uravnavanja stroškov, u?inkovito izkoriš?anje virov, prepre?evanje onesnaževanja ter odzivanje na zahteve in pri?akovanja poslovnih partnerjev organizacije, lastnikov oz. ustanoviteljev organizacije in ostale zainteresirane javnosti (ISO 14001 sistemi ravnanja z okoljem, 2010).
SHEMA EMAS- zna?ilnost sheme je okoljska izjava, pri kateri gre za odprto, pregledno ter periodi?no objavljanje okoljskih informacij. Shemo EMAS je uvedla Evropska unija, v njej lahko sodelujejo vsi ekonomski subjekti, zasebni in javni, iz držav EU. Je nekoliko zahtevnejši od ISO 14001 in se uporablja manj pogosto kot ISO 14001. Bistveni elementi sistema so za?etni okoljski pregled, predhodno uveljavljen sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001, okoljska izjava, validacija okoljske izjave in registracija.
UREDBA REACH - podjetja, ki delujejo v kemijski industriji so na?eloma zakonsko bolj omejena, predvsem ?e gre pri tem za proizvodnjo nevarnih kemikalij. Uredba REACH zahteva, da morajo proizvajalci , uvozniki in nadaljnji uporabniki kemikalij zagotoviti, da proizvajajo, dajejo v promet ali uporabljajo takšne snovi, ki nimajo neugodnega u?inka za zdravje ljudi ali okolje. Uredba REACH je za?ela veljati 1. junija 2008.
PROGRAM ODGOVORNEGA RAVNANJA- je prostovoljna iniciativa za zmanjšanje vplivov na okolje, pove?uje varnost in zdravje pri delu. Je eden izmed sistemov ravnanja z okoljem, ki obsega širše podro?je kot sistema ISO 14001 in shema EMAS. V Sloveniji sodelovanje poteka pod okriljem Združenja za kemijsko industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Države, ki so se v program vklju?ile, morajo izdelovati letna poro?ila. Dosežki se merijo s 16 parametri, trije od teh so s podro?ja varnosti pri delu, ostali pa s podro?ja ravnanja z okoljem. Prvo poro?ilo je bilo napisano leta 2000 ( Program odgovornega ravnanja, 2010).
STANDARD DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE- je v Sloveniji najbolj znan standard in sicer gre za usklajevanje zasebnih in delovnih obveznosti zaposlenih. Pridobivanje certifikata je postopek, kjer podjetje s pomo?jo svetovalcev opredeli ukrepe, ki jih bodo uvedli v treh letih. Po treh letih v podjetju izvedejo revizijo, na podlagi katere lahko pridobijo trajni certifikat. Sistem certificiranja je naravnan dolgoro?no in ne ocenjuje trenutnega stanja, ampak pripravljenost za izboljšanje na osmih delovnih podro?jih ( Certifikat Družini prijazno podjetje, 2010):
STANDARD VLAGATELJI V LJUDI- zagotavlja okvir, s katerimi lahko podjetje prepozna najbolj primeren na?in za doseganje z zaposlenimi. Standard Vlagatelji v ljudi (angl. Investors in People ) posega na vsa podro?ja ?loveških virov v organizaciji in je zaš?itena znamka organizacije Investors in People UK, ki je edini nosilec licence standarda.
Družbena odgovornost podjetja je nujno povezana s konceptom trajnostnega razvoja, katerega je v svojo strategijo v Lizbonski strategiji vklju?ila tudi Evropska unija. Tudi pri nas je vedno ve? podjetij, ki kažejo družbeno odgovoren odnos do okolja, lokalne skupnosti, zaposlenih, potrošnikov in s tem krepijo svoje konkuren?ne prednosti. Družbena odgovornost podjetjem prinaša vrsto koristi - boljši ugled podjetja, ve?je zadovoljstvo zaposlenih, dober odnos s skupnostjo, ve?je zaupanje njihovih deležnikov. Slovenska podjetja v primerjavi z ostalimi evropskimi podjetji družbeno odgovornost prikazujejo v bolj filantropskem in okoljskem pomenu, kar je po mojem mnenju ostanek socializma iz preteklosti. Vse prakse kažejo, da je družbena odgovornost v resnici klju?na sestavina poslovodenja podjetij in dejavnik uspešnosti na dolgi rok. Zato so vodilni v slovenskih podjetjih tisti, ki morajo nenehno imeti v mislih strateško na?rtovanje družbenih in okoljskih aktivnosti, predvsem pa zagotoviti, da vsi v podjetju igrajo po pravilih in poskrbeti za razvidnost delovanja. Nujno potrebni bi bili tudi standardi za presojo družbene odgovornosti, s katerim bi slovenska podjetja dokazovala svoje odgovorne prakse, ki bi jih prepoznali tako zaposleni kot vse ostale relevantne javnosti, podjetja pa bi tako utrjevala svoj ugled.
5 Zaklju?ek
Družbena odgovornost podjetja vedno bolj pridobiva na pomenu in je del strategije trajnostnega razvoja, ki ga podpira tudi Evropska unija. Sodobna podjetja morajo danes presegati zgolj z zakonom zadane dolžnosti in se vklju?iti v reševanje številnih novih problemov, katere so v marsi?em povzro?ila tudi sama s svojim delovanjem. Ekonomska in zakonska odgovornost se od podjetij zahteva, saj to pogojuje obstoj podjetja, vendar so na podro?ju družbene odgovornosti v ospredju eti?na in filantropska odgovornost ter strateški pristop k družbeni odgovornosti.
Družbena odgovornost podjetij je usklajevanje razli?nih interesov deležnikov s cilji in strategijo podjetja. Od podjetja se pri?akuje, da pri svojem poslovanju poleg interesov lastnikov upoštevajo tudi interese svojih zaposlenih, okolja, v katerem deluje, skupnosti, kupcev in drugih deležnikov. Podjetje mora zato prepoznati svoje pomembne deležnike in poznati, kaj je deležnikom pomembno, kakšna so njihova pri?akovanja ter na kakšen na?in je najbolj primerno in u?inkovito vklju?iti deležnike pri pere?ih vprašanjih. Vklju?evanje deležnikov je zahteven proces in prinaša dodatne stroške. Eden izmed klju?nih nalog podjetij je izgradnja in širitev ugleda znotraj in v zunanjem okolju. Podjetja za svoje lastnike pripravljajo poslovna poro?ila, za širše okolje pa jih vedno ve? pripravlja poro?ila o družbeni odgovornosti.
6 Viri in literatura
|
