POVZETEK

U?enje je proces, katerega rezultat je sprememba. Spremembam se prilagajamo vse �ivljenje (vse�ivljenjsko u?enje). Razvoj sodobne dru�be je hiter in od nas terja u?inkovitost. U?enje u?enja je klju?na kompetenca, ki ?loveku omogo?a prilagajanje in razvoj tako v osebnem �ivljenju kot tudi v delovnem okolju.

Na ?lovekov odnos do u?enja in s tem tudi na razvijanje kompetence u?enje u?enja vpliva subjektivno mnenje, ki ga ima posameznik� o svojem u?enju. S pomo?jo vpra�alnika sem ugotovila, da so �tudenti vi�je �ole, program Poslovni sekretar relativno zadovoljni s svojim u?enjem, vendar pa si �elijo nadaljnjega razvijanja te zmo�nosti, ki jo ocenjujejo kot pomembno. Kompetenco u?enje u?enja bi radi razvijali v okviru predavanj in ob pripravi na izpite, predavatelji so jim pri tem v pomo? �z uporabo raznovrstnih u?nih metod.

Klju?ne besede

U?enje, �tudent vi�je �ole,� klju?na kompetenca, u?enje u?enja, vse�ivljenjsko u?enje, na?in u?enja.

ABSTRACT

Learning is a process that results in a change; we adapt to such changes throughout our entire lives (life-long learning). The modern society is developing swiftly, requiring us to be efficient. 'Learning to learn' is the key competence that facilitates adaptation and development, both in the personal sphere and in work environments. A person's attitude towards learning and, consequently, the development of the learning-to-learn competence is influenced by their own personal judgment of their learning abilities. A questionnaire helped establish that the students of higher education programme Business Secretary are relatively satisfied with their learning, but seek to further build on this ability, which they assess as important. The competence of learning to learn should be developed in class and during exam preparations assisted by various teaching methods introduced by teachers.

Keywords

Learning, student of a higher-education institution, key competence, learning to learn, life-long learning

�

U?ENJE U?ENJA - KLJU?NA KOMPETENCA SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI

U?enje je pojem, s katerim imamo ljudje raznovrstne izku�nje. Najve?krat ga povezujemo z lastnimi izku�njami s �olskim u?enjem, na katerega nimamo vedno prijetnih spominov. Za marsikoga �je� u?enje nekaj samoumevnega, �kar vsi znamo�, ?eprav je u?enje veliko ve?. UNESCO navaja naslednjo definicijo u?enja (UNESCO/ISCED v Marenti? Po�arnik 2000, str. 10): �U?enje je vsaka sprememba v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stali�?ih, spretnostih ali zmo�nostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati fizi?ni rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih vzorcev�. U?enje po navedeni definiciji presega razvoj kot posledico �zorenja in podedovanih zna?ilnosti ter poudari ?lovekove izku�nje v interakciji z okoljem. Rezultat u?enja je sprememba.

Zaradi hitro spreminjajo?e se postmoderne dru�be, ki jo imenujemo tudi dru�ba znanja, je u?enje postalo nujnost ?lovekovega vsakdanjika, zato danes govorimo o vse�ivljenjskem u?enju. Posebno mesto in poudarek sta �u?enju dala �tudi Evropski parlament in Svet, ki sta 18. decembra 2006 izdala priporo?ilo o klju?nih kompetencah za vse�ivljenjsko u?enje. V priporo?ilu so klju?ne kompetence opredeljene kot �kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajo?ih okoli�?inam. Klju?ne kompetence so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno dr�avljanstvo, socialno vklju?enost in zaposlitev.� (Uradni list EU, L 394/10, 2006, str. 13). Evropski referen?ni okvir opredeljuje osem klju?nih kompetenc, med njimi tudi kompetenco u?enje u?enja :

�U?enje u?enja je sposobnost u?iti se in vztrajati pri u?enju, organizirati lastno u?enje, vklju?no z u?inkovitim upravljanjem s ?asom in z informacijami, individualno in v skupinah. Ta kompetenca vklju?uje zavest o �lastnem u?nem procesu in potrebah, prepoznavanju prilo�nosti, ki so na voljo in sposobnost premagovanja ovir za uspe�no u?enje. Pomeni pridobivanje, obdelavo, sprejemanje novega znanja in spretnosti ter iskanje in uporabo nasvetov. Z u?enjem u?enja u?enci nadgrajujejo svoje predhodne izku�nje z u?enjem in �ivljenjske izku�nje v razli?nih okoli�?inah: doma, v slu�bi, pri izobra�evanju in usposabljanju. Za kompetenco posameznika sta odlo?ilni motivacija in zaupanje vase.� (Uradni list EU, L 394/10, 2006, str. 16).

Kak�na pa je realnost? V kolik�ni meri kompetenco u?enje u?enja posedujemo? Kje in kako jo razvijamo? Soo?anje z vsakdanjimi problemi ka�ejo, da se kljub nujnosti prilagajanja hitrim spremembam z u?enjem u?enja �e vedno ukvarjamo bolj ali manj naklju?no in nesistemati?no.

Pri poklicnem delu in drugih vsakdanjih opravilih se nenehno sre?ujemo z novimi situacijami, ki jih moramo kriti?no ovrednotiti in se nanje odzvati. Kljub temu, da �so izobra�evalne institucije postale preozek prostor za pridobivanje vsega znanja, ki ga za to potrebujemo,� bi� moralo biti razvijanje kompetence u?enje u?enja eden najpomembnej�ih ciljev vseh sodobnih izobra�evalnih institucije na vseh nivojih. Ustrezno razvite kompetence v zgodnej�em �ivljenjskem obdobju namre? omogo?ajo in zagotavljajo u?inkovito u?enje v celotnem ?lovekovem �ivljenju.

�

U?ENJE U?ENJA V VI�JI �OLI

V vi�jo �olo za poslovne sekretarje za odrasle udele�ence izobra�evanja je vklju?ena zelo heterogena populacija z razli?nim predznanjem in z razli?no razvito kompetenco u?enja u?enja. Nekateri med njimi imajo iz predhodnega izobra�evanja pozitivne izku�nje, ki jim pomagajo pri uspe�nem nadaljevanju izobra�evanja. So pa med njimi tudi taki, ki so zaradi slabih izku�enj izgubili veselje do u?enja in imajo do u?enja negativen odnos. Tako stali�?e seveda ne prina�a dobrih rezultatov in ga je te�ko spremeniti.

Kot predavateljica predmeta Ljudje v organizaciji na vi�ji strokovni �oli za poslovne sekretarje Leila opa�am, da so v zadnjih letih �tudenti bolje seznanjeni z razli?nimi strategijami in u?nimi tehnikami in� imajo ve? informacij o lastnih zna?ilnostih in lastnih mo?nih podro?jih, pomembnih za u?enje. Vendar pa se �e vedno sre?ujem z razli?nimi pri?akovanji in te�avami �tudentov pri vklju?evanju v izobra�evalni proces in pri pripravi na izpit. Kljub predavanjem in �tudijski literaturi, ki vsebuje tudi primere, vpra�anja in naloge, ki jih s �tudenti re�ujemo po kon?anih vsebinskih sklopih, kljub predstavitvam in dodatnim vajam imajo nekateri �tudenti te�ave z obvladovanjem u?nega gradiva. V okviru poglavja o u?enju sicer �tudente vsako leto okvirno seznanim z nekaterimi komponentami, ki so prisotne v procesu samouravnavanja u?enja in jih napotim na ustrezno literaturo. �al pa v okviru izvedbe predavanj ni dovolj ?asa za �poglobljeno spoznavanja u?nih strategij in spoznavnih stilov.

Ob koncu predavanj v �tudijskem letu �2011/2012 sem se s �tudenti dogovorila za izpolnjevanje vpra�alnika, s katerim sem �elela ugotoviti aktualno stanje: kak�no mnenje oziroma izku�nje imajo �tudenti s svojim u?enjem ter kak�ne so njihove �elje ter pri?akovanja glede pridobivanja dodatnega znanja in izpopolnjevanja na tem podro?ju.

�

REZULTATI VPRA�ALNIKA Z ANALIZO

�

Vpra�alnik

Za pridobitev podatkov sem sestavila vpra�alnik kombiniranega tipa z 10 vpra�anji. Vpra�anja, na katera so odgovarjali �tudenti,� se navezujejo na:

• - samooceno na?ina u?enja,
• - poznavanje lastnega zaznavnega stila,
• - poznavanje uspe�nih pristopov k u?enju,
• - stali�?a glede pridobivanja novega znanja o uspe�nih pristopih k u?enju.

Vzorec

Vpra�alnik je izpolnilo 38 �tudentov 1. in 2. letnika vi�je�olskega programa Poslovni sekretar, ki so v �tudijskem letu 2011/2012 obiskovali predavanja pri predmetu Ljudje v organizaciji. Vpra�alnik je anonimen. �tudenti so ga izpolnili po kon?anih predavanjih.

Preglednica 1: Anketirani �tudenti glede na starost in letnik

�

Raziskovalne podmene

• 1. Predvidevam, da �tudenti s svojim u?enjem niso zadovoljni.
• 2. Predvidevam, da se �elijo �tudenti nau?iti novih, uspe�nih pristopov k u?enju.

�

Rezultati z analizo

Preglednica 2: Odgovori �tudentov na vpra�anje: Kako bi ocenili svoj na?in u?enja?

�

Rezultati ka�ejo, da velika ve?ina �tudentov ocenjuje svoj na?in u?enja kot dober ali vsaj delno dober (niti dober niti slab).

�

Preglednica 3: Odgovori �tudentov na vpra�anje: *Ali veste, kateremu zaznavnemu kanalu dajete prednost pri u?enju?

�

Rezultati ka�ejo, da ve?ina �tudentov pozna svoj zaznavni stil. (*�tudenti so v naslednjem vpra�anju v vpra�alniku svoj zaznavni stil tudi navedli.)

Preglednica 4: Odgovori �tudentov na vpra�anje: Kdo vas je zadnji seznanil z uspe�nimi na?ini u?enja?

�

Vpra�ani �tudenti so se o uspe�nih pristopih k u?enju najve?krat pou?ili sami. Nekaj �tudentov je bilo nazadnje seznanjenih z uspe�nimi u?nimi pristopi �e v osnovni �oli, slaba ?etrtina pa v srednji �oli, ve?inoma s strani u?iteljev. 16% �tudentov je bilo nazadnje seznanjenih s tem podro?jem na vi�ji �oli, kar je sorazmerno majhen dele� glede ne to, da so aktivno vklju?eni v izobra�evalni proces, obiskujejo predavanja in opravljajo izpite. Med drugimi viri informacij o uspe�nem u?enju (odgovor h) navajajo sodelavce, strokovne delavce zavoda za zaposlovanje in so�olce).

�

Preglednica 5: Odgovori �tudentov na vpra�anje: Ali nasvete o uspe�nih na?inih u?enja tudi upo�tevate?

�

Ve? kot polovica ��tudentov samo v?asih upo�teva pravila uspe�nega u?enja (55%), tretjina pa pogosto. Le redki �tudenti ne uporabljajo znanja, ki jim pomaga pri uspe�nem u?enju.

�

Preglednica 6: Odgovori �tudentov na vpra�anje: Kako pomembno je za vas, da se znate u?iti?

�

Za tretjino �tudentov je pomembno, za dve tretjini pa zelo pomembno, da se znajo u?iti. Med anketiranimi �tudenti ni nikogar, za katerega znanje o u?enju ne bi bilo pomembno.

�

Preglednica 7: Odgovori �tudentov na vpra�anje: Ali si �elite ve? informacij o uspe�nih na?inih u?enja?

�

Velika ve?ina vpra�anih �tudentov si �eli� nadgradnje znanja o uspe�nih pristopih k u?enju.

�

Preglednica 8: Odgovori �tudentov na vpra�anje: Na kak�en na?in �elite pridobiti nasvete za izbolj�anje u?enja?

�

�tudenti so lahko izbrali ve? odgovorov, kar je ve?ina �tudentov tudi naredila. Najraje bi se u?ili o u?enju na predavanjih. Za tak na?in sta se odlo?ili ve? kot dve tretjini vseh vpra�anih. Ve? kot tretjina �tudentov ima �eljo po pridobivanju nasvetov o u?enju tudi preko spletnih strani �ole ali na posebnih delavnicah, nekateri pa tudi po drugi poti (gradivo ob vpisu, individualno svetovanje).

�

Preglednica 9: Odgovori �tudentov na vpra�anje: Na katerih podro?jih �elite pridobiti ve? znanja in ve�?in za izbolj�anje u?enja?

�

�tudenti so se tudi v tem primeru lahko odlo?ili za ve? odgovorov (v vpra�alniku so bili podani odgovori natan?neje obrazlo�eni). Najve?je zanimanje �tudenti ka�ejo za podro?je u?nih strategij (uspe�no branje, u?enje iz u?benikov in drugih virov, u?enje s poslu�anjem, miselni vzorci...). Najmanj jih zanima, kako na u?enje vplivajo u?ni prostor in sposobnosti. Skoraj polovica �tudentov bi rada ve? znanja tudi o vplivu ?ustveno osebnostnih dejavnikov (?ustev, stresa, samopodobe...) in predznanja ter spoznavnega stila u?enca �na u?enje. Vpliv motivacijskih dejavnikov� zanima nekaj ve? kot tretjino �tudentov.

Preglednica 10: Odgovori �tudentov na vpra�anje: Kdaj bi si �eleli ve? nasvetov o uspe�nem u?enju?

�

Ve? kot dve tretjini �tudentov si �eli pomo? pri u?enju ob pripravi na izpit, nekateri pa tudi ob vpisu v letnik. Le en �tudent bi si �elel pomo? po neuspe�no opravljenem izpitu.

�

ZAKLJU?EK

Ve?ina bodo?ih poslovnih sekretarjev ocenjujejo svoj na?in u?enja kot dober ali vsaj �delno� dober (niti dober niti slab). Le redki so, ki s svojim u?enjem nikakor niso zadovoljni (svoj na?in u?enja ocenjujejo kot slab), �kar mojega predvidevanja o nezadovoljstvu ��tudentov z njihovim na?inom u?enja ne potrjuje. Kljub temu pa �e vedno precej�en dele� �tudentov ocenjuje svoj na?in u?enja kot �delno� slab (niti dober niti slab) ali slab. Ne glede na samooceno svojega� u?enja, si velika ve?ina �tudentov �eli �e dodatnega znanja in razvijanja zmo�nosti na tem podro?ju. Le posamezni �tudenti navajajo, da so bili o uspe�nih na?inih u?enja seznanjeni �e osnovni �oli (verjetno takrat to �e ni bila praksa �ol), ve?ina si je znanje pridobila sama ali pa so jih s pristopi seznanili �u?itelji na srednji oziroma vi�ji �oli.

Kljub temu, da uspe�ne pristope �tudenti poznajo, pa jih redkeje uporabljajo. To potrjuje dejstvo, da je spremembe v ravnanju te�ko dose?i. To vsekakor terja dolo?en ?as, napor in ne nazadnje tudi tveganje. Verjetno je tudi tu iskati razlog, da se �tudenti v ?asovni stiski raje oprimejo ustaljenih (preverjenih) na?inov u?enja.

Zmo�nost samostojnega uravnavanja lastnega u?enja �elijo �tudenti pridobiti v okviru predavanj v izobra�evalni instituciji, ki jo obiskujejo. Nekateri so o?itno spregledali, da imajo veliko dostopnih informacij o u?enju tudi na spletni strani �ole.

Predavatelji od �tudentov na vi�ji stopnji izobra�evanja pri?akujejo motiviranost in ustrezno razvito kompetenco u?enja u?enja, tudi zato se temu posebej ne posve?ajo. Hkrati pa �tudenti pri?akujejo �vodeno� u?enje, kar ka�e na vztrajanje pri ustaljenih, pogosto neu?inkovitih vzorcih. �ola lahko ta razli?na pri?akovanja zbli�a s tem, da predavatelje senzibilizira s tem problemom, predavatelji pa sku�ajo z uporabo raznovrstnih metod �aktivirati �tudente tako, da so za razvijanje kompetence u?enje u?enja na tej stopnji izobra�evanja odgovorni predvsem sami.

LITERATURA

A�man Tatjana. 2008. U?enje u?enja - Kako u?iti in se nau?iti spretnosti vse�ivljenjskega u?enja. Ljubljana: Zavod RS za �olstvo.

Bakra?evi? Vukman Karin. 2010. Psiholo�ki korelati u?enja u?enja. Maribor: Filozofska fakulteta.

Delors, J. 1996. U?enje skriti zaklad. Poro?ilo mednarodne komisije o izobra�evanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za UNESCO,Ministrstvo za �olstvo in �port.

Dryden, G., Vos, J. 2001. Revolucja u?enja. Ljubljana: Educy.

Marenti? - Po�arnik Barica. 2000. Psihologija u?enja in pouk. Ljubljana: DZS

Marenti? - Po�arnik Barica. 1998. Kako pomembna so pojmovanja znanja, u?enja in pou?evanja za uspeh kurikularne prenove (prvi del). Sodobna pedagogika, 49, �t. 3, str. 244 -261)

Marenti? - Po�arnik,B., Magajna, L. in Peklaj, C. 1995. Izziv raznolikosti, stili spoznavanja, u?enja, mi�ljenja. Educa. Nova Gorica.

Uradni list Evropske unije, L 394/10, 2006, str. 13 in 16.