Irena Androjna: SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI PRI PREDMETU POSLOVNO SPORAZUMEVANJE V SLOVENSKEM JEZIKU

POVZETEK
V prispevku navajam nekaj metod za ve?jo u?inkovitost kontaktnih ur pri predmetu Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku in drugih oblikah seminarjev in delavnic slovenskega poslovnega jezika.

�

Izoblikovala sem jih na podlagi spoznanj, da imajo udele�enci pogosto strah pred delanjem jezikovnih napak in negativno predstavo o lastnih ve�?inah pisanja, ki jim ote�uje proces pisanja. Z vna�anjem spro�?enosti in ustvarjalnosti v delo na kontaktnih urah se spodbuja samozaupanje in s tem bolj�i rezultati, kar pomeni sposobnost tvorjenja kakovostnej�ih besedil. V ta namen predstavljam nekaj mo�nosti za delo z avtenti?nimi besedili in vajami ustvarjalnega pisanja, prilagojenimi za potrebe tvorjenja besedil v poslovni sloven�?ini.

Klju?ne besede: poslovni jezik, ustvarjalnost, kreativno pisanje, proces pisanja, avtenti?no besedilo, avtomatsko pisanje.

�

ABSTRACT
The article introduces methods for more efficient work with students in subject Business communication in Slovene language and with participants in other forms of learning business Slovene. I started using these methods on the basis of my findings that the writing process is often impeded by the fear of making mistakes and low self-esteem concerning the writing abilities in the participants. By introducing relaxing and creative activities into the study process the self-image in this field and thus the ability to produce higher quality texts is improved. Some methods for dealing with authentic business texts and exercises in creative writing are described.

Key words: business language, creativity, creative writing, writing process, authentic text, automatic writing.

�

Pri svojem dosedanjem izvajanju predavanj, seminarjev in delavnic poslovne sloven�?ine za razli?ne ciljne skupine (�tudenti vi�je �ole za poslovne sekretarje, javni uslu�benci, zaposleni v podjetjih) sem ugotovila, da si udele�enci sicer �elijo izbolj�evati jezikovno znanje in spretnosti, vendar slovenski knji�ni jezik pogosto dojemajo kot te�ko obvladljiv, ukvarjanje z njim pa jim zbuja nelagodje, strahospo�tovanje in ob?utek nemo?i, ki se lahko obrne celo v jezo do profesorjev, lektorjev in slovenistov. Ta 'zamera' izhaja �e iz osnovno�olskih let pouka sloven�?ine, ki prepogosto dose�e obratno od �elenega: namesto, da bi pri u?encih spodbujal ljubezen do maternega jezika in jih usposabljal za njegovo pravilno in ustrezno rabo, jih odvrne od ukvarjanja z jezikom in odbije od knji�evnosti. Namesto, da bi se pri predmetu spodbujala igrivost, svobodna ustvarjalnost in samoiniciativnost v jeziku, se v otroke vse preve?krat vsadi nezaupanje v lastno sposobnost tvorjenja besedil in strah pred delanjem jezikovnih napak.

?e �elimo ta odpor in nelagodje prese?i, je treba v u?ni proces vnesti spro�?eno ustvarjalnost, celo igrivost, ter (tudi s pomo?jo tega) pri udele�encih zbuditi zaupanje v �e obstoje?e jezikovno znanje in ve�?ine ter zaupanje, da lahko te �e izbolj�ajo. V nadaljevanju predstavljam nekaj metod, ki sem jih prilagodila v ta namen.

Za zbujanje samozaupanja je odli?no delo z avtenti?nimi besedili, torej besedili, ki so jih tvorili 'povsem obi?ajni' ljudje, uslu�benci organizacij, v kakr�nih so zaposleni ali se nameravajo zaposliti slu�atelji. To so lahko razni dopisi, vabila, obvestila, zapisniki, odlo?be, predstavitve organizacij na spletnih straneh, oglasi, katalogi. Seveda je treba v tem primeru poskrbeti za varovanje osebnih podatkov ali pa izbrati javno dostopna besedila. Besedila lahko priskrbijo tudi udele�enci sami, bodisi da so jih sestavili sami, njihovi sodelavci, ali pa so bili njihov naslovnik. Tovrstna udele�enost �e dodatno pove?a anga�iranost in �eljo po izbolj�evanju.

�S tem udele�encem poka�emo, da od nikogar ne pri?akujemo tvorjenja popolnih besedil brez najmanj�e napake, da ne obsojamo nerodnosti ali neznanja, da se napake dogajajo in se vedno bodo�... pa? pa si lahko vsak avtor prizadeva k izbolj�evanju, ozave�?a lastne �ibke to?ke in se ustrezno soo?a z njimi.

Avtenti?na besedila lahko uporabljamo za analizo posameznih jezikovnih, slogovnih in oblikovnih elementov, kot osnovo za izbolj�evanje ali spodbudo za tvorjenje novega besedila. Tako udele�enci razvijajo kriti?en pogled (s tem mislimo tako pozitivno kot negativno, predvsem pa konstruktivno kritiko) na avtorstvo, paleto izraznih mo�nosti in opu�?ajo stare, preozke vzorce pisanja.

Ker se udele�enec lahko vsaj delno identificira s tvorcem avtenti?nega besedila, bo k delu z njim pristopil z �ivim zanimanjem in motivacijo, druga?e kot k delu z izmi�ljenim zgledom besedila, ki mu ni mogo?e ni? odvzeti, dodati ali o?itati in je s tem nedosegljivo. Seveda so tudi taki zgledi besedil potrebni, a za delo na kontaktnih urah manj primerni. Avtenti?nih besedil ni te�ko najti, sproti in brez posebnega truda lahko izbiramo sve�a in aktualna, ki bodo tudi zaradi vsebine pritegnila pozornost udele�encev (npr. vremenska napoved za naslednji dan, ko govorimo o jezikovnih zvrsteh; odlomek iz popularnega leposlovnega dela; aktualno vabilo na osnovno�olski izlet; zapisnik seje dru�tva; aktualen ?asopisni ?lanek). Kaj hitro bodo pripravljeni sprejeti izziv: kako bi jaz to napisal? Kaj me pritegne? Kaj me moti? Kje je avtor neprepri?ljiv? Bi lahko napisal bolje? Kako?

Za zrahljanje napetosti pri pouku poslovne sloven�?ine so zelo dobrodo�le tudi vaje kreativnega pisanja. Nekatere, ki sem jih do sedaj uporabila, so bolj, druge manj ali komajda kaj povezane z u?no snovjo. Vse pa imajo namen spro�?anja pisca - bodisi zaradi preusmerjanja pozornosti z jezika samega na neko drugo, nepri?akovano vsebino, bodisi zaradi zabavnosti, igrivosti vaje, v?asih tudi zaradi sodelovanja v paru ali skupini. S sprostitvijo se odprejo nove, prej neodkrite mo�nosti tvorjenja besedil; s tem, ko udele�enci svoje zapise preberejo celotni skupini, pa je vsem omogo?ena medsebojna podpora, sprejemanje druga?nosti in/ali potrjevanje lastnih idej. Naj navedem samo nekaj mo�nosti.

Pri vajah iz t. i. avtomatskega pisanja sku�a udele�enec kot opazovalec zapisovati dogajanje, ki ga zaznava v sebi in okoli sebe v tistem trenutku: po?utje, ob?utke, misli, asociacije ... Pisanje mora potekati hitro, da se onemogo?i logi?no selekcioniranje in racionaliziranje vsebine. Z vajo se udele�enec prepri?a, da je sposoben pisanja tudi dalj�ih besedil (lahko dolo?imo dol�ino besedila na 3 strani formata A4), saj se v njem samem nenehno porajajo vsebine, ki jih mora samo ubesediti in v zaklju?ni fazi �e jezikovno preveriti. To spoznanje mu bo v pomo? tudi, ko bo �lo za tvorjenje poslovnega besedila z zahtevano tematiko. Avtomatsko pisanje se predlaga kot redna vsakodnevna vaja za odkrivanje in ubesedovanje notranjih procesov posameznika, eden od njenih mnogih pozitivnih u?inkov pa je olaj�anje procesa pisanja ne glede na vsebino besedila, ki jo mora ubesediti pisec.

Pri delu v skupinah lahko uporabimo npr. vajo s pisanjem besedila v zaporednih korakih, pri ?emer dolo?imo stalno obliko sporo?anja in njen osnovni namen, npr. spremni dopis k neki po�iljki. Vsaka skupina opravi prvi korak: na list zapi�e prvo sestavino poslovnega dopisa, to je glava s podatki po�iljatelja dopisa. Nato listi z zapisanim potujejo v krogu, vsak do naslednje skupine, in vsaka skupina na novi list dopi�e naslednjo sestavino poslovnega dopisa, ki mora seveda vsebinsko ustrezati predhodnemu besedilu. Tako nadaljujemo, dokler nimamo zaklju?enih toliko poslovnih dopisov, kolikor je skupin. Dopise vodje skupin preberejo, nato pa udele�enci skupaj komentirajo vsebino ter jezikovno in slogovno ustreznost besedila, pri ?emer seveda predavatelj skrbi za strokovno pravilnost ugotovitev in poda �e svoje mnenje. Vaja omogo?a spro�?enost zaradi dela v skupini, neprisiljeno utrjevanje pravilne sestave poslovnega dopisa, konstruktivno kriti?nost do predhodnih piscev in s tem ostrej�i vpogled v lastni proces pisanja. ?e je skupina manj�a, lahko vaja poteka tudi individualno, torej v vsakem koraku vsak udele�enec napi�e zahtevano besedilo.

Uporabimo lahko tudi razne vaje preoblikovanj povedi po danem vzorcu (?e bi ..., potem bi ...; Moram ... > ?e zares �elim, lahko ...), tvorjenje raznih seznamov (Ponosen/-na sem na ...; Bojim se ... V�e? mi je ...), s katerimi udele�enci raziskujejo izrazne mo�nosti jezika, se spro�?ajo in odpirajo, zlasti, ?e napisano nato tudi preberejo drugim.

Mo�nosti ustvarjalnega pisanja so neomejene, oz. omejene s ?asom, ki ga na kontaktnih urah navadno primanjkuje, saj mora predavatelj 'predelati' veliko koli?ino u?ne snovi. Ker pa vemo, da je pomnjenje snovi veliko uspe�nej�e in dolgotrajnej�e, ?e jo dejansko preizkusimo, dajem prednost podajanju snovi na na?in, ki animira, aktivira, vznemiri udele�enca in ga pripravi k uporabi spoznanega, npr. dolo?enega jezikovnega pravila, in nadaljnjem razmisleku o tem.

Vse to nikakor ne pomeni, da kot rezultat dopu�?amo kakr�na koli besedila kakr�ne koli oblike in polna napak. V zadnji fazi, pri pregledovanju napisanega, se z udele�enci seveda posvetimo tudi pravopisnim, slovni?nim, slogovnim in oblikovnim pravilom. Pomembno pa je, da pisca strah pred napakami ne ovira ali celo zaustavi v za?etnih fazah tvorjenja besedila - zasnovi in ubeseditvi vsebine.

�

LITERATURA:

Bla�i?, Milena Mileva. 2003. Kreativno pisanje: Vaje za razvijanje sposobnosti kreativnega pisanja. Ljubljana: GV Izobra�evanje.

Trobi�, Smiljan. 2011. Pisanje kot terapija. Novo mesto: Udarni list.

�ola kreativnega pisanja (ur. A. Blatnik). 1996. Ljubljana: Cankarjeva zalo�ba.