Povzetek

Prispevek povzema glavne to?ke �Zelene knjige o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030�,ki jo je Evropska komisija objavila z namenom zagotavljanja napredka na treh glavnih podro?jih: zmanj�evanje emisij toplogrednih plinov, trajnostni energetski sistemi, pove?anje dele�a obnovljivih virov energije, �ir�e uporabe zajemanja in skladi�?enja ogljikovega dioksida ter razvoj v smeri nizko-oglji?ne dru�be.

Klju?ne besede:podnebne spremembe, trajnostni razvoj, emisije toplogrednih plinov, fleksibilni mehanizmi, trgovanje z emisijskimi kuponi, energetska u?inkovitost

Abstract

Article summarizes the main points of the "Green Paper on the climate and energy policy until 2030", which was published by the European Commission in order to ensure progress in three main areas: reducing greenhouse gas emissions, secure energy systems, increased share of renewable energy sources, the wider use of capture and storage of carbon dioxide and the development towards a low-carbon economy.

Keywords: climate change, sustainable development, greenhouse gas emissions, flexible mechanisms, emission allowances, energy efficiency

1. Uvod

Evropska komisija je objavila t.i. �Zeleno knjigo o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030�, na osnovi katere je odprla posvetovalno obdobje, ki bo trajalo od 28. marca 2013 do 02. julija 2013. Klju?ni cilji okvira so zmanj�evanje emisij toplogrednih plinov, zagotavljanja oskrbe z energijo ter spodbujanje rasti, konkuren?nosti in novih delovnih mest s pomo?jo visoke tehnologije, vse skupaj na podlagi stro�kovno u?inkovitega pristopa.

Svoje mnenje lahko posredujejo vsi EU dr�avljani in organizacije, vklju?no z javnimi organi in ostali pomembni udele�enci zunaj EU.

Okvir 2030 naj bi bil zgrajen s pomo?jo izku�enj in problemov, s katerimi smo se soo?ali v konkretnih situacijah obstoje?ega okvira. Dodatno naj bi vklju?eval dolgoro?ni pogled prehoda v konkuren?no nizko-oglji?no gospodarstvo v letu 2050. ?im hitrej�i dogovor je pomemben zaradi treh najpomembnej�ih razlogov:

- dolgoro?ni nalo�beni cikli pomenijo, da bo infrastruktura, ki bo sofinancirana danes oziroma v bli�nji prihodnosti, �e vedno v uporabi leta 2030 in po tem letu. Zato investitorji potrebujejo dolo?eno stopnjo varnosti in zmanj�ano zakonodajno tveganje;

- jasno definiranje ciljev za leto 2030 bo v podporo uspe�nemu napredovanju v smeri konkuren?nega gospodarstva in zanesljivemu energetskemu sistemu z ustvarjanjem u?inkovitih in nizko-oglji?nih tehnologij ter s spodbujanjem raziskav, razvoja in inovacij, ki lahko ustvarijo nove mo�nosti za rast in delovna mesta;

- globalni podnebni dogovor pri?akuje do konca leta 2015. EU se mora pred tem dogovoriti o �tevilnih vpra�anjih, vklju?no z lastnimi ambicijami za leto 2030, le na tak na?in, se bo EU lahko uspe�no dogovarjala z drugimi dr�avami.

2. Obstoje?i okvir EU podnebne in energetske politike ter kaj je bilo dose�eno

Obstoje?i okvir politike temelji na treh temeljnih ciljih, ki jih je treba dose?i do leta 2020:

- 20-odstotno zmanj�anje emisij toplogrednih plinov glede na leto 1990;

- 20-odstotni dele� obnovljivih virov energije v celotni porabi energije;

- 20-odstotni prihranek porabe primarne energije v primerjavi s predvidevanji.

Dodatno obstajajo �e t.i. specifi?ni 2020 cilji za obnovljive vire energije v prometnem sektorju (10 odstotkov) in zmanj�anje vsebnosti ogljika v gorivih (6 odstotkov). Evropska komisija je zahtevala revizijo EU zakonodaje, ki obravnava obdav?itev energetskih proizvodov in elektri?ne energije, z namenom odstranitve prekrivanja z obstoje?imi fiskalnimi instrumenti.

Cilj 20-odstotnega zmanj�anje emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2020 v primerjavi z emisijami v letu 1990 se izvaja na osnovi EU Sheme trgovanja z emisijami (EU ETS) in dogovora glede zmanj�evanja omenjenih emisij v sektorjih, ki ne sodelujejo v EU ETS. Ocenjeno je bilo, da so emisije TGP proizvedene v letu 2011 zna�ale 16 odstotkov pod ravnijo iz leta 1990.

EU ETS trg oblikuje enotno ceno emisij za velike industrijske naprave, energetski in letalski sektor. Po podatkih za leto 2012 vklju?uje dobri 14.000 naprav, ki pokrivajo ve? kot 50 odstotkov vseh EU emisij TGP. Enotna cena emisij omogo?a, da dose�emo podnebne oziroma okoljske cilje na stro�kovno u?inkovit na?in. Kljub dejstvu, da kapica na ETS emisije zna�a -21 odstotkov do leta 2020 glede na leto 2005, naj bi se �e dodatno zni�evala tudi po letu 2020. Globalna gospodarska kriza je povzro?ila kr?enje aktivnosti v vseh sektorjih, kar je pripomoglo tudi k intenzivnej�emu zmanj�evanju emisij TGP.

Dogovor o zmanj�evanju emisij TGP v sektorjih, ki ne sodelujejo v EU ETS temelji na skupnem 10-odstotnem cilju zmanj�anje emisij do leta 2020 glede na leto 2005. Obsega ukrepe, kot so izbolj�anje CO2 in energetske u?inkovitosti osebnih vozil, v stanovanjem sektorju, specifi?nih odpadkov ter okoljske in kmetijske politike.

Napredek je opazen tudi na podro?ju doseganja 20-odstotnega dele�a obnovljivih virov energije v bruto celotni porabi energije do leta 2020. V Tabeli 1 so prikazani dele�i obnovljivih virov energije za posamezne dr�ave ?lanice v letu 2010 in njihov cilj za leto 2020.

Tabela 1: Dele�i obnovljivih virov energije za EU dr�ave ?lanice v letih 2010 in 2020 (v %)

Tabela 1 ka�e, da je v letu 2010 dele� obnovljivih virov energije na ravni EU zna�al 12,7 odstotkov, kar je za 4,2 odstotni to?ki ve? kot je le-ta zna�al v letu 2005.

V obdobju 1995-2000, ko ni bilo prisotnega nobenega zakonodajnega okvira, se je dele� obnovljivih virov energije povpre?no pove?al za 1,9 odstotke na leto. Medtem ko se je v obdobju 2001-2010 povpre?no pove?al za 4,5 odstotke na leto. Za dosego 2020 cilja se mora omenjeni dele� povpre?no na leto pove?evati za 6,3 odstotke.

Cilj 2020 glede prihranka porabe 20 odstotkov EU primarne energije v primerjavi z napovedmi iz leta 2007 sicer ni zakonsko predpisan za dr�ave ?lanice, vendar je opazen znaten napredek na tem podro?ju. Poraba primarne energije je dosegla svojo najvi�jo raven v letih 2005/2006 pribli�no 1.825 milijonov ton ekvivalenta nafte (Mtoe) in od takrat naprej se postopoma zni�uje ter je v letu 2011 dosegla 1.730 Mtoe. Glavni razlog za padajo?i trend je mo�no pripisati delno gospodarski krizi in delno pove?ani u?inkovitosti obstoje?ih politik. EU industrija je zni�ala energetsko intenzivnost iz 167 toe/mio � v letu 2005 na 149 toe/mio � v letu 2011.

Podnebno-energetski paket iz leta 2009 je mogo?e dopolniti z EU kompleksno zakonodajo na podro?ju notranjega energetskega trga za elektri?no energijo in zemeljski plin, ki je bila sprejeta v letih 2009 in 2010.

3. Glavna podro?ja za oblikovanje bodo?e trajnostne politike

Evropska komisarka za podnebne ukrepe ga. Connie Hedegaard je dejala: �Evropa je ?edalje bolj odvisna od tujih fosilnih goriv in zaradi tega pla?uje ?edalje dra�je ra?une, ki si jih Evropejci ve? ne moremo privo�?iti. Ta re�itev ni ravno dobra. O?itno tudi ne ustreza podnebju, hkrati pa tudi ne na�emu gospodarstvu in konkuren?nosti. Zato smo se odlo?ili, da �elimo v Evropi do leta 2050 dose?i nizko-oglji?no dru�bo. Cilje za 2020 �e imamo, toda 2020 je za ve?ino vlagateljev �e za vogalom. ?as je, da si cilje opredelimo tudi za leto 2030. Hitreje ko nam to uspe, ve? gotovosti bomo zagotovili za na�a podjetja in vlagatelje. Bolj ko bodo cilji ambiciozni, bolj�e bo za podnebje�.

Glavna podro?ja, ki jih Zelena knjiga obravnava, so naslednja:

- kak�ne podnebne in energetske cilje bi bilo treba dolo?iti za obdobje do leta 2030 in kako strogi bi ti cilji morali biti;

- kako dose?i skladnost med razli?nimi instrumenti posameznih politik;

- kako lahko energetski sistem najbolje prispeva h konkuren?nosti EU;

- kako upo�tevati razli?ne zmogljivosti dr�av ?lanic za ukrepanje.

Energetski na?rt za leto 2050 in na?rt za nizko-oglji?no gospodarstvo v letu 2050 predlagata za leto 2030 naslednje scenarije:

- emisije TGP na podro?ju EU bi bilo treba zmanj�ati za 40 odstotkov glede na emisije v letu 1990, da bi lahko dosegli zmanj�anje emisij TGP za 80-95 odstotkov do leta 2050;

- ve?ji dele� obnovljivih virov energije, izbolj�ana energetska u?inkovitost ter bolj�a in pametnej�a infrastruktura, to so vse mo�nosti, ki jih pri preoblikovanju energetskega sistema v EU �ne bomo ob�alovali�;

- cene energije naj bi se v obdobju do 2030 pove?ale z znatno �dekarbonizacijo� energetskega sistema ali brez nje. To pa je seveda v ve?ji meri posledica nalo�b v energetski sistem, ki so potrebne v vsakem primeru.

Na podro?ju obnovljivih virov energije smo lahko videli, da so posamezne dr�ave ?lanice na dobri poti, da dose�ejo zastavljene cilje za leto 2020. Vendar pa glede na trajnostna merila EU dr�ave ?lanice prepo?asi izvajajo sistem biogoriv, po drugi strani pa morebitni negativni vplivi uporabe biogoriv v EU trenutno ne zahtevajo nadaljnjih posebnih ukrepov politike. Kljub dose�enemu napredku prihodnji razvoj vzbuja skrb, saj je zaradi trenutne gospodarske krize zelo ote�eno realiziranje zastavljenih ukrepov. Posledice, ?e cilji za leto 2020 ne bodo dose�eni, bodo za EU hude. EU bi ostala mo?no odvisna od fosilnih goriv, kar bi ogrozilo varno oskrbo z energijo in trajnost energije. Z nezadostnim uvajanjem razli?nih tehnologij obnovljive energije se ne bi zmanj�ali proizvodni stro�ki, kar bi pomenilo, da obnovljiva energija ne bi mogla prispevati h konkuren?nosti EU.

Na koncu �e povzemimo posvetovalno sporo?ilo o prihodnosti zajemanja in skladi�?enja ogljikovega dioksida v Evropi. Zajemanje in skladi�?enje oziroma shranjevanje (angl. �Carbon capture and storage � CCS�) so tehnologije, s katerimi se CO2 zajame, transportira in skladi�?i v ustreznih podzemnih geolo�kih formacijah ter tako za vedno odstrani iz ozra?ja. Po vsem svetu uspe�no poteka ve? kot 20 manj�ih predstavitvenih projektov CCS, dva od teh sta na Norve�kem, torej noben na podro?ju EU. Ve?inoma gre za industrijske uporabe, npr. predelava nafte in plina ali kemijska proizvodnja, pri katerih se CO2 zajema v komercialne namene. Osem od teh projektov ima vzpostavljeno celotno verigo CCS, pri ?emer je pri petih zagotovljena ekonomska u?inkovitost pridobivanja nafte. Do danes se CCS �e ne uporablja �ir�e za bla�itev podnebnih sprememb, zato ostajata zni�evanje stro�kov in zagotavljanje ekonomske upravi?enosti �e vedno izziv.

Uporabljeni viri

[1.] EC: �Green Paper � A 2030 framework for climate and energy policies�. COM(2013) 169 final, 27.03.2013.

[2.] EC: �Commission moves forward on climate and energy towards 2030�. IP/13/272.

[3.] EC: �Renewable energy progress report�. MEMO/13/277.

[4.] EC: �Consultative communication on the future of carbon capture and storage in Europe�. MEMO/13/276.