DR. BOGDAN KAVČIČ: MEHKE INOVACIJE

Povzetek

Inovacije so splošno priznane kot eno najpomembnejših gibal gospodarskega in družbenega razvoja.

Vendar še vedno ni vseobsežne enotne definicije inovacije. Gre za pojav, ki se še vedno razvija in spreminja. Tradicionalno so bile pozornosti deležne predvsem tehnološke (funkcionalne) inovacije. Metodologija OECD (Oslo Manuel: 2005) ločuje proizvodne, procesne, trženjske in organizacijske inovacije. V zadnjem desetletju pa se povečuje tudi pozornost mehkim inovacijam, ki jih druge klasifikacije sploh ne vključujejo ali pa le delno. Gre za inovacije, ki ne spreminjajo funkcionalnih lastnosti proizvodov in storitev, ampak učinkujejo na človekova čutila in razum. Tipične so za kulturno in kreativno industrijo. Ta industrija sodi med najhitreje rastoče panoge, je med največjimi zaposlovalci in manj občutljiva za gospodarsko krizo od drugih. Lahko pa so združene s funkcionalnimi inovacijami in določajo način, kako le-te delujejo na uporabnika. Kljub temu jo uradna statistika (še) ne spremlja.

Abstract
Innovations are generally recognized as one of the most important drivers of the economic and social development. But there is still no integral uniform definition of innovation. It is a phenomenon which has still been developing and changing. Traditionally the attention was put especially on the technological (functional) innovations. The methodology of OECD (Oslo Manuel: 2005) distinguishes manufacturing, operational, marketing and organizational innovations. In the last decade increasing attention has been devoted to soft innovations which are not included by other classifications or are included only partly. These are innovations that do not change functional properties of the products and services but have an influence on human sense and intelligence. They are typical for cultural and creative industry. This industry belongs to the most quickly developing branches. It is among the largest employers and is less sensitive about the economic crisis as other branches. They can be associated with functional innovations and define the way in which the latter influence on the user. Still, the official statistics has not accompanied it (yet).

Ključne besede: definicija inovacij, klasifikacija inovacij, mehka inovacija, kulturna in kreativna industrija.

Key words: definition of innovation, klasifikation of innovation, soft innovation, cultural and creative industry

1. KAJ JE IN KAJ NI INOVACIJA

Čeprav je »inovacija« izraz, ki ga pogosto uporabljajo široki sloji prebivalstva, vsebina tega pojma za enkrat še ni enoznačno in celovito opredeljena. Vzrok je - enostavno rečeno – v kompleksnosti in raznolikosti vsebine in uporabe pojma.

Težave pri definiranju pojma inovacija se začno že pri razlikovanju, kaj sploh je inovacija oziroma, kaj ni inovacija. Vzroki so zlasti naslednji:
• Razlikovanje med inovacijo in imitacijo. Težko je npr. razlikovati med inovacijo in imitacijo: Ali je tisti, ki prvi uspešno uvede neko novost v firmo, inovator, četudi je podobno novost v neki drugi firmi uvedel že nekdo drugi? Vendar uvedba iste novosti v drugi firmi skoraj nikoli ni povsem enaka kot v prvi. Gre za drugačne tehnične pogoje, za drugačne ljudi, razlike v procesih itd. Kje je meja med enakostjo in različnostjo, pa je v konkretnem primeru zelo težko razmejiti. Zato na splošno štejejo, da je prva uvedba iste novosti v vsaki organizaciji inovacija. Takšen problem je recimo tudi pri avtomobilih: koliko mora biti različen eden od drugega, da ne gre za kopiranje.
• Medsebojna povezanost inovacij. Nadalje so inovacije tudi povezane med seboj. Sprememba proizvoda npr. skoraj vedno zahteva tudi spremembo procesa njegove izdelave. Ta pa zahteva spremembe v vsebini in organizaciji delovnih mest. Trženje novega proizvoda praviloma zahteva spremembe tudi v oglaševanju, distribuciji in načinih prodaje. Torej je vprašanje, kaj obsega posamezna inovacija: le posamezno področje (npr. proizvod) ali celoto (tudi proces, trženje in organizacijske spremembe. Drug vidik povezanosti inovacij je njihova povezanost v procesu (času) spreminjanja proizvoda. Inovacije so kontinuiran proces. Današnji avtomobil je npr. bistveno različen od prvih modelov, ki so se pojavili na trgu. Sodobni tipi avtomobilov vsebujejo veliko število inovacij, ki so bile dodane postopno. Prve verzije novih proizvodov so navadno precej grobe, nezanesljive. Šele kasnejša dopolnjevanja jih naredijo privlačne za uporabnike. Prvi vlaki so npr. imeli komaj kaj prednosti pred konjsko vprego. Kasneje pa so konjsko vprego skoraj povsem nadomestili, najprej pri prevozih na daljše razdalje. Dandanes pa že mnogi kmetje konj sploh nimajo več.
• Začetna usmerjenost na tehnološke inovacije. Pozornost je bila skoraj do konca prejšnjega stoletja usmerjena predvsem na inovacije v proizvodnji izdelkov (tehnološke inovacije). Kasneje se je pokazalo, da inovacija pomeni pomembno sestavino razvoja na vseh področjih človekove dejavnosti, tudi v storitvah, upravi in tretjem sektorju. Je pa še vedno največ pozornosti namenjeno tehnološkim inovacijam. Vzrok je preprost: tehnologija je eden poglavitnih dejavnikov razvoja posamezne družbe in človeštva v celoti. Seveda ne edini.

Ena novejših definicij inovacije je naslednja (Oslo Manual 2005, 44): »Inovacija je uvedba novega ali pomembno izboljšanega proizvoda (dobrine ali storitve) ali procesa, nove marketinške metode ali nove organizacijske metode v poslovno prakso, organizacijo delovnega mesta ali zunanje odnose.« Takšna opredelitev vključuje veliko raznolikost možnih inovacij. Vključuje vse dejavnike, ki so potrebni za izboljšanje procesa ali proizvoda in njegovo uspešno uveljavitev na trgu. Je pa še vedno usmerjena predvsem na področje gospodarskih dejavnosti.

2. RAZNOVRSTNOST INOVACIJ

Že hitra analiza tega, za označevanje česa se uporablja oznaka inovacija in pridevnikov, povezano s katerimi, se ta pojem uporablja, pokaže veliko raznolikost. Napačno bi torej bilo, če bi inovacijo razumeli kot nekaj natančno opredeljenega. To ne velja samo za preteklost. Tudi dandanes v strokovni literaturi najdemo precej vsaj deloma različnih definicij inovacije. Gre za usmerjanje pozornosti na nove vidike, za pripisovanje različne teže različnim sestavinam itd.

Med prvimi, ki so opredelili različne vrste inovacij, je bil ekonomist Joseph Schumpeter (1883–1950). Razlikoval je pet vrst inovacij (po Faberger 2005, 6–7):
1. novi proizvodi,
2. nove metode proizvodnje,
3. novi viri dobav,
4. izkoriščanje novih trgov in
5. novi načini organizacije poslovanja.
Ta klasifikacija uglednega ekonomista, ki je pravzaprav začetnik znanstveno teoretične obravnave inovacij v ekonomiji, upošteva predvsem ekonomske vidike. Kasneje so se kot pomembni pokazali tudi drugi. Do nedavna so posebej ekonomisti inovacijo tradicionalno opredeljevali kot uvajanje novosti v procesu (procesna inovacija) ali uvajanje novega proizvoda (proizvodna inovacija) (Green Paper on Innovation 2010, 4).

Inovacije se med seboj bistveno razlikujejo glede na velikost učinkov, ki jih povzročijo. Gre lahko za inovacije, ki imajo le majhne učinke ali posledice. Te običajno označujejo v organizacijah kot koristni predlogi. Zbiranje takih inovacij je v organizacijah del sistema množične inovacijske dejavnosti (več o tem v: Kavčič. 2008, str. 141-142). Te vrste inovacij imajo sicer posamezno majhne učinke. Njihova moč pa je v množičnosti, ko se njihovi učinki kumulirajo. Tedaj so njihovi učinki lahko veliki, tudi merjeno z denarjem. Inovacije pa lahko imajo tudi zelo velike učinke. V takih primerih jih označujemo kot odkritja ali iznajdbe. Takšne inovacije, kot je npr. bila iznajdba parnega stroja ali elektrike, lahko povzročijo celo spremembo temeljnega načina družbene proizvodnje (tehnološko revolucijo). Takšne inovacije označujejo tudi kot prebojne ali radikalne inovacije. Povzročijo, da se postopno opusti uporaba enega (starega) načina proizvodnje (recimo parnega pogona v industriji) in uvede nov način (recimo električni pogon). Vmes med koristnimi predlogi in radikalnimi inovaciji pa je seveda veliko stopenj različno učinkovitih inovacij.

Poleg navedenih bi lahko našli še vrsto predlogov klasifikacije inovacij (npr. na poklicne in nepoklicne, inovacije znotraj in zunaj firme, avtonomne in sistemske, itd). Posebej kaže omeniti, da je skoraj vsaka država razvijala svoj sistem razumevanja in ukvarjanja z inovacijami.

Različne opredelitve inovacij pa niso omogočale mednarodno primerljivega in dolgoročno primerljivega sistematičnega raziskovanja inovacij, je bilo potrebno izdelati enotne definicije, klasifikacije itd. Tega posla so se lotili strokovnjaki v okviru Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in v tem okviru sta nastala dva priročnika: Frascati Manual (2002, s kasnejšimi dopolnili – zadnjimi 2012) in (skupaj z Evropsko komisijo in Evrostatom) Oslo Manual (2005). Slednji vsebuje tudi klasifikacijo vrst inovacij in sicer na: proizvodne, procesne, trženjske (marketinške) in organizacijske inovacije. Ta klasifikacija je bila široko sprejeta in praktično prevladuje v strokovni literaturi o inovacijah in pri njihovem empiričnem raziskovanju. Zato jo povzemam po Oslo Manual (2005, str. 46-52):
a. Proizvodna inovacija je uvedba proizvoda ali storitve, ki je nov(a) ali pomembno izboljšan(a) glede na svoje lastnosti ali predvideno uporabo. To vključuje pomembne izboljšave v tehnični specifikaciji, sestavinah ali materialu, vgrajeno programsko opremo, prijaznost do uporabnikov ali druge funkcionalne značilnosti. Pojem »proizvod« vključuje tako dobrine kot storitve. Inovacija lahko vključuje novo znanje ali pa novo kombinacijo obstoječega znanja ali tehnologije. Nov proizvod se mora pomembno razlikovati po svojih značilnostih ali predvideni uporabi od proizvodov, ki jih je firma že proizvajala. Primer proizvodne inovacije: kamera v prenosnem telefonu, primer storitvene inovacije: internetno bančništvo.
b. Procesna inovacija je uporaba nove ali pomembno izboljšane proizvodnje ali distribucijske metode. Vključuje pomembne spremembe v tehnikah ter strojni in/ali programski opremi. Lahko je namenjena zmanjšanju proizvodnih stroškov ali stroškov distribucije, povečanju kakovosti, proizvodnji ali distribuciji novih ali pomembno izboljšanih proizvodov. Metode proizvodnje vključujejo tehnike, strojno in programsko opremo za proizvodnjo dobrin ali storitev. Primer je lahko uvedba nove avtomatizirane opreme v proizvodno linijo ali uporaba računalniško podprtega načrtovanja razvoja proizvoda. Procesna inovacija vključuje tudi nove ali pomembno izboljšane metode za izvajanje ali zagotavljanje storitev. Primer: uvedba sledilne naprave GPS na tovornjake, nov rezervacijski sistem v potovalni agenciji.
c. Trženjska (marketinška) inovacija je uporaba nove marketinške metode, ki uvaja pomembne novosti v načrt proizvoda ali njegovo pakiranje, plasiranje proizvoda, promocijo proizvoda ali njegovo cenitev. Njen namen je boljše zadovoljevanje potreb uporabnikov, odpiranje novih trgov ali novega pozicioniranja proizvoda na trgu s ciljem povečanja prodaje. Pomembna razločevalna lastnost trženjske inovacije v primerjavi z drugimi marketinškimi instrumenti firme je v tem, da metoda poprej v firmi ni bila uporabljena. Mora biti del novega koncepta trženja, ki se pomembno razlikuje od doslej uporabljenih pristopov. Trženjska inovacija vključuje pomembne spremembe v obliki proizvoda, ki so del novega koncepta trženja. Mišljene so spremembe v obliki proizvoda ali njegovem videzu, ki pa ne spreminjajo njegovih funkcionalnih karakteristik. Vključujejo tudi spremembe v pakiranju proizvodov, kot npr. hrane, pijače, detergentov, pri katerih je pakiranje bistvena sestavina videza proizvoda. Primer je npr. nova linija pohištva, ki mu daje drugačen, nov videz in povečuje njegovo privlačnost. Vključuje tudi pomembne spremembe v obliki, videzu ali okusu hrane ali pijače. Primer je uvajanje novih okusov za nov segment potrošnikov. Ali povsem nove oblike steklenice, ki je privlačna za nove tržne segmente. Nove marketinške metode pri plasiranju proizvodov se nanašajo predvsem na uporabo novih tržnih kanalov. Tržni kanali so uporabljene metode prodaje dobrin ali storitev uporabnikom. Mednje ne sodijo logistične metode, kot prevoz ali skladiščenje proizvodov. Primer nove trženjske metode je prva uvedba franšizinga.
d. Organizacijska inovacija je uporaba nove organizacijske metode v poslovni praksi firme, organizaciji delovnega mesta in odnosih firme navzven. Njen namen je povečanje rezultatov firme z reduciranjem administrativnih ali transakcijskih stroškov, povečanje zadovoljstva na delovnem mestu (in s tem produktivnosti dela), pridobivanje dostopa do netržnega sredstva (npr. nekodificirano zunanje znanje) ali zmanjšanje stroškov zalog. Pomembna razlikovalna lastnost organizacijske inovacije glede na druge organizacijske spremembe je uporaba organizacijske metode, ki poprej v firmi še ni bila uporabljena. Sedaj pa je bila uporabljena kot rezultat strateške odločitve menedžmenta. Organizacijska inovacija v praktičnem poslovanju pomeni uporabo nove metode organiziranja delovnih postopkov. Na primer uporabo novih metod izboljševanja učenja ali razširjanja znanja v firmi.

3. MEHKE INOVACIJE

Od leta 2007 dalje se v strokovni literaturi začenja pojavljati nova oznaka inovacij: mehke inovacije. Poznavanje posebne vrste inovacij, ki se ne vključujejo v celoti v definicije po Oslo manual, je bilo prisotno že prej. Satish (2011, str.1-2) navaja, da sta Bianchi in Bartolotti leta 1996 omenjala tako imenovano »formalno inovacijo«. To je inovacija, ki spreminja izdelek, ne da bi obenem nujno spreminjala njegovo funkcionalnost ali način proizvodnje. Podobno še nekateri drugi avtorji. Gre za spremembe v proizvodih ali storitvah, ki so povezane z njihovo horizontalno diferenciacijo. O horizontalni diferenciaciji izdelkov govorimo, kadar obstoji na trgu več funkcionalno povsem primerljivih (praktično enakih) izdelkov. Vendar pri isti ceni izdelkov nekateri potrošniki izberejo določen proizvod, drugi potrošniki pa drug proizvod. V tem primeru ne gre za objektivno preferenco na osnovi razlike v ceni ali funkcionalnosti ampak za subjektivno preferenco na osnovi ugajanja (Satish: 2011, str. 2; Stoneman: 2008, str.3). Nekateri imajo npr. radi avtomobil modre barve, drugi pa belega iste znamke in cene.

Mehka inovacija (angl.: soft innovation) je inovacija v blagu in storitvah, ki vpliva predvsem na njihovo estetsko in intelektualno privlačnost, manj pa na njihovo funkcionalnost (Stoneman 2010, 22). Gre torej za delovanje na čutila uporabnika. Njihova bistvena lastnost je ustvarjalni vložek inovatorjev, kar jih razlikuje od enoličnih, ponavljajočih se prispevkov odvetnikov, menedžerjev, računovodij itd. (Handke 2011, 3). Tipični primeri takšnih inovacij so:
- napisati in izdati knjigo,
- razvoj in posnetek novega CD-ja,
- napisati, vaditi in postaviti na oder novo gledališko delo,
- napisati scenarij, posneti in lansirati nov film,
- razviti in lansirati novo propagandno akcijo,
- razviti in lansirati novo modno kolekcijo,
- razviti in razširiti nove finančne instrumente,
- načrtovati in izdelati novo pohištveno linijo,
- arhitektsko delo pri razvoju nove oblike gradnje,
- načrtovanje novih motornih vozil itd.
Te vrste inovacij so bile doslej precej neopažene. Tudi dokumenti OECD, kot sta Oslo Manual in Frascati Manual, jih vključujejo le deloma (predvsem kot trženjske in organizacijske inovacije). Pregled inovacij, tudi po Oslo Manualu, vključuje predvsem tehnološke, to je produktne in procesne inovacije. Zanje se uveljavlja izraz funkcionalne inovacije (v nasprotju z mehkimi). V nadaljevanju bo govora predvsem o mehkih inovacijah (nekateri jih označujejo tudi kot estetske inovacije).

Mehke inovacije je smotrno razdeliti na dve vrsti. Ena vrsta vključuje inovacije v izdelke, ki na splošno niso funkcionalne narave. Mehke inovacije v tem primeru povečajo njegovo/njeno estetsko privlačnost, drugače rečeno: delujejo na čutila ali intelekt. Takšen primer uvedbe mehke inovacije je uvedba novih estetskih proizvodov ali variant proizvodov. Recimo nov CD, nova glasba, knjige, filmi, moda, video igrice, nova režija iste igre itd. Ti proizvodi so značilni za proizvodnjo, ki se jo je v zadnjem času prijelo ime »kreativna industrija« (kultura, mediji, umetnost ipd.) oziroma kreativna dejavnost, tudi kulturni sektor. Kreativna industrija se tradicionalnega razumevanja industrije razlikuje zlasti zaradi dveh razlogov: Prvi je, da je za to industrijo nujen kreativni vložek; druga pa, da je v kreativni industriji nujna koordinacija vrste ustvarjalcev in drugih sodelavcev, da nastane tržni kulturni proizvod (Handke 2011, 3-4).

Druga vrsta pa so mehke (estetske) inovacije v proizvode, ki niso predvsem estetski, ampak funkcionalni. Torej proizvode, ki združujejo funkcionalne in estetske lastnosti. Lahko gre tudi za združevanje funkcionalnih (tehnoloških) in estetskih inovacij. Na teh področjih proizvodnje imajo predmeti poleg funkcionalnih lastnosti lahko še vrsto drugih nefunkcionalnih karakteristik. Gre predvsem za videz, otip, vonj, okus in zvok. Torej za delovanje na čutila in intelekt. Pohištvo je za posameznika bolj prijetnega videza, hrana mu lepše diši, blago je prijetnejše na otip, filmsko obložena tableta aspirina se lažje pogoltne, izdelek manj onesnažuje naravo ipd. Lahko gre tudi za način, kako funkcionalne inovacije vplivajo na čutila. V tem primeru so mehke inovacije lahko vključene v funkcionalne. Mnogi novi proizvodi s tega področja pa vključujejo oboje, funkcionalno in mehko inovacijo. Nov tip avtomobila ima, recimo, manjšo porabo goriva, obenem pa je bolj prijeten na pogled (Stoneman 2010, 23-24).

Mehke inovacije so torej značilne za posebno vrsto »industrije«, za katero se v tem stoletju uveljavlja izraz kulturna in kreativna industrija (KKI). V tej industriji so najbolj pogoste. Murovec in drugi (2012, str. 1) jih opisujejo takole: »Kulturne in kreativne industrije (KKI) predstavljajo aktivnosti na stičišču umetnosti, gospodarstva in tehnologije ter ustvarjajo simbolične proizvode, ki so močno odvisni od intelektualne lastnine...... V literaturi sicer lahko najdemo precej različne definicije kulturnih in kreativnih industrij in tudi njihov obseg in klasifikacija še ni sta povsem jasna. Povsem jasno pa je to, da predstavljajo jedro kreativne ekonomije.« Tudi izraz kreativna ekonomija se je začel uporabljati v tem stoletju (2001). Čeprav je povezanost med kulturo in ekonomijo bila znana že prej, pa je nova oznaka predvsem izraz spoznanja o velikem vplivu kulture na ekonomijo.

Preučevanje oziroma spremljanje kulturne in kreativne industrije v Sloveniji je oteženo, ker uradna statistika teh dejavnosti še ne spremlja. zato so tudi na Ministrstvu za kulturo leta 2010 ob izdaji navedene knjižice Kulturne in kreativne industrije po slovensko, morali podatke zbirati dodatno iz statistične klasifikacije dejavnosti. Vanje so vključili dejavnosti in zaposlene iz 35 šifer dejavnosti (Kulturne in kreativne industrije po slovensko: 2010, strani niso označene). Koliko so bile te vključitve statističnih šifer dejavnosti v kulturne in kreativne industrije natančne, ostaja neodgovorjeno vprašanje. Po podatkih iz te publikacije, je bilo leta 2009 v Sloveniji v KKI zaposlenih 4% vseh zaposlenih prebivalcev (vključno s samozaposlenimi). Tolikšno število uvršča KKI med najmočnejše posamezne dejavnosti, saj zaposleni tudi v najpomembnejših posameznih dejavnosti dejavnostih le redko presegajo 5% vseh zaposlenih. Leta 2009 je bilo v KKI približno enako število gospodarskih družb, kot samozaposlenih (ca 4.500). Podobne podatke navaja za Srbijo Spasić (Spasić: 2013). Navaja, da v svetu KKI prispevajo ca 7% k BDP in da KKI beležijo hitro rast zaposlovanja (med 5% in 20%) oziroma se zaposlenost v času krize v teh dejavnostih zmanjšuje počasneje kot v drugih dejavnostih. Največ je aktivnih na področju arhitekture, založništva in umetniškega ustvarjanja.

Torej tudi opredelitev KKI ni enostavna in še ni univerzalnih definicij. V Sloveniji je ministrstvo za kulturo januarja 2011 izdalo knjižico Kulturne in kreativne industrije po slovensko. Izhodiščna ugotovitev je, da definiranje kulturnih in kreativnih industrij ni preprosta naloga. Pojem je bil k nam prenesen iz drugih jezikov, v katerih ima specifične pomene. V Sloveniji je bila začetna uporaba izraza »kulturna industrija«, sodobno uporabljen izraz pa so kulturne in kreativne industrije (KKI). V knjižici je povzeta definicija kulturnih in kreativnih industrij, kot jo je podala leta 2010 Evropska komisija (Green paper 2010, 5), ki pravi: »Kulturne industrije« so tiste industrije, ki proizvajajo in distribuirajo dobrine ali storitve, ki imajo takrat, ko se razvijejo, poseben atribut, uporabo in namen, ki uteleša in posreduje kulturno, izražanje, ne glede na komercialno vrednost, ki jo lahko imajo. Poleg tradicionalnih umetnostnih področij (scenske umetnosti, likovne umetnosti, kulturna dediščina – z javnim sektorjem vred) zajemajo tudi film, DVD in video, televizijo in radio, videoigre, nove medije, glasbo, knjige in tisk. Ta koncept je definiran v odnosu do kulturnega izražanja ter Konvencije Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja iz leta 2005.

»Kreativne (ustvarjalne) industrije« pa so tiste industrije, ki uporabljajo kulturo kot vložek in imajo kulturno razsežnost, čeprav so njihovi rezultati po večini funkcionalni. Te industrije zajemajo arhitekturo in oblikovanje, ki kreativne elemente vključujeta v širše procese in podsektorje, kot so grafično in modno oblikovanje ter oglaševanje.

Kot navedeno, so mehke inovacije značilne za kulturne in kreativne industrije. Vendar so prisotne tudi v drugih dejavnostih, tudi tistih, v katerih so inovacije večinoma funkcionalne narave. Gre predvsem za nove variante izdelkov in za proizvodne inovacije. Na teh področjih je pogosto težko ločiti, kaj je mehka inovacija in kaj funkcionalna. Mnogi novi izdelki vključujejo oboje, estetske in funkcionalne elemente. Zato je ugotavljanje, kdaj gre za mehko inovacijo, stvar razprave v posameznem primeru (Stoneman 2010, 113).

Ena najbolj proučevanih industrij s tega vidika je prehrambena industrija, ki je najstarejša industrija na svetu. Inovacije v prehrambeni industriji imajo običajno funkcionalni in estetski karakter. Inovacije gredo v smeri tako vertikalne kot horizontalne diferenciacije. Trg za prehrambene izdelke je v Veliki Britaniji rasel po stopnji 15,8 % letno med 2002 in 2006. Med zelo proučevanimi industrijami je tudi farmacevtska. Mehke inovacije se nanašajo predvsem na estetske vidike. Npr. aspirin prodajajo sedaj v mnogih variantah – predvsem zaradi estetike, manj zaradi funkcionalnosti. Z vidika mehkih inovacij je zanimivo tudi področje finančnih storitev (Stoneman 2010, 114–128).

V celoti gledano je pomen mehkih inovacij vse večji tudi v tradicionalnih industrijah. Satish npr navaja, da so prav mehke inovacije lahko ključni dejavnik za doseganje tržne dominacije proizvodov drugih industrij (Satish: 2011, str. 8). Je pa zaščita mehkih inovacij še relativno slabo urejena, Stoneman npr. navaja, da jih ni mogoče patentirati (Stoneman: 2008, str. 3). Da estetskih inovacij ni mogoče patentirati velja za celotno Evropsko unijo torej tudi za Slovenijo. To so mi potrdili tudi na slovenskem Uradu za intelektualno lastnino (Kaluža:15.9.2014 po e-mailu). Vzrok za to je vsaj delno v podcenjevanju mehkih inovacij v preteklosti. Deloma pa tudi v tem, da se na nekaterih področjih mehke inovacije združujejo s funkcionalnimi in so zaščitene preko funkcionalnih.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

Mehke inovacije so deležne večje pozornosti šele v zadnjem desetletju, čeprav so jih poznali že prej. So tipična vsebina dejavnosti, ki je označena kot kulturna in kreativna industrija. Gre za panogo, ki je po obsegu zaposlovanja med najmočnejšimi, je zanjo značilna hitrejša rast kot v drugih panogah in v času gospodarske krize manjše zmanjševanje zaposlenosti, jo uradna statistika ne spremlja. Zato ni enotnih opredelitev pojava niti enotne metodologije spremljanja in preučevanja. Potrebno bi bilo mehke inovacije vključiti v mednarodno primerljivo in dolgoročno spremljanje in preučevanje (poleg proizvodnih, procesnih, marketinških in organizacijskih inovacij. To bi spodbudilo tudi statistično spremljanje in preučevanje kulturne in kreativne industrije. Kazalo bi urediti tudi boljšo zaščito intelektualne lastnine s tega področja.

VIRI:
1. FABERGER, J. (2005). Innovation, A Guide to Literature; v: The Oxford Handbook of Innovation. Oxford: Oxford University Press. Str. 1-27.
2. GREEN PAPER (2010). Unlocking the potential of cultural and creative industries. Brussel: European Commission
3. (2012, 6.th ed.) FRASCATI Manual: proposed standard practice for surveys on research and experimental development. Paris: OECD
4. HANDKE CH. (2011): Surveying innovation in the creative industry [Online]. Dostopno na: http://www.business.mmu.ac.uk/emaee/papers/26Handke.pdf [27.8.2011]
5. Kavčič B. (2008): Usmerjanje ustvarjalnosti. Celje: Visoka komercialna šola
6. Kulturne in kreativne industrije po slovensko (2011). Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, Medvode [online]. Dostopno na: http://www.arhiv.mk. gov.si/ fileadmin/mk. gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Drugo/aktualno/2011/KKIPS/brosura-web-si.pdf [26.8.2014]
7. Murovec N. in drugi (2012): Stanje oblikovanja, s poudarkom na industrijskem oblikovanju, kot dela kreativnih industrij in primeri dobre prakse v svetu kot podlaga za krepitev te dejavnosti v Sloveniji. Ljubljana, Ekonomska fakulteta [online]. Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/DPK/CRPi_2010/CRP_V5-1020_Koncno_porocilo_01.pdf [28.8.2014]
8. (2005, 3rd ed.) OSLO Manual: Guidelines for Collecting and Interpreting Innovation Data. Pariz: OECD
9. Satish N.G. (2011): Soft Innovation: A case of Chinese design patents on pens [online]. Dostopno na: http://www.aspire.org.in/documents/soft-innovations-a-case-of-chinese-design-patents-on-pens.pdf [4.9.2013]
10. Spasić Vladimir (2013) Kreativna industrija donosi 50 milijardi godišnje [on line]. Dostopno na: http://www.kurir-info.rs/kreativna-industrija-donosi-50-milijardi-godisnje-clanak-986399 [26.8.2014]
11. Stoneman Paul (2008) Soft innovation: Changes in product aesthetics and aesthetics products [online]. Dostopno na: https://research.mbs.ac.uk/INNOVATION/ Portals/ 0/docs/seminar/ SOFTINNOVATIONpresentation.pdf [25.8.2014]
12. Stoneman, Paul (2010) Soft Innovation. Oxford: Oxford University Press