�Povzetek

Kako izbrati oziroma najti ustrezen na?in financiranja je vpra�anje, s katerim se podjetniki sre?ujejo v vseh fazah razvoja podjetja.

Predvsem se morajo odlo?iti med financiranjem z lastnimi viri ali pa z denarjem iz zunanjih virov. Najpogosteje se odlo?ajo za pridobitev dodatnih finan?nih virov v bankah, ki so tradicionalni vir zunanjih virov in predstavljajo najpomembnej�i vir financiranja podjetnikov. Zaradi pomembne vloge podjetni�tva v slovenskem prostoru in problema financiranja �elim predstaviti osnovne probleme, ki se lahko pojavijo v komunikaciji med banko in njenim komitentom (podjetjem), predvsem pa �elim pokazati na osnovne probleme in pravila za MSP-je pri pridobivanju ban?nih kreditov.

�

Klju?ne besede: financiranje, kredit, banka, podjetnik

�

Abstract

How to choose or find an appropriate way of funding is an issue that is facing entrepreneurs in all stages of company development. They have to decide between financing with own resources or with money from outside sources. Most often they decide to obtain additional financial resources from banks, which are the traditional source of external resources and represent a major source of financing for entrepreneurs. Given the important role of entrepreneurship in Slovenia and the problem of funding I wish to present the basic problems that may arise in communication between the bank and its clients (companies), but above all I would like to highlight the basic issues and rules for micro/small/medium enterprises in obtaining bank loans.

�

Keywords:� financing, credit, bank, entrepreneurs

�

�

UVOD

Glede na zaostrene razmere in negotovost v gospodarstvu v zadnjih letih je pri�lo do sprememb pristopa bank pri izdajanju kreditov, vklju?no s kreditiranjem mikro, malih in srednjih podjetij (v nadaljevanju: MSP). Banke so primorane natan?neje opazovati in ocenjevati zmo�nost MSP-jev, da bodo ti izposojena sredstva tudi vrnili in se jih spodbuja k razvoju internih metodologij za merjenje tveganj. Poleg izra?una kapitalskih zahtev za kreditna in tr�na tveganja mora banka meriti tudi tako imenovana operativna tveganja (po evropskih direktivah iz leta 2008). Operativna tveganja so tveganja, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti ali napak pri delovanju notranjih procesov, sistemov in ljudi ali zaradi zunanjih dejavnikov. Opredelitev vklju?uje pravno tveganje, ne vklju?uje pa strate�kega tveganja in tveganja izgube dobrega imena. Banke se v vse ostrej�em konkuren?nem boju spodbuja k razvoju internih metodologij za merjenje tveganj, saj le ta ob?utno vplivajo tudi na oblikovanje cen ban?nih storitev.

�

�

PROBLEMI, KI PREVLADUJEJO PRI MSP V ZVEZI Z BAN?NIMI KREDITI

Dejavnike, ki vplivajo na ceno kredita posameznega podjetja/komitenta, lahko razdelimo v dve skupini:

-neodvisni dejavniki - podjetja nanje nimajo vpliva (makroekonomsko okolje, kapitalske zahteve banke, likvidnost banke, dostopnost in cene virov sredstev za banke ipd.)

-odvisni dejavniki - podjetja lahko nanje aktivno vplivajo (kreditna kakovost komitenta, ro?nost nalo�be, zavarovanja...).

�

Podjetja, ki so jim spremembe na prvi pogled prinesle slab�a pogajalska izhodi�?a, lahko kljub vsemu izbolj�ajo svoj polo�aj tako, da se lotijo izbolj�evanja svoje kreditne kakovosti, gradijo na korektnem in dolgoro?nem sodelovanju z banko, skrbijo za preglednost poslovanja, za ro?nost poslov z banko ter zagotavljajo primerna zavarovanja.

�

Osnovni problemi, ki prevladujejo v zvezi s pridobivanjem kredita na banki, so za MSP naslednji:

-zahteve bank po obse�ni dokumentaciji,

-dolgotrajna obdelava vlog, visoka cena storitev (a ta problem ni ve? na prvem mestu kot pred leti)

-ob?utek podrejenosti pri ban?nem obravnavanju,

-te�avnost pridobitve kredita za podjetnike za?etnike,

-pomanjkanje kakovostnih finan?nih svetovalcev in

-problemi povezani z ustreznimi zavarovanji kredita.

�

Na strani bank pa lahko govorimo o naslednjih problemih, ki se ob?asno pojavljajo vezano na poslovanje z MSP-ji:

-nezadostne informacije o MSP-jih,

-asimetri?nost informacij med banko in MSP,

-ve?je kreditno tveganje za banko pri MSP (zato tudi vi�ja cena kredita),

-MSP nimajo zadosti strokovnjakov za pripravo poro?il za banko (poslovna poro?ila, investicijski programi, poslovni na?rti ipd.).

�

Banke vse bolj te�ijo k sistemati?nemu odlo?anju �da/ne� v zvezi s pro�njo za kredit. Najpomembnej�i faktorji za te odlo?itve so predvsem bonitetna ocena komitenta/podjetja, ustrezno zavarovanje kredita, splo�en odnos s komitentom/podjetjem in velikost ter zapadlost kredita, v zadnjem ?asu pa tudi dolo?ena udele�ba lastnih sredstev podjetja v celotnem financiranju nekega posla/projekta.

�

Ceno kredita oziroma obrestno mero banka postavi na podlagi stro�kov financiranja, operativnih stro�kov banke, pri?akovane izgube, stro�kov kapitala in pogajalske mar�e.

�

�

OSNOVNA PRAVILA ZA MSP PRI PRIDOBIVANJU KREDITOV

1. pravilo: vpra�aj za informacijo: zahteve po podatkih in uvr�?anje v bonitetne razrede je med bankami lahko zelo razli?no, zato se potencialnim kreditojemalcem o tem spla?a pozanimati.� Pomembno je vedeti tudi vsebino zahtevane dokumentacije (npr. kaj naj vsebuje poslovni na?rt, ?e ga je potrebno predlo�iti). Smiselno je zbrati informacije o posameznih kreditnih politikah bank in njihovih procesih bonitetnega ocenjevanja.

�

2. pravilo: pravo?asna priprava nedvoumne in popolne potrebne dokumentacije: pomembno je, da so podatki to?ni in da je vsa potrebna dokumentacija popolna, pregledna ter pravo?asno oddana. Tudi ko je bonitetna ocena �e narejena je dobro biti pripravljen na razna dodatna dopolnjevanja dokumentacije, ki naj bodo prav tako ?im bolj pregledna in natan?na.

�

3. pravilo: preveri kreditne pogoje: za banke s �ir�o paleto ponudbe lahko na kreditne pogoje vpliva kreditojemal?eva pripadnost banki (?e je njihov komitent, koristi �e druge storitve, ki jih banka ponuja...ipd.). Pomembno je tudi zavarovanje kredita in ocena bonitete pri dolo?itvi obrestne mere za kredit. Pomemben faktor je zapadlost kredita: na?eloma velja, da imajo krediti z ni�jo obrestno mero kraj�o zapadlost in obratno. Vse pomembnej�i postajajo posebni pogoji, ki so lahko vklju?eni v kreditno pogodbo: npr. klavzula v kreditni pogodbi, da lahko banka v primeru te�av kreditojemalca pred?asno prekine pogodbo.

�

4. pravilo: aktivno upravljaj s svojo bonitetno oceno: za kreditojemalca je pomembno, da se zaveda, kateri faktorji vplivajo na njegovo bonitetno oceno. Smiselno je ?im ve? diskutirati z banko o dejavnikih, ki vplivajo na bonitetno oceno in posledi?no na kreditne pogoje.

�

5. pravilo: dr�i se postavljenih kreditnih pravil: obi?ajno so za banko opozorilni znak slabega poslovanja poslab�anje bonitetne ocene, zakasnitve odpla?il kreditnih obveznosti ipd. banke sproti nadzirajo poslovanje MSP-jev, zato morajo biti le ti pozorni na svoj razvoj.

�

6. pravilo: razmi�ljaj o alternativnih virih financiranja: za MSP-je je kreditiranje gotovo najpogostej�a oblika financiranja. Smiselno pa je, da MSP-ji razmi�ljajo tudi o alternativnih mo�nostih pridobivanja finan?nih sredstev (leasing, faktoring, drugi alternativni viri financiranja, tvegan kapital ipd.). Vse te oblike imajo svoje prednosti in slabosti, ki jih morajo PSP-ji podrobno pregledati ter prou?iti katera mo�nost je najbolj optimalna.

�

Pred podpisom kreditne pogodbe se je potrebno natan?no pozanimati o stro�kih kredita in potencialnih obveznostih iz tega naslova, predvsem pa primerjajte banke med seboj. Nizka obrestna mera naj ne bo odlo?ilni dejavnik kon?ne odlo?itve, saj na kon?no ceno kredita vplivajo tudi drugi stro�ki. Kredite v istem znesku in z isto ro?nostjo pa najbolje primerjate med seboj s pomo?jo efektivne obrestne mere EOM, ki vklju?uje vse bistvene stro�ke kredita (tudi stro�ek odobritve kredita, spremljave kredita, stro�ek zavarovanja kredita, stro�ek pred?asnega popla?ila kredita ipd.). O teh stro�kih kredita vas mora informirati banka.

�

POGLED BANKE - NAJPOGOSTEJ�I RAZLOGI ZA ZAVRNITEV

Klju?ni dejavniki odobritve posla� v banki so boniteta podjetja, plan denarnega toka podjetja, ustrezna zavarovanja, mened�ment podjetij in v primeru investicij njihovi u?inki. Vi�ina in struktura kreditiranja je odvisna tudi od strukture posla, ki je lahko klasi?no (bilan?no) financiranje in/ali projektno (izvenbilan?no) financiranje. Projektno financiranje je neodvisno od temeljnih operacij podjetja, pogosto je zato tudi ustanovljeno novo podjetje. Glavni vir za popla?ilo kredita je bodo?i denarni tok projekta in je zato kreditna analiza banke usmerjena v bodo?e denarne tokove. Tipi?no projektno financiranje zasledimo predvsem v energetski panogi, transportu, telekomunikaciji, predelovalni industriji in gradnji objektov za prodajo na trgu (stanovanjsko poslovni objekti). Tveganje je porazdeljeno med ve? udele�enci projekta (sponzor, banke, pogodbeni izvajalec, upravitelj, dr�ava....).

�

Najpogostej�i razlogi za zavrnitev kreditiranja s strani banke so:

-neverodostojne in/ali pomanjkljive informacije v poslovnem na?rtu in projekcijah,

-nezadostni viri za popla?ilo kreditov,

-neustrezna struktura ro?nosti kreditov (pretirano kratkoro?no financiranje dolgoro?nih sredstev podjetja),

-mened�ment v podjetjih, pomanjkljiva strokovnost in/ali nekooperativnost,

-nezadostno in/ali neustrezno zavarovanje (osebno poro�tvo je znak zaupanja v bodo?nost podjetja),

-napihnjeni finan?ni izkazi.

�

Naj poudarim, da banka pri presojanju kreditne sposobnosti preveri tako �trde� (pregled bilanc podjetja in ostalih dokumentov) kot �mehke� (sposobnost in izvirnost podjetnika, kvaliteta projekta, perspektivnost panoge ipd.) kriterije.

�

ZAKLJU?NA MISEL

�V vsakem primeru velja, da posle delamo ljudje in pomembna sta zaupanje ter vzajemno partnerstvo kot klju? do uspeha. Odlo?itve v preteklosti so lahko merilo sedanjosti in prihodnosti�.

�

LITERATURA:

1. Slovenski podjetni�ki sklad. 2008. Priro?nik za kreditno financiranje MSP-jev po priporo?ilih Evropske komisije. Maribor: Javni sklad Republike Slovenije za podjetni�tvo.

2. Kramar, B. 2005. Poslovne banke in podjetniki: Primer Nove Ljubljanske banke. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

3. �nidar, T. 2003. Viri financiranja malih podjetij v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.