POVZETEK

Namen prispevka je prikazati, da se v dana�njem ?asu izobra�evalni sistemi sre?ujejo z izzivi, kako uvesti kakovost.

Namen notranje presoje je ugotoviti, ali so sestavine sistema kakovosti vi�je strokovne �ole u?inkovite in primerne za doseganje ciljev. To pomeni odkritje neskladnosti z zahtevami sistema vodenja kakovosti za vi�je strokovne �ole. EU je leta 2001 poslala priporo?ila ?lanicam, da vzpostavijo pregledne sisteme evalvacije kakovosti. �ole morajo poskrbeti za uravnote�en okvir samoevalvacije po merilih NAKVIS in zunanje evalvacije. Izvajanje notranje presoje nam je pri uresni?evanju teh ciljev v pomo?.

Pri notranji presoji sistema vodenja kakovosti se preverja dokumente, njihova vsebinska skladnost z zahtevami standardov ter pravilnost izvajanja aktivnosti, potrebnih za u?inkovito vodenje sistema kakovosti na vi�jih strokovnih �olah.

KLJU?NE BESEDE:

Kakovost, notranja presoja, skladnost, neskladnost, priporo?ila

ABSTRACT
This article intends to show that nowadays educational systems face the challenge of how to introduce quality. The purpose of internal assessment is to determine whether the components of the quality system in vocational colleges are effective and suitable to achieve objectives. This means to discover the non-compliances with the requirements of the quality management system for vocational colleges. In 2001 the European Union sent the member states its recommendations to establish transparent quality evaluation systems. Higher education institutions should establish a balanced framework for self-evaluation according to the criteria of the Slovenian Quality Assurance Agency for Higher Education and according to external evaluations.

The implementation of internal assessment helps us in achieving these goals.
In the process of the internal assessment of the quality management system the documents are checked and their compliance with the standard requirements as well as the proper conduct of activities necessary for an effective quality management system at vocational colleges.


KEYWORDS:
Quality, internal assessment, compliance, non-compliance, recommendations

�1           UVOD

Kakovost v poslovnem okolju ni ve? novost. Bila je klju?na konkuren?na prednost �e v osemdesetih letih prej�njega stoletja in je to ostala �e danes (Kaplan in Norton 2000, Me�ko �tok et. al., 2009; Celin�ek in Marki? 2008; Piskar in Dolin�ek, 2006; Trnav?evi? et. al., 2008). Zagotavljanje bolj�e usposobljenosti v kakovostnih sistemih izobra�evanja je bistveni del evropske strategije za re�evanje izzivov prihodnosti. Veliko ciljev Evropske unije je usmerjenih k izbolj�evanju kakovosti in u?inkovitosti sistemov izobra�evanja in usposabljanja, vendar dejavnosti niso usmerjene k formalnemu uniformiranju izobra�evanja in usposabljanju. ?lanice ohranijo polno odgovornost za delovanje izobra�evalnega sistema (Komisija evropske skupnosti 2008).

Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti je aktualna tema v �olstvu, ki ji posve?amo v slovenskem in mednarodnem prostoru veliko pozornosti. Kakovostno vi�je strokovno �olstvo pri?akujejo �tudentje, dobre in zaposljive diplomante si �elijo delodajalci, zahteva pa ga tudi �ir�a dru�ba, saj se ve?ji del vi�jih strokovnih �ol financira iz javnih sredstev. Govor o izbolj�anju kakovosti je govor o izbolj�anju razmerij med ljudmi znotraj zavoda, zato je potrebno izdelati dolgoro?ni plan izbolj�anja kakovosti Vi�je strokovne �ole. Pri sledenju tega cilja je potrebna izdelava samoevalvacije po merilih NAKVIS, katere sestavni del so v okviru ugotavljanja in zagotavljanja kakovostnega procesa vklju?ene notranje presoje. Kot primer vzpostavljanja mened�menta kakovosti na vi�jih strokovnih �olah �elimo v na�em prispevku predstaviti izvedbo notranjih presoj.

V ISO 9000 je zapisano, da je notranja presoja sistemati?en, neodvisen in dokumentiran proces pridobivanja dokazov presoje in njihovega objektivnega vrednotenja, da bi dolo?ilo obseg, v katerem so izpolnjeni dogovorjeni kriteriji presoje. Osnovni namen notranje presoje je, da organizacija dobi povratno informacijo, v kolik�ni meri sistem vodenja kakovosti ustreza planiranim dogovorom ter ?e se sistem u?inkovito izvaja in vzdr�uje (dolo?ila standarda ISO 9001:2000). Pomembno je, da rezultati notranjih presoj na posreden ali neposreden na?in omogo?ajo ?im ve? nadaljnjih izbolj�av.

�2           EVALVACIJA V VI�JIH STROKOVNIH �OLAH

Lahko se najprej vpra�amo, zakaj je potrebna evalvacija v �olah in ali ne bi bilo bolje, da �ole pustimo pri miru, da delajo tisto, kar je njihovo poslanstvo. Vemo, da druge mo�nosti ni, saj �ole evalviramo �e, odkar obstajajo. V?asih to ni bilo tako sistemati?no, ampak bolj spontano, saj so bile pomembne govorice in ugled. Priznane �ole so to postale na osnovi govoric, ki niso bile podprte z raziskavami. Kakovost �ole igra �e danes med star�i pomembno vlogo, saj ve?ina star�ev rada vpi�e svojega otroka v dobro, kakovostno �olo, ki bo nudila otroku kakovostno izobrazbo.

Vi�ja strokovna �ola naj bi bila urejena, dobro vodena �ola, v kateri bi �tudenti pridobili ustrezne kompetence in tudi predavatelji naj bi imeli ustrezne kompetence. Vi�ja �ola naj bi bila tista �ola, iz katere bi odhajali diplomanti z ustreznimi kompetencami. V tem je razlika med dobrimi in slabimi �olami, tu nastopi kakovost in evalvacija. Po strokovnih razpravah je najbolje za �ole, da se opravljajo notranje in zunanje evalvacije.

�2.1         ZUNANJA EVALVACIJA

V Sloveniji je za zunanjo evalvacijo pristojna Nacionalna agencija za kakovost v vi�jem �olstvu - NAKVIS (Zakon o visokem �olstvu, 2009 in Zakon o vi�jem strokovnem izobra�evanju, 2004).

Z zunanjo evalvacijo se ugotavlja doseganje z zakonodajo predpisanih standardov, napredek v delovanju �ole in izbolj�anje izvajanja �tudijskih programov. Agencija opravi zunanjo evalvacijo vi�je strokovne �ole vsakih pet let - to je redna evalvacija. Izredna evalvacija se lahko opravi kadarkoli. Postopek za zunanjo evalvacijo se za?ne na predlog vlagatelja oziroma Agencije. Vlo�iti je potrebno predlog za zunanjo evalvacijo in prilo�iti predpisane priloge. Svet Agencije imenuje skupino strokovnjakov, ki bo izvedla zunanjo evalvacijo na �oli. Zunanji evalvatorji pregledajo samoevalvacijsko poro?ilo, predlo�eno dokumentacijo in opravijo obvezen ogled �ole. Nato po�ljejo evalvacijsko poro?ilo vi�ji strokovni �oli, ki lahko v roku enega meseca sporo?i pripombe. Postopek zunanje evalvacije se kon?a z odlo?itvami Sveta NAKVIS-a o doseganju predpisanih standardov.

�2.2         SAMOEVALVACIJA kot notranja evalvacija

Samoevalvacija je sistemati?en pristop zbiranja podatkov o kakovosti zavoda - �ole. V samoevalvacijo so zajeti vsi udele�enci (vodstvo, predavatelji, ostali zaposleni, �tudentje, delodajalci, diplomanti, lokalna skupnost itd.).

Samoevalvacijsko poro?ilo je dokument, v katerem vodstvo �ole prika�e doseganje ciljev in kriti?no analizo stanja. Vse to mora biti podprto z dokazi, vsebovati mora tudi predloge in priporo?ila za izbolj�anje kakovosti. Lahko re?emo, da je nujno potrebno izdelovati samoevalvacijsko poro?ilo. Samoevalvacijo je potrebno izvajati, da odkrivamo vrzeli med pri?akovanim in dejanskim stanjem, da na?rtujemo in izpeljemo izbolj�ave, ki bodo zmanj�ale razkorak med pri?akovanim in dejanskim stanjem. Samoevalvacijsko poro?ilo lahko ovrednotimo kot zelo pomembno poro?ilo, saj nam poda celovito sliko o kakovosti zavoda, daje izhodi�?a za postavljanje ciljev tako kratkoro?nih kot razvojnih ter prioritet. Podatki, ki jih prika�emo v samoevalvacijskem poro?ilu in imajo dolo?en trend, nam omogo?ajo preventivno delovanje. Samoevalvacijsko poro?ilo vklju?uje vse zaposlene in ostale sodelujo?e v procesu vi�je strokovne �ole. Predstavlja osnovo za sistemati?no vodenje izbolj�av, ki ga izvajamo po metodi PDCA in sicer po naslednjem vrstnem redu:

• - analiza, ocena stanja,
• - definiranje ciljev in izbolj�ave,
• - prepoznavanje mo�nosti in na?rtovanje aktivnosti za izbolj�avo,
• - izvajanje aktivnosti in merjenje napredka
• - evalvacija izvedenih izbolj�av.

�3           VLOGA IN POMEN NOTRANJE PRESOJE V mened�mentu KAKOVOSTI

Namen tegapoglavja je predstaviti razli?ne poglede na mened�ment kakovosti v izobra�evanju, saj je tega zaradi �tevilnih procesov, ki potekajo v izobra�evanju, te�ko opredeliti. Procesi in dejavnosti, so med seboj povezani in vplivajo drug na drugega.

S sistema vodenja kakovosti na vi�ji strokovni �oli smo dokumentirali in dolo?ili temeljne procese in njihovo medsebojno povezanost, z vidika vpliva procesov na zadovoljstvo �tudentov, zaposlenih, podjetij, ki omogo?ajo prakti?no izobra�evanje �tudentov in ostalih partnerjev. Dolo?ili smo kriterije in metode za zagotovitev ustreznega delovanja in nadzora u?inkovitih procesov ter zagotovitev ustreznih virov in informacij za podporo in nadzor dolo?enih procesov in njihovega izbolj�evanja.

V Poslovniku sistema vodenja kakovosti (2009) vodstvo vi�je strokovne �ole dolo?a s politiko kakovosti  cilje in strategije kakovosti, hkrati se zavezuje, da jo bo uresni?evalo in opredeljuje izhodi�?a za postavljanje merljivih ciljev, ki jih �eli dose?i. Te�nja h kakovosti in nenehnim izbolj�avam je razlog za pristop vi�je strokovne �ole k uvajanju sistema kakovosti, saj si prizadevamo motivirati sodelavce in izpolniti pri?akovanja udele�encev v poslovnem procesu (predavateljev, �tudentov, ministrstva in drugih). Te�imo k prevzemanju odgovornosti vsakega posameznika za opravljeno delo.

Z notranjo presojo ugotavljamo, do katerega obsega sistem kakovosti izpolnjuje zahteve. Ugotovitve notranje presoje uporabljamo za ocenitev u?inkovitosti in uspe�nosti sistema kakovosti in za identifikacijo mo�nosti izbolj�av. Lahko re?emo, da je notranja presoja najpomembnej�a in najpogostej�a oblika, ki pomeni presojanje lastnih zmogljivosti vi�je strokovne �ole, oziroma zagotavljanje sistema kakovosti v skladu s standardom kakovosti. Kot je zapisano v Poslovniku sistema vodenja kakovosti (2009) ugotavljamo z notranjimi presojami skladnost, u?inkovitost in uspe�nost izvajanja sistema vodenja kakovosti ter uresni?evanje ciljev kakovosti.

Po Zahtevah sistema vodenja kakovosti (2008) za vi�je strokovne �ole, v to?ki 5.2, vi�ja strokovna �ola izvaja notranje presoje v planiranih ?asovnih intervalih, da ugotovi ali:

• - sistem vodenja ustreza zahtevam dokumenta SVK-VSS, Zahteve,
• - se u?inkovito izvajajo postavljena notranja pravila in dogovori zavoda,
• - se u?inkovito izvajajo zakonske in druge zahteve.

Notranja presoja je lahko ena od metod v procesu samoevalvacije. S pomo?jo notranje presoje ugotavljamo ustreznost sistema vodenja kakovosti zahtevam za vi�je strokovne �ole in neskladnosti pred zunanjimi presojevalci, ki izvajajo zunanjo evalvacijo v okviru Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem �olstvu (NAKVIS). Vse ugotovljene neskladnosti sku�amo odpraviti. Z notranjo presojo dobimo informacijo, v kateri fazi se nahaja projekt sistema vodenja kakovosti na vi�ji strokovni �oli, ugotavljamo skladnost izvajanja sistema kakovosti z dokumentiranim na?inom dela, s standardi, pravili ali zakoni.

Notranja presoja je iskanje mo�nosti in prilo�nosti za izbolj�anje in pomo? pri vodenju vi�je strokovne �ole.

Na Ekonomski �oli Novo mesto, Vi�ji strokovni �oli, �e nekaj ?asa deluje komisija za kakovost, ki je vedno bolj ?utila potrebo po vzpostavitvi kakovosti in izvedbi notranjih presoj. Vklju?ili smo se v projekt Impletum, kateremu je bil splo�ni cilj zagotavljanje podpore vi�je�olskim ustanovam, med drugim tudi na podro?ju kakovosti. Naloga projekta Impletum je bila izdelati enoten sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ter spremljanja rezultatov s pomo?jo letnih poro?il o dose�eni kakovosti izobra�evalnega procesa.

Proces notranje presoje na Ekonomski �oli Novo mesto, Vi�ji strokovni �oli poteka po dolo?enih fazah, na?elih in ob upo�tevanju Zahtev sistema vodenja kakovosti za vi�je strokovne �ole. Notranje presoje planiramo in izvajamo glede na pomembnost in ugotovljeno stanje delovanja sistema kakovosti na dolo?enem podro?ju. Izvajamo jih najmanj enkrat letno po vseh elementih sistema kakovosti. Notranje presoje za �olsko oziroma koledarsko leto planira predsednik Komisije za zagotavljanje in spremljanje kakovosti v sodelovanju z ravnateljico. Za vsako presojo se dolo?i presojano podro?je/proces, presojevalce, termin presoje, elemente sistema kakovosti, organizacijske enote in/ali procese, vrsto presoje (redna, izredna, ponovna). Preko predsednika Komisije za zagotavljanje in spremljanje kakovosti se seznani odgovorne za presojana podro?ja in presojevalce s planom notranje presoje. Predsednik Komisije za zagotavljanje in spremljanje kakovosti je odgovoren za izbor in usposabljanje primernega �tevila presojevalcev, da bi zagotovil u?inkovitost in uspe�nost notranjih presoj.

Ravnateljica imenuje kandidate za notranje presojevalce. Pri izbiri presojevalcev upo�teva, da so presojevalci dojemljive in zrele osebnosti, sposobni pravilne in analiti?ne presoje, da so vztrajni, komunikativni, da imajo sposobnosti realisti?nega opazovanja stanja, da razumejo �ir�e vidike in razumejo vlogo posameznih struktur, sistemov in procesov v organizaciji (Postopek notranje presoje, 2009).

Izmed presojevalcev se dolo?i vodja presoje, ki naj bi imel ve? izku�enj in presojevalci. Presojo lahko izvedejo vsi skupaj ali pa si delo porazdelijo. Vodja presoje je odgovoren za pravo?asno pripravo podrobnega plana presoje, uskladitev s presojanim podro?jem in pripravo vpra�alnikov (opomnikov oz. programa izvedbe) ter zapisov in poro?il o presoji. Vodja najavi presojo najmanj 14 dni pred izvedbo. V ?asu med najavo in izvedbo notranje presoje izvede vodja informativni razgovor z odgovornimi osebami presojanega podro?ja, kjer se dogovori o posebnostih in usmeritvah presoje na podro?ja, ki so prioritetna.

Na E�NM Vi�ji strokovni �oli je bila v okviru uvajanja sistema kakovosti v �olskem letu 2008/2009 prvi? izvedena notranja presoja. Presojali so se procesi izobra�evanja - to?ka 4.3 izhodi�?nih zahtev (po projektu Kakovost za prihodnost vzgoje in izobra�evanja - KzP). Pri drugi notranji presoji v �olskem letu 2009/2010 so se presojali procesi vodenja, procesi obvladovanja in ravnanja z dokumentacijo ter proces informacijske podpore. Pri tretji notranji presoji v  �olskem letu 2010/2011 so se presojali procesi nenehnih izbolj�av in izvedbe procesa. Izvedli  smo tudi presojo vodstva.

Notranjo presojo so izvedli imenovani presojevalci po vnaprej pripravljenem planu  v fazah, ki so si sledile po zaporedju. Prva faza je najava presoje in uskladitev termina udele�encev in poteka presoje, sledi informativni razgovor vodje presoje z odgovornimi osebami presojanega podro?ja na podlagi obrazca. Nato se pripravi vpra�alnike ali opomnike, izvede uvodni razgovor, sledi izvedba presoje na osnovi izdelanega vpra�alnika oziroma opomnika. Na podlagi izvedbe presoje se evidentira ugotovitve - priporo?ila in neskladnosti, uskladi rezultate presoje, izdela poro?ilo o presoji ter izvede zaklju?ni razgovor vodje presoje z vodjem presojanega podro?ja ter ostalim sodelujo?im v presoji. Na zaklju?ku se izro?i poro?ilo o ugotovljenih neskladnosti vodji presojanega podro?ja in direktorju ter ravnateljici.

Presoja je potekala v prostorih, kjer so se izvajale aktivnosti presojanega podro?ja, na osnovi razgovorov, spremljanja izvajanja postopkov ali drugih aktivnosti, pregleda zapisov, poslu�anja izjav izvajalcev, ogleda opreme, pogojev dela itd. Pri tem je zelo pomemben prvi stik, zato smo v za?etku porabili minuto ali dve za pogovor o splo�nih temah, da se je vzpostavilo spro�?eno vzdu�je. Postavljali smo vpra�anja kdo, kaj, kdaj, kako, zakaj, kje. Odnos do sogovornika je bil spo�tljiv, saj pri notranji presoji ne i�?emo napak, vendar raje pohvalimo dobre prakse ter predlagamo izbolj�ave. Ugotovitve presoje smo zapisali v vpra�alnik, k ustreznim vpra�anjem, kot dokazilo izvajanja sistema vodenja kakovosti. Na presoji ugotovljena priporo?ila smo razjasnili in zapisali na kraju samem in jih �e enkrat predstavili na zaklju?nem sestanku. Neskladnosti nismo ugotovili.

Po kon?ani presoji notranji presojevalci pripravijo poro?ilo o notranji presoji, ki temelji na ugotovitvah presoje oziroma priporo?ilih za izbolj�ave, neskladnosti in izdanih korektivnih in/ali preventivnih ukrepih (Poslovnik sistema vodenja kakovosti, 2009).

Pri presoji ugotovljena priporo?ila smo razjasnili in zapisali na kraju samem in jih �e enkrat predstavili na zaklju?nem sestanku. Neskladnosti nismo ugotovili. Zaklju?ni razgovor je sklical vodja presoje, izdelal poro?ilo in vanj vnesel rezultate presoje (skladnosti in priporo?ila). Odgovorne osebe presojanega podro?ja so prou?ile priporo?ila in o njih sprejele odlo?itev, da jih sprejmejo. Realizacijo priporo?il bodo presojevalci preverili med naslednjo presojo.

�4           ZAKLJU?EK

Pivka (2000) pravi, da je izbolj�anje kakovosti ena od najpomembnej�ih nalog, s katerimi se soo?ajo v izdelovalnih in storitvenih dejavnostih. Kakovost pa se je s podro?ja gospodarstva prenesla na vsa dru�bena podro?ja. Filozofija zagotavljanja kakovosti v izobra�evanju se je razvijala hkrati s pove?evanjem tr�ne naravnanosti dru�be in tekmovalnosti okolja.

Ugotovili smo, da vsebinsko izvedena notranja presoja vodstvu omogo?a, da lahko ugotovi, kako se sistem kakovosti u?inkovito izvaja in vzdr�uje. Prav je, da se tudi ob obravnavi rezultatov notranje presoje zavemo, da standard ISO 9001 ni cilj, pa? pa le sredstvo za doseganje ciljev. Ugotavljamo, da so po naravi notranje presoje manj formalne, da morajo biti zaklju?ni sestanki konstruktivni in usmerjeni v izbolj�anje sistema kakovosti. Presojevalec predlaga preventivne in korektivne ukrepe, odobri in spro�i pa jih vodstvo vi�je strokovne �ole, po obravnavi poro?ila o notranji presoji. V prispevku smo prikazali, da se v dana�njem ?asu izobra�evalni sistemi sre?ujejo z izzivi, kako uvesti kakovost. Ugotovili smo, da je namen notranje presoje ugotoviti, ali so sestavine sistema kakovosti vi�je strokovne �ole u?inkovite in primerne za doseganje ciljev.

Notranjo presojo je potrebno uporabljati kot orodje, za nadaljnje izbolj�ave v sistemu vodenja kakovosti. In natanko v tem smislu moramo razumeti tudi vlogo notranje presoje, ki je za?etni korak pri vzpostavljanju kakovosti, kateremu sledi samoevalvacija po merilih NAKVIS, certificiranje po zahtevah standarda ISO 9001 ter pot iskanja do odli?nosti, katera pa se za?enja znotraj vsakega posameznika, saj je osebna odli?nost pogoj za organizacijsko odli?nost.

�5           LITERATURA

Bukovec, B. 2011. Od kakovosti do odli?nosti v �olstvu. Novo mesto: Prosojnice.

Celin�ek, D. in Marki? M. 2008. Implementing problem.based learning in a higher education institution. International journal of management in education, 2(1): 88-106.

Kaplan, S. R. in D., Norton, P. 2000. Uravnote�eni sistem kazalnikov: preoblikovanje strategije v dejanja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Komisija evropskih skupnosti. 2007. Delovni dokument slu�b komisije �ole za 21. stoletje. http://ec.europa.eu/education/school21/consultdoc_sl.pdf. (21.2.2012, 8:45)

KSZK. 2009. Poslovnik sistema vodenja kakovosti E�NM Vi�ja strokovna �ola. Novo mesto: Ekonomska �ola Novo mesto, Vi�ja strokovna �ola.

KSZK. 2009. Postopki notranje presoje E�NM Vi�ja strokovna �ola. Novo mesto: Ekonomska �ola Novo mesto, Vi�ja strokovna �ola.

Me�ko �tok, Z.; Me�ko M. in Marki?, M. 2009. The advantage of the EFQM excellence model in business management and leadership. International journal of entrepreneurship & small business 8(3): 399-410.

Piskar, F. in Dolin�ek, S. 2006. U?inki standarda kakovosti ISO: od managementa kakovosti do poslovnega modela. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.

Pivka, M. 2000. Management kakovosti. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko -poslovna fakulteta Maribor.

�kafar, B. 2011. Samoevalvacijsko poro?ilo v vi�jih strokovnih �olah, priporo?ene smernice. Murska Sobota: Impletum.

Trnav?evi?, A. Vogrinc, J. Snoj, B. Logaj, V. Vogrinc, R. in Kodri?, B. Evalvacija zadovoljstva s �olo, metodolo�ki in vsebinski izzivi. Ljubljana: �ola za ravnatelje.

�agar, T. �kafar, B. Zavrl, S. 2008. Sistem vodenja kakovosti za vi�je strokovne �ole. Zahteve. Ljubljana: Impletum.