Povzetek

?lanek prikazuje najpomembnej�a vpra�anja, ki nastajajo na podro?ju sodobne poslovne dokumentacije: informacijska pismenost, pomen poslovnih dokumentov, vrste pomembnih dokumentov, oblikovanje poslovne dokumentacije, papirnata in elektronska poslovna dokumentacija, eti?ni problemi, jezik v poslovni dokumentaciji in izobra�evanje na tem podro?ju.

Kot prvo pomembno vpra�anje ?lanek navaja informacijsko pismenost, ki ?loveku omogo?a kriti?no razmi�ljanje o informacijah, ki jih posreduje v poslovni dokumentaciji. Prispevek navaja, zakaj je poslovna dokumentacija pomembna in sicer tako na gospodarskem kot negospodarskem podro?ju, kako razli?ni so poslovni dokumenti, pa tudi pravila za njihovo oblikovanje in pisanje. Poslovna dokumentacija je bila doslej raziskana predvsem z vidika jezikovne pravilnosti besedil, uvaja se tudi izobra�evanje na podro?ju informacijske pismenosti. Zelo malo pa je bilo �e narejenega v zvezi z nastajajo?imi eti?nimi vpra�anji v poslovni dokumentaciji, uporabo preprostega, jasnega jezika in mo�nosti prevajanja poslovne dokumentacije.

Klju?ne besede: informacijska pismenost, poslovna dokumentacija, eti?ni problemi, izobra�evanje

Abstract

The paper discusses the most important questions which are beginning in the field of business documentation: information literacy, importance of business documents, types of important business documents, design of business documentation, printed and online documentation, ethical problems, language and education in business documentation. The article mentions that the first important question is information literacy which enables critical thinking about information. The author further shows why business documents are so important both in the economic as well as in non-economic sectors. Business documents differ from each other and also rules for their design and writing are different. Business documentation has been up to now investigated mainly from the grammatical point of view and universities also introduce education about information literacy. However there is not much research and education in the field of business ethics in documents, use of plain, clear language and possibilities to translate business documentation.

Key words: information literacy, business documenttion, ethical problems, education

1 Uvod

?lanek ima namen predstaviti najpomembnej�a vpra�anja, ki nastajajo na podro?ju sodobne poslovne dokumentacije. Najprej spregovori o povezavi med informacijsko pismenostjo in poslovno dokumentacijo, nato navede pomen poslovne dokumentacije na razli?nih podro?jih dela, tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu, prika�e dualnost sodobnih sistemov vodenja dokumentacije, saj se �e vedno sre?ujemo tako s papirnato kot ?edalje bolj tudi z elektronsko obliko dokumentacije. Poslovni dokumenti v organizacijah so zelo razli?ni; prav tako so precej razli?na tudi pravila za oblikovanje in pisanje poslovnih dokumentov. Vpra�anja, ki se jim bo treba v prihodnosti �e bolj posvetiti, so razli?na kultura in jeziki, v katerih poslovni dokumenti nastajajo. Med pomembna vpra�anja sodobne poslovne dokumentacije spadajo eti?ni problemi, ki nastajajo pri oblikovanju in pisanju poslovnih dokumentov ter izobra�evanje na podro?ju poslovne dokumentacije.

2 Informacijska pismenost

Prvo vpra�anje, s katerim se sre?ujemo pri poslovni dokumentaciji, je informacijska pismenost, ki spada med najpomembnej�a znanja v okviru poslovne komunikacije. Z vpra�anjem informacijske pismenosti so se prvi za?eli ukvarjati knji�ni?arji, vendar je postala tako pomembna, da se jo uvaja v vse univerzitetne �tudije, pa tudi v razli?na kraj�a poslovna izobra�evanja in usposabljanja. American Library Association definira informacijsko pismenost kot sposobnost, da ?lovek ve, kdaj potrebuje informacijo in zmo�nost, da najde, ovrednoti in u?inkovito uporablja potrebno informacijo. Informacijska pismenost ni tehni?na ve�?ina (se pravi poznavanje iskanja informacij v ra?unalni�ki bazi podatkov), ampak kognitivna � da znamo kriti?no razmi�ljati o informacijah, ki jih najdemo v knjigah, revijah, na spletnih straneh in drugod (Decarie, 2012).

Pri uvajanju informacijske pismenosti se danes sre?ujemo predvsem s problemom, ali naj i�?emo informacije preko ra?unalnika ali v knji�nici. Jasno je, da �tudenti ho?ejo in i�?ejo informacije predvsem preko ra?unalnika in ne v knji�nici. Tudi ?e jih nau?imo, da informacije na internetu nikakor niso zanesljive, jih sku�ajo pridobiti tako, da si ne izposojajo ve? knjig iz knji�nice, ampak preko online sistema. Nekatere univerze imajo dobre online knji�nice, vendar ne vse, zato �tudenti pogosto uporabljajo Wikipedio kot vir podatkov. Nekateri predavatelji dovoljujejo, da se v seznamu referenc uporablja Wikipedio, drugi spet ne.

3 Poslovni dokumenti in njihov pomen

Poslovni svet najve?krat komunicira s pomo?jo poslovnih dokumentov, s katerimi posreduje pravilno, natan?no, pravo?asno informacijo, pomaga voditi poslovne procese ter vpliva na na?in mi�ljenja in dela. Izraz dokumentarno gradivo ozna?uje gradivo, ki ga organizacija prejme ali nastane pri njenem delu. Dokument je temeljna enota dokumentarnega gradiva - zapis kakr�nekoli oblike in vrste, ki vsebuje informacijo, pomembno za poslovno ali upravno delo. Dokument je poslovno ali uradno pismo ali dopis, ponudba, pogodba, naro?ilnica, ra?un, reklamacija, ban?ni izpisek, statut, pravilnik, pro�nja, odlo?ba, prito�ba, sklep, zapisnik, zapisana izjava, potrdilo, spri?evalo in podobno. Dokument pogosto imenujemo kar z imenom, npr. naro?ilnica ali ponudba. Med dokumente uvr�?amo tudi na?rte, risbe, fotografije, fotokopije, slike, zapise na diskih, disketah, CD-jih, filmih, mikrofilmih itd. Ker so dokumenti tako pomembni v vsakem poslovanju, bi jim morali nameniti enako pozornost kot marketingu, financam, kadrovanju in informacijski tehnologiji. Vendar pa ima po navajanju Craina samo 25 % ameri�kih podjetij strategijo dela z dokumenti (Craine 2000).

Condron, F., McElgunn, J., Portsmouth, I. (2012) v svojih nasvetih o dobri praksi v poslovnem svetu navajajo, da je delo nujno potrebno dokumentirati. Uspe�na podjetja vodijo dokumente o svoji dejavnosti, saj bi se sicer pomembne zadeve izgubile; dokumentacija pa je pomembna tudi tedaj, ko se podjetje prodaja. ?e so podatki samo v glavi lastnika, ne pa na papirju, je preve? informacijske vrednosti podjetja vezano na fizi?no in ne na pravno osebo. Podjetje lahko bistveno pove?a prodajno ceno, ?e lahko kupcu ponudi dokumentacijo � priro?nik, ki navaja politike in postopke o tem, kako voditi podjetje, vklju?no z razli?nimi formularji, dopisi, ?ekirnimi seznami itd. S tem se lahko ceno pri prodaji podjetja podvoji. Dokumenti so zelo pomembni tudi za vodenje ra?unovodstva in za dokazovanje, da dela podjetje v skladu s predpisi oziroma zakonodajo (Borglund et al., 2009).

Dokumentacija ni pomembna samo na gospodarskem podro?ju, pa? pa tudi v negospodarskih panogah, na primer na podro?ju zdravstva in sociale. Reamer (2005) navaja, kako se je razvijal pomen dokumentacije na podro?ju socialnega dela. V zgodnjih letih so socialni delavci gledali na dokumentacijo predvsem kot instrument, s katerim naj bi omogo?ili raziskave, pou?evanje in znanstvene teorije. Potem je postala dokumentacija pomembna za klini?no prakso in za druge prakti?ne namene, sedaj pa jo cenijo tudi zato, ker pomaga pri rizi?nem vodenju in �?iti socialne delavce v primerih eti?nih prito�b ali to�b.

4 Najpomembnej�i dokumenti

Te�ko je na�teti vse pomembne dokumente v podjetjih, ki opravljajo dejavnosti na razli?nih podro?jih, �e posebej, ?e gledamo na vse razli?ne funkcije. Vagts (2009) kot najpomembnej�e dokumente navaja predvsem zapisnike uprave, razli?nih komisij in drugih organov, delni?arjev, pogodbe, dokumente, poslane vodjem razli?nih oddelkov. Foster in Davis (2002) poudarjata pomen dokumentacije za praktike, predvsem za mened�erje (zlasti pisni zapisi o poslovnih procesih) in za tiste, ki vodijo kadrovske oddelke. Carillo-Duran in Nuno-Moral (2010) govorita o pomenu dodane vrednosti, ki jo ima dokumentacija pri vodenju nesnovne aktive, posebno image-u dru�be. Poudarjata, da morajo organizacije vzeti dokumentacijo kot del vodenja dejavnosti. Blairova in Smithova govorita o dokumentaciji v bolnici in kot najpomembnej�e na�tevata klini?ne odlo?itve in intervencije ter pomen racionalnega in kriti?nega mi�ljenja v teh dokumentih (Blair, Smith, 2012). V BJC Health Systems (1996) so izpostavljene samoocene zaposlenih, ki naj bi pomagale zaposlenim pri ocenjevanju svojih ve�?in glede dokumentiranja, zapis o korektivnem dejanju, ocena izvedbe, poro?ilo delodajalca o nesre?i pri delu, bolezni, mese?no poro?ilo o izbolj�anju kvalitete.

5 Oblikovanje poslovne dokumentacije

Dr�ave nimajo predpisanih zakonov za oblikovanje in pisanje poslovnih dokumentov, razen na dolo?enih podro?jih kot npr. v Sloveniji Uredba o upravnem poslovanju. Poslovne dokumente zato oblikujemo in pi�emo tako, kot jih od nas pri?akujejo v organizaciji, za katero delamo. Ve? relevantnih avtorjev pa navaja, da se moramo pri tem zavedati, da imamo danes vsi malo ?asa in da nismo pripravljeni brati predolgih sporo?il, pa naj bodo �e tako lepo napisana. Dokumenti morajo biti jasni, natan?ni, prepri?ljivi in naj vsebujejo samo tisto, kar je nujno potrebno. Marsikdo sicer zna napisati dolg dopis s �tevilnimi prilogami in obrazlo�itvami, vendar tak�ni dokumenti dokazujejo predvsem, kako dobro pisec pozna dolo?eno temo ali njegove sposobnosti pisnega izra�anja, nikakor pa ne ka�ejo prijaznosti do prejemnika sporo?ila. Dokumentov ne beremo zato, ker bi nas to zabavalo, ampak zato, da re�ujemo zadeve, in to ?im hitreje. Andrienne Escoe priporo?a, da v poslovne dokumente vklju?imo samo tisto, kar zahteva zakon, pogodba, kar je nujno zaradi poslovnega procesa, ali ?e bi izpustitev dokumenta ali njegovega dela organizaciji povzro?ila kak�no �kodo (Escoe, 2001, 15).

E-sporo?ila se pi�ejo nekoliko druga?e kot dopisi. Predvsem so navadno nekoliko manj formalna kot papirnati dopisi in prevzemajo nekatere elemente in zna?ilnosti SMS-sporo?il. Dejstvo je, da iz ekrana beremo druga?e kot s papirja in da je treba temu prilagoditi tudi stil pisanja. Tui pri pisanju e-sporo?il je osnovno na?elo, da mislimo na bralca � prejemnika e-sporo?ila (Dorner, 2002).

6 Papirnata in elektronska dokumentacija

Poslovno dokumentacijo v osemdesetih letih 20. stoletja so prete�no vodili poslovni sekretarji tako, da so pisali dokumente in jih razvr�?ali v pisarni�ke omare. �ele v devetdesetih letih prej�njega stoletja je pri�lo do pisanja poslovnih dokumentov na ra?unalnik. Dokumentacijo so vodili v skladu z ISO standardi 9001 in sicer bolj zaradi pridobivanja certifikatov kakovosti, kot zaradi urejene dokumentacije ali zaradi dokumentacije kot podpore poslovnim procesom (Best, 2013). Dokumentacijo so shranjevali tako na papir kot na diskete, saj je marsikatero podjetje ugotavljalo, da je papir mnogo bolj zanesljivo sredstvo za hrambo informacij kot pa tedanji ra?unalni�ki pripomo?ki. �ele po letu 2000 se je za?elo govoriti o pisarni brez papirja, vendar �e danes ve?ina podjetij ugotavlja, da pisarna brez papirja pravzaprav ni mo�na. Ra?unalni�ki programi �e danes marsikje predstavljajo samo orodje, ki navaja zadeve delovne organizacije in jih shranjuje po kronolo�kem principu. Podjetja �e vedno izdelujejo �tevilne podvajajo?e se dokumente in evidence, predvsem pa se dokumenti nahajajo na zelo razli?nih lokacijah (na primer ra?unovodski dokumenti v ra?unovodstvu, kadrovski dosjeji pri vodji kadrovske ali pravne slu�be, pogodbe s strankami v komercialni slu�bi itd.). V dana�njem ?asu bi bilo sicer la�e povezati vse dokumente in tako omogo?iti, da bi imeli pristop do njih vsi zaposleni vsak trenutek, vendar je veliko vpra�anje, kdo bi lahko to naredil v majhnih podjetjih, ki nimajo posebnega zaposlenega niti za pisanje in vodenje dokumentacije, niti nimajo lastne ra?unalni�ke slu�be, ki bi se znala organizirati dokumentacijo. Borglund et al. (2009) so naredili raziskavo na �vedskem in Finskem o tem, koliko delajo na elektronskem vodenju podatkov majhna in srednje velika podjetja in pri�li do ugotovitve, da poteka vodenje e-dokumentov na precej improviziran na?in in da je odvisno od posameznikov, ki imajo navadno bolj malo znanja oziroma izobrazbe na tem podro?ju. Seveda obstajajo ra?unalni�ki programi, ki omogo?ajo popolnoma avtomatizirano naro?anje proizvodov ali storitev in dajejo avtomatizirane odgovore, a jih veliko uporabnikov ravno zaradi tega zavra?a. Razli?ni uporabniki ra?unalni�kih sistemov nimajo enakih stopenj znanja, zato jim popolna avtomatizacija nikakor ne odgovarja in jim verjetno tudi �e dolgo ne bo. Smart K. L, Whiting M. E., in De Tienne K. B. (2001) so ocenjevali potrebe po tiskani in online dokumentaciji glede na �elje strank. Ker marsikatera organizacija v zadnjih letih dela izklju?no z elektronsko dokumentacijo (saj je ta cenej�a), so raziskali, ali si stranke bolj �eiljo tiskanih ali elektronskih gradiv. Pokazalo se je, da uporabniki cenijo tako tiskane kot online dokumente, pri tem pa je odlo?ilen namen uporabe.

7 Jezik v poslovni dokumentaciji

Poslovna dokumentacija se najpogosteje uporablja z vidika slovni?no pravilnega jezika. Med novej�imi pa je stali�?e, da je treba pri poro?anju javnosti v poslovnem in uradovalnem jeziku uporabljati preprost jezik. Greer (2012) priporo?a, da je potrebno na?ela o uporabi preprostega jezika uvajati tudi v sodobne u?ne na?rte poslovnih �ol.

Eden od problemov v sodobni poslovni dokumentaciji je uporaba tujih jezikov in oblikovanje dokumentov v okviru posameznih jezikov. Nejasni, nenata?ni in dvoumni izrazi zlahka pripeljejo do napak in do razli?ne interpretacije sporo?il. Amant (2013) govori o prevajanju izrazov v medicinski stroki in pravi, da prevajanje postaja pomemben vidik komuniciranja v zdravstvu, saj zdravstvene dejavnosti ?edalje bolj segajo na globalno podro?je. Da je vstop na globalno podro?je uspe�en, mora biti dejavnosti omogo?en dostop, ta pa je mo�en s pomo?jo prevajanja zamisli ali navodil o tem, kako ravnati s kak�nimi napravami. To pomeni, da bi morali pisci zdravstvenih besedil preveriti svojo prakso pri pisanju in ustvarjati besedila, ki se jih da zlahka in u?inkovito prevajati. Pisci morajo razumeti, kaj je prevod in kaj prevajalci delajo. Prevajanje zajema tako poznavanje jezikov kot pomena. Pisec teksta za podro?je zdravstva pa se mora zavedati, da je pomembna oseba iz publike, ki bo prebirala njegov tekst, tudi prevajalec. To stali�?e se bo v prihodnosti prav gotovo raz�irilo na vsa podro?ja ?lovekovega delovanja.

8 Eti?ni problemi vodenja dokumentov

Etika postaja eden klju?nih pojmov sodobnega poslovanja. Poslovna etika ni le modna tendenca, ki se v zadnjem ?asu pojavlja v okviru trajnostnih vsebin, ampak trdna osnova za dobro in po�teno poslovanje. ?e se vodstvo podjetja zavestno odlo?i za eti?no poslovanje in ima korekten odnos do strank, te znajo ceniti po�tenost kot del storitve. Biti eti?en ni samo vpra�anje vrednot, ampak tudi poslovnega uspeha. ?e ho?emo biti pri e-sporo?anju eti?ni, ni dovolj le, da pazimo na bonton. Predvsem je pomembno, da pri sporo?anju upo�tevamo resnico, da ne skrivamo zadev, da se ne izogibamo resnici, da poudarjamo klju?ne teme, da ne predstavljamo zadev v napa?ni lu?i, da ne prikazujemo problemov preve? poenostavljeno ali preve? komplicirano, da uporabljamo pravi ton (Dobrin et al., 2010).

Pomemben eti?ni problem pri poslovni dokumentaciji je za�?ita podatkov. Reamer (2013) govori o dokumentaciji v socialnem delu, ki sedaj vklju?uje veliko sodobne tehnologije, s tem pa spro�a tudi nova eti?na vpra�anja. Sodobni socialni delavci ne uporabljajo ve? samo papirja, pa? pa svetujejo tudi preko ra?unalnika, telefona, obstaja video svetovanje, e-socialne mre�e, svetovanje po e-po�ti in razli?na besedna sporo?ila. S tem nastajajo novi in zapleteni problemi, kako zagotoviti stranki zasebnost, kako poskrbeti za tajnost podatkov, kako upo�tevati konflikte interesov, omejitve, konec in prekinitev storitev, kako pri tem zagotoviti raziskovanje in evidenco dokumentov. Avtor daje nekaj prakti?nih strategij, kako za�?ititi tako stranke kot socialne delavce. Vpra�anje etike izpostavijo tudi Cumming et al. (2007) v zvezi z dokumentacijo bolni�ni?nih socialnih delavcev. Navajajo, da med najpomembnej�e sodijo ocene, intervencije in rezultati socialnega dela. Dokumenti, ki vsebujejo te navedbe, pa hkrati predstavljajo glavno podro?je eti?nih tveganj. Socialni delavci so tveganja sku�ali zmanj�ati tako, da so ocenili obsto?e dobre prakse zdravstvenih evidenc in jih ponovno postavili na mesto pomembnih sestavnih delov bolni�ni?ne in eti?ne prakse ter zavrnili hipotezo, da je to samo nepomembno administrativno delo.

9 Izobra�evanje o vodenju poslovne dokumentacije

V visokih �olah je navadno premalo knji�ni?arjev, da bi lahko �tudente uvajali v informacijsko pismenost, zato to delo prevzemajo vsi izvajalci �tudijskih programov. S pomo?jo izobra�evanja na tem podro?ju naj bi �tudente usposobili za raziskovanje, kriti?no vrednotenje informacij in iskanje ustreznih re�itev za poslovne probleme. Univerze �tudente uvajajo v razli?ne metode raziskovanja in kriti?nega mi�ljenja in pri tem poudarjajo, da je treba razvijati kriti?no razmi�ljanje predvsem na osnovi znanstvene literature, ne samo Googla in Wikipedie.

Prav tako je pomembno, da se �tudente nau?i pisnih ve�?in. Veliko relevantnih avtorjev se prito�uje, da diplomanti MBA nimajo dovolj znanja na podro?ju pisnega izra�anja (Butler, 2007; Divoky and Rothermel, 2009; Middleton, 2011; Demast, 2008; Grinols and Waller, 2010) kot navajajo May, Thompson in Hebblethwaite (2012). ?e celo �tudenti MBA programov ne znajo napisati jasnih, natan?nih, prepri?ljivih in slovni?no pravilnih sestavkov, mora biti problem pri neangle�kih poslovne�ih na stopnji izobra�evanja 6.1 ali 6.2 �e veliko huj�i. May, Thompson in Hebblethwaite (2012) navajajo, da je pedago�ka literatura o poslovnem pisanju omejena, sploh pa ni na to temo empiri?nih raziskav � oziroma je njihova prva te vrste. Lawrence H. (2013) pravi, da je v mened�mentu precej vaj iz osebnega, razmi�ljajo?ega pisanja, manj pa jih je pri pou?evanju poslovnega komuniciranja, zato predlaga, da se podobne vaje, kot se jih uporablja v mened�mentu, uporabi tudi pri predavanjih iz poslovnega komuniciranja. Burt in Lewandowski (1994) v u?nem gradivu, ki je bilo izdelano za te?aje pismenosti, navajata kot pomembne naslednje vsebine: 1) splo�ni principi pisanja, 2) na?ela jasnega komuniciranja (jasnost, publika, vizualna sredstva) in identifikacija sistemskih tipov, ra?unov in zahtev strank; 3) delo s primeri in dolo?anje slabe dokumentacije; 4) dobra in slaba dokumentacija; 5) pisanje lastnih dokumentov; 6) kritika dokumentarne produkcije drugih.

10 Zaklju?ek

Razmi�ljanje o glavnih problemskih sklopih sodobne poslovne dokumentacije smo za?eli s pojmom informacijske pismenosti. Bistveno pri poslovni dokumentaciji je, da znamo prepoznati, kdaj je informacija potrebna in zmo�nost, da najdemo, ovrednotimo in u?inkovito uporabljamo potrebno informacijo. Informacijska pismenost ne pomeni, da tehni?no obvladamo iskanje informacij v ra?unalni�kih bazah podatkov, pa? pa, da znamo kriti?no razmi�ljati o informacijah, ki jih najdemo v knjigah, revijah, na spletnih straneh in drugod. V primeru, da informacijo prena�amo od vira k prejemniku, govorimo o komunikaciji. S komuniciranjem izmenjujemo znanje in izku�nje, se sporazumevamo, prepri?ujemo, nadzorujemo delo sodelavcev ali z njimi kako druga?e sodelujemo. Eno od najpomembnej�ih orodij komuniciranja je poslovna dokumentacija, ki mora biti jasna, natan?na, prepri?ljiva in naj vsebuje samo tisto, kar je nujno potrebno. Poslovni dokumenti, s katerimi posredujemo pravilno, natan?no, pravo?asno informacijo, pomagajo voditi poslovne procese ter vplivajo na na?in mi�ljenja in dela, pomembni pa so tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu. Mnenja o tem, kateri dokumenti so pomembni, so zelo razli?na in sicer predvsem zato, ker nastajajo na razli?nih podro?jih. Slovni?na pravilnost jezika v poslovni dokumentaciji je �e stara zadeva, ki jo je obravnavalo veliko relevantnih avtorjev; novej�ega datuma pa so zahteve, da se sporo?anje javnosti izvaja v preprostem, lahko razumljivem jeziku. Zaradi globalizacije danes nastajajo �e nova pravila o uporabi jezika: besedila je potrebno ustvarjati in pisati tako, ki se jih da zlahka in u?inkovito prevajati. V zvezi z etiko se pojavljata predvsem dva sklopa vpra�anj: da pri sporo?anju upo�tevamo resnico, da ne skrivamo zadev, da se ne izogibamo resnici, da poudarjamo klju?ne teme, da ne predstavljamo zadev v napa?ni lu?i, da ne prikazujemo problemov preve? poenostavljeno ali preve? komplicirano, da uporabljamo pravi ton; po drugi strani pa je pomembna za�?ita podatkov. Izobra�evanje na podro?ju poslovne dokumentacije se glede na pregled relevantnih avtorjev osredoto?a predvsem na vpra�anje informacijske pismenosti � kako �tudente nau?iti, da bodo znali najti, ovrednotiti in u?inkovito uporabljati potrebno informacijo in kako pisati jasne, natan?ne, prepri?ljive in slovni?no pravilne dokumente.

Iz pregleda relevantne literature torej lahko vidimo, da je potrebno na podro?ju poslovne dokumentacije narediti �e veliko raziskav in njihove ugotovitve prenesti v izobra�evanje. Predvsem je �e premalo raziskav o tem, kateri dokumenti so najpomembnej�i na razli?nih podro?jih, treba se je poglobiti v oblikovanje in pisanje poslovne dokumentacije, raziskati, katere poslovne dokumente naj bi imeli na ra?unalnikih in katere na papirju, kako se upo�teva eti?na pravila. Treba pa bo tudi raziskati in bolje uveljaviti na?ela o uporabi preprostega, jasnega jezika, ki bo ne le omogo?al razumevanje sporo?il za ve?ji del bralcev kot sedaj, pa? pa bo tudi postavil osnove za bolj�e mo�nosti prevajanja poslovne dokumentacije.

Literatura

Amant, K. (2013) �Understanding the process of language translation: A primer for medical writers�, AMWA Journal: American Writers Association Journal, vol. 28, no. 1, 3 � 7.

Best, B. (2013) �Are your documents under control�, Quality, vol. 52, no. 5, 40 - 42.

BJC Health Systems. (1996). Improving department documentation: Better documentation writing. Saint Louis Community College, MO.

Blair, W., Smith, B. (2012). "Nursing documentation: Frameworks and barriers", Contemporary Nurse, vol. 41, no. 2, 160-168.

Borglund, E., Anderson, K., Sirkemaa, S., Wahlberg, O., Sandberg, K. (2009). "Business Values of Electronic Records Management in Smes" in Ljurgberg, J., Grunden, K. (eds) The Proceedings of the 3rd European Conferrence on Information Management and Evaluation. Reading: Academic Publishing.

Burt, L., Lewandowski, C. (1994). Documentation, Trenton, NJ, Mercer County Community College. Dostopno na: http://www.eric.ed.gov/contentdelivery/servlet/ERICServlet?accno=ED368982 (30. 10. 2013).

Carillo-Duran, M. V. in Nuno-Moral, M.M. (2010). �La documentacion en la evaluacion y gestion de la imagen corporativa�, El Professional de la Informacion, vol. 19, no. 2, 123 � 132.

Condron, F., McElgunn, J., Portsmouth, I. (2012) �The 30 best business practices of all time�, Profit, vol. 31, no. 2.

Craine, Kevin. (2000). Designing a document strategy. Grapevine (Texas): MC2 Books.

Cumming, S., Fitzpatrick, E., McAuliffe, D., McKain, S., Martin, C., Tonge, A. (2007) �Raising the Titanic: Rescuing social work documentation from the sea of ethical risk�, Australian Social Work, vol. 60, no. 2, 239 � 257.

Decarie, C. (2012). �Information Literacy and Dead (?) Celebrities�, Business Communication Quarterly, vol. 75, no. 2, 166 � 172.

Dobrin S.I., Keller C.J., Weisser, C.R. (2010). Technical communication in the twenty-first century. Upper Saddle River: Prentice Hall.

Dorner J. (2002). Writing for the Internet. Oxford: University Press.

Escoe A. (2001). The practical guide to people-friendly documentation. Milwaukee: ASQ Quality Press.

Foster, P., Davis, B. D. (2002) �Performance documentation�, Business Communication Quarterly, vol. 65, no. 2, 108 � 114.

Greer, R. R. (2012) �Introducing plain language principles to business communication students�, Business Communication Quarterly, vol. 75, no. 2, 136-152.

Lawrence, H. (2013) �Personal, reflective writing: A pedagogical strategy for teaching business students to write�, Business Communication Quarterly, vol. 76, no. 2, 192 � 206.

May, Thompson in Hebblethwaite (2012) �A process for assessing and improving business writing at the MBA Level�, Business Communication Quarterly, vol. 75, no. 3, 252 � 270.

Reamer, F. G. (2013) �Social work in digital age: Ethical and risk management challenges�, Social Work, vol. 58, no. 2, 163 � 172.

Reamer, F. G. (2005) �Documentation in social work: evolving ethical and risk-management standards�, Social Work, vol. 50, no. 4.

Smart, K. L., Whiting, M. E., DeTienne, K. B. (2001). �Assessing the Need for Printed and Online Documentation: A Study of Customer Preference and Use", Journal of Business Communication, vol. 38, no. 3, 285 � 314.

Vagts, D. F. (2009) �Why directors need to keep records�, Harvard Business Review, vol. 56, no. 6, 28-30.