Povzetek

V prispevku je prikazano, kako poteka komunikacija s pomo?jo dru�benih omre�ij.

Uvodoma so predstavljena teoreti?na izhodi�?a o dru�benem omre�ju in katere vrste dru�benih omre�ij poznamo. Nadalje prika�emo mo�nosti novega pristopa k tr�nemu komuniciranju podjetij, in sicer z uporabo dru�benih omre�ij. S poznavanjem in uporabo Facebooka, podjetja pridobijo dobro izhodi�?e za ve?jo prepoznavnost blagovne znamke.

Klju?ne besede: dru�bena omre�ja, tr�no komuniciranje, facebook

�

Title: COMMUNICATION BY USING SOCIAL NETWORKS

Abstract

The article shows how to communicate through social networks. In the introductory part theoretical starting points of the social networks are presented and what types of social networks are known. Further the possibility of a new approach to market communication of companies is presented using social networks. Knowing and using Facebook, companies gain a good starting point for a better recognition of their brands.

Keywords: social networks, market communication, Facebook

�

1 UVOD

Dru�bena omre�ja so presegla enosmerno komuniciranje, ki je ve?inoma temeljilo na monologu, posredovanju informacij, kjer se je vsebina predstavljala pasivno. Sedaj so uporabniki postavljeni v aktivnej�o vlogo, ker imajo mo�nost soustvarjanja. Mno�ice uporabnikov se zbirajo in ustvarjajo vsebine, jih med seboj delijo in si pomagajo z informacijami. Dvosmerna komunikacija je presegla klasi?no omejitev in v virtualnem svetu pre�la v komentiranje, objave osebnih �ivljenjskih zgodb, sodelovanje na forumih, pisanje blogov, dodajanje slik, filmov, izgradnjo mre�e prijateljstev ipd. Komunikacijski sistem je postal izrazito �ivahen in raznolik.

Zaradi izjemne priljubljenosti dru�benih omre�ij raste tudi zanimanje podjetij, da preko njih predstavijo svoje izdelke, storitve in dejavnosti ter vzpostavijo komunikacijo s kupci. Tradicionalno ogla�evanje ni ve? dovolj u?inkovito, zato sodobna podjetja razmi�ljajo, na kak�en na?in �e lahko prodrejo do svojih uporabnikov. Razcvet dru�benih omre�ij pomeni za �tevilna podjetja inovativno orodje, ki predstavlja nov na?in povezovanja s strankami. Svojo tr�no komunikacijo raz�irjajo na dru�bena omre�ja.

Facebook je eno izmed dru�benih omre�ij, ki se je v slovenskem prostoru najbolje uveljavilo. Na Facebooku ima svoj profil odprtih �e preko 600 tiso? Slovencev. Tudi �tevilna slovenska podjetja in blagovne znamke so se omre�ju pridru�ila in odprla Facebook stran, ki jo bolj ali manj redno osve�ujejo in s tem krepijo odnose in povezanost s potencialnimi kupci.

�

2 KAJ SO DRU�BENA OMRE�JA?

Spletna dru�bena omre�ja definiramo kot uporabo razli?nih orodij za povezovanje s posamezniki in skupinami ter ustvarjanje neke vrste virtualne skupnosti. Preko ra?unalnika kot komunikacijskega medija se tvorijo uporabniki virtualne skupnosti, ki zaradi razli?nih motivov komunicirajo in se povezujejo na razli?ne na?ine. Osredoto?ajo se na izgradnjo odnosov med ljudmi in socialnih mre�, ki imajo podobne dejavnosti ali interese. Omogo?a jim tudi izmenjavo idej, interesov, dejavnosti. Priljubljenost spletnih omre�ij je omogo?ila, da lahko posameznik komunicira s popolnimi neznanci na enostaven na?in.

Suhadol?eva (2007) definira dru�bena omre�ja kot spletna mesta, kjer si uporabniki ustvarijo lasten spletni profil, skozi katerega predstavijo spletno identiteto, se povezujejo s prijatelji, poslovnimi partnerji in drugimi posamezniki s podobnimi interesi, ohranjajo stike s tistimi, s katerimi �e dolgo niso kontaktirali, si med seboj izmenjujejo nasvete ter tako ure in ure presedijo za ra?unalnikom. Uporabniki med seboj izmenjujejo stike, izku�nje, mnenja, poglede ipd.

Skrt (2007) pravi, da imajo spletna mesta, ki temeljijo na dru�benem mre�enju, uporabnike za zelo pomemben ?len njihovega spletnega nastopa, saj jih postavljajo v aktivno vlogo, ki jim omogo?a soustvarjanje in vpliv na vsebino spletnega mesta. Poleg vzpostavljene dvosmerne komunikacije je lahko uporabnikom omogo?eno dodajanje komentarjev, sodelovanje na forumih, dodajanje slik in videoposnetkov na spletno stran, ocenjevanje prispevkov, ozna?evanje vsebine, povezovanje z drugimi obiskovalci spletnega mesta, izmenjava mnenj, gradnja mre�e stikov ipd.

Razli?ni avtorji si pojem spletnega dru�benega omre�ja razlagajo po svoje, vsi pa imajo skupni imenovalec - omre�je ozna?uje spletne storitve, pri katerih je poudarek predvsem na pridobivanju oziroma �irjenju ?lovekovega socialnega kapitala v privatnem ali poslovnem �ivljenju.

�

Dru�bena omre�ja kot spletna mesta, omogo?ajo posamezniku (Boyd, Ellison, 2007):

1. ustvariti javni oziroma poljavni profil znotraj nekega dolo?enega sistema,

2. oblikovati seznam uporabnikov, s katerimi so povezani,

3. pregledovati svoj seznam uporabnikov in sezname drugih uporabnikov znotraj sistema.

�

Obsegajo vsako spletno stran, kjer lahko uporabniki komunicirajo in pridobivajo nove stike z drugimi uporabniki. Najpogosteje pod tem pojmom ozna?ujemo spletne storitve, kjer je poudarek predvsem na pridobivanju oziroma �irjenju ?lovekovega socialnega kapitala v privatnem ali poslovnem �ivljenju, pogostost in pomembnost stikov, sposobnost posameznikov, da dose�ejo koristi s ?lanstvom v mre�ah in drugih strukturah, kulturo zaupanja, ki oblikuje mre�e in zdru�enja, ki zagotavljajo pretok informacij.

Dru�beno omre�je lahko opredelimo kot kon?no �tevilo akterjev in odnose med njimi. Z vezmi, ki se prepletajo znotraj teh odnosov, posameznik dosega cilje, izmenjuje pri?akovanja, zahteve in potrebe. Spletna dru�bena omre�ja so postala priljubljeno sredstvo za izmenjavo informacij in multimedijskih vsebin z drugimi.

�

2.1 Vrste spletnih dru�benih omre�ij

Poznamo ve? vrst spletnih socialnih omre�ij. Schrader (2010) na�teva naslednje:� forumi, mikroblogi, blogi, objavljanje video posnetkov in fotografij, socialna omre�ja, poslovna omre�ja ter druga omre�ja.

�

Forumi

Forumi so eno izmed prvih spletnih mest, ki so omogo?ala komuniciranje med ljudmi in so prisotna na spletu �e kar nekaj ?asa. Tu si ljudje ob razli?nih temah izmenjavajo mi�ljenja ter izku�nje. So odli?en na?in za �irjenje znanja.

�

Blogi

So spletni dnevniki, namenjeni ljudem, ki radi pi�ejo ?lanke in preko njih delijo svoje misli. Razlikujemo med osebnimi blogi in blogi, namenjenimi dolo?eni temi.

�

Mikroblogi

Po na?inu so podobni blogom, tu uporabniki sporo?ajo, kaj se dogaja v tistem trenutku. Namenjeni so za sporo?anje osebnih kratkih misli ali novic ali pa za sporo?anje globalnih novic. Twitter je najbolj znano spletno mesto, ki omogo?a mikrobloganje.

�

Objavljanje fotografij

Uporabniki lahko svoje slike nalo�ijo in namesto po�iljanja velikega �tevila slik prijateljem po�ljejo le povezavo do spletnega albuma. Uporabnik lahko slike ozna?i s klju?nimi besedami in omogo?i ljudem, da oddajo svoje komentarje. Flick je pogosto uporabljeno spletno mesto za objavo fotografij.

�

Video posnetki

YouTube je najbolj znano spletno mesto za objavljanje posnetkov, poznan je prakti?no skoraj vsem uporabnikom svetovnega spleta. Tu objavljamo video posnetke ter jim dodamo klju?ne besede, da jih drugi najdejo v spletnem iskalniku. Pod video posnetkom lahko objavljamo komentarje , ?e seveda avtor posnetka to dovoli, lahko pa video posnetke tudi ocenjujemo.

�

Poslovna omre�ja

Mre�enje je �e dolgo ?asa prisotno tudi v strokovnih krogih. Omogo?a, da se posameznik pove�e z drugimi strokovnjaki z dolo?enega podro?ja. Poslovna omre�ja ponujajo uporabnikom �tevilne prilo�nosti. Linkedln je najpopularnej�e poslovno omre�je.

�

Dru�bena omre�ja

Omogo?ajo nam, da ostajamo v stiku s prijatelji ali da sklepamo nova prijateljstva. Priljubljenost spletnih dru�benih omre�ij je v izjemnem porastu. Najbolj priljubljen je Facebook.

Vloga spletnih dru�benih omre�ij postaja v zasebne in poslovne namene ?edalje pomembnej�a, saj je pripomogla k ve?ji dinami?nosti in interaktivnosti spleta. Tak�ne rasti, kot jo do�ivljajo spletne strani, ki temeljijo na gradnji dru�benih omre�ij in ustvarjajo vsebine uporabnikov danes, si pred leti ni upal napovedati nih?e. Po zdaj�njih napovedih naj bi se rast le �e dvigovala in omre�ja naj bi �e dodatno pridobivala tudi na pomenu za pridobivanje tr�nega dele�a, kar je za poslovanje in tr�enje bistvenega pomena.

Lastnostim, kot sta interaktivnost uporabnikov in dvosmernost komunikacij znotraj tak�nih omre�ij, lahko dodamo �e razli?ne mo�nosti komuniciranja oz. prena�anja informacij s pomo?jo elektronske po�te, (neposrednih) spletnih klepetalnic, IP telefonije, vstavljanja oz. dodajanja komentarjev, video konferenc itd. Pri tem ne smemo zanemariti tudi zna?ilnosti neprestanega nastajanja novih vsebin (v obliki objavljanja raznih novic, informacij, razmi�ljanj in drugih prispevkov, z njimi povezanih komentarjev, dodajanja slik ter avdio-vizualnih vsebin, posredovanja povezav do drugih strani oz. virov informacij) in vezi med uporabniki, ki so si v?asih lahko tudi popolni tujci (Boyd, Ellison, 2007).

�

2.2 Zasebnost

Potrebno je omeniti tudi vpra�anje zasebnosti. Izraz, ki se v povezavi s tem ?edalje pogosteje uporablja, je tako imenovana javna zasebnost, govori pa predvsem o relativni javnosti informacij zasebne narave. Internet nam danes ponuja neskon?ne mo�nosti zelo enostavnega in uporabnikom prijaznega prejemanja in kreiranja vsebin. Tako lahko veliko bolj nadziramo, kaj bo objavljeno in kaj ne. Pa vendar kljub izredni meri svobode izra�anja in osebnega nadzora do spletnih dru�benih omre�ij ne bi smeli biti tako zaupljivi, kot smo (Mavsar, 2008).

Spletna dru�bena omre�ja delujejo kot resen in zaupanja vreden prostor, kjer je omogo?eno svobodno izra�anje, objavljanje vsebin, mo�nost vpogleda v omre�ja na�ih prijateljev in podobno. In ta uporaba deluje velikokrat kot nekak�en magnet, ki z dajanjem ob?utka varnosti prepri?a, da objavljamo �e bolj zasebne vsebine. Snovalci teh omre�ij poudarjajo, da je za�?ita in z njo povezana zasebnost uporabnikov pri njih na prvem mestu. Vendar se moramo zavedati, da so to navsezadnje �e vedno mesta javnega zna?aja. Nikoli ni odve?, da pred objavo osebnih vsebin v omre�ju dobro premislimo in pretehtamo, ali so primerna za �ir�o javnost.

Te�ava, ki jo mnogi vidijo v spletnih dru�benih omre�jih, je relativna javnost zelo osebnih informacij. V svoj krog najprej spustimo dru�ino in osebne prijatelje, a kmalu se v njej znajdejo �e znanci, poslovni partnerji, sodelavci, vodje. Prej ali slej nas za prijateljstvo prosi nekdo, ki ga sploh ne poznamo. Veliko posameznikov potrdi prijateljstvo, kljub dejstvu, da se za imenom lahko skriva popolnoma druga oseba, ker se no?ejo zameriti. ?e se toliko ne obremenjujemo s svojo zasebnostjo, pa bi vendarle morali biti previdnej�i pri razkrivanju drugih (Mavsar, 2008).

�

3 DRU�BENA OMRE�JA IN TR�NO KOMUNICIRANJE

Spletna dru�bena omre�ja in tr�no komuniciranje s pomo?jo le-teh, postajata vse bolj povezana pojma. �e pred nedavnim pri ve?ini podjetij ta omre�ja niso zbujala prav posebnega zanimanja, kar pa se je danes povsem spremenilo. Pri uporabnikih postajajo pomemben na?in za komunikacijo, na relaciji podjetje - uporabnik.

Komuniciranje v poslovnem svetu dandanes do�ivlja velike spremembe. V zadnjih letih je le-to postalo veliko bolj demokrati?no, odprto in intenzivnej�e, obenem pa manj profesionalno, prehitro in povr�no. V odnosu do ustne in pisne komunikacije se je mo?no pove?al dele� elektronske komunikacije. Kot orodja za poslovno elektronsko komuniciranje omenimo e-po�to, glasovno po�to, videokonference, spletne konference, spletne strani, dru�bena omre�ja, bloganje idr.

Kotler (1998) pravi, da najve?ji del spletnega tr�enjskega komuniciranja zavzema spletno ogla�evanje, ki je, tako kot tradicionalno, javni na?in sporo?anja, med katerega �tejejo vse pla?ane neosebne predstavitve in promocije zamisli, dobrin ali storitev s strani znanega pla?nika, le da se opravlja preko svetovnega spleta.

Ob vse ve?jem razmahu in uporabi sodobnih informacijskih tehnologij so morala podjetja prilagoditi oblike svojega tr�enja in tr�nega komuniciranja. Kotler (2004) nadalje meni, da lahko dandanes, zahvaljujo? tehnolo�kim dose�kom, komuniciramo prek tradicionalnih medijev (?asopisi, revije, radio, televizija idr.) in tudi prek novej�ih, sodobnej�ih medijev (ra?unalnik, mobilni telefon, brez�i?ne naprave idr.). V tabeli 1 vidimo primerjavo med tradicionalnim in elektronskim tr�enjskim komuniciranjem.

�

Tabela 1: Primerjava tradicionalnega in elektronskega tr�enjskega komuniciranja

VIR: (Skrt, 2001)

Uporaba interneta v poslovanju podjetij omogo?a hitrej�e, natan?nej�e, ?asovno in prostorsko manj omejeno, stro�kovno u?inkovitej�e ter posameznemu kupcu prilagojeno poslovanje. E-tr�enje lahko razumemo kot prizadevanja v podjetjih, da bi prek spleta obve�?ala, komunicirala, ogla�evala in prodajala svoje izdelke in storitve (Kotler, 2004).

Skrt (2001) pravi, da se morajo tr�niki zaradi specifi?nih lastnosti interneta nau?iti kreirati nove oblike interakcij s potro�niki. Potrebujejo nov marketin�ki model, ki bo ustrezal novemu tr�enjskemu okolju in novim pristopom, ki vodijo k integraciji interaktivnega medija v poslovni sistem podjetja in njegove marketin�ke programe. Klju?nega pomena za uspeh internetnega marketinga so pritegnitev uporabnikove pozornosti in njegovega sodelovanja, vra?anje uporabnikov na spletno stran, u?enje in spoznavanje uporabnikovih potreb, personalizirana interakcija. S tr�nim komuniciranjem �eli podjetje dose?i informacijski cilj v smislu obvestila o tem, da izdelek obstaja in v ?em so zna?ilnosti in posebnosti izdelka, hkrati pa podjetje �eli, da sporo?ilo vzbudi tako nakupno vedenje pri prejemniku sporo?ila, ki bo za podjetje ugodno.

�

Ko podjetje za?ne poslovati in tr�iti preko spleta, mora tudi splet tr�nega komuniciranja prirediti za potrebe in zmo�nosti interneta, saj le-ta omogo?a prepletanje razli?nih oblik komunikacij, kot so (Pompe, Vidic, 2008):

ogla�evanje: spletni oglasi (razli?ne oblike pasic), video oglasi, pop-up oglasi, postavljanje oglasnih sporo?il v nove internetne kontekste (virtualni svetovi, virtualne igre, virtualne simulacije in prikazi ipd.);

odnosi z javnostmi in publiciteta: sporo?ila s tiskovnih konferenc, objave PR-?lankov, blogi, spletni ?asopisi, revije ipd.;

neposredno tr�enje: razpisi tekmovanj in nagradnih iger, po�iljanje anket z nagradnimi spodbudami, napovedovanje razprodaj in popustov preko interneta;

pospe�evanje prodaje: e-katalogi, e-demonstracije, e-trgovina, internetne igre ipd.;

osebno tr�enje: vsa osebna e-po�ta s kakr�nokoli vsebino, ki neposredno ali posredno zadeva dolo?en izdelek, vabila k v?lanjevanju v razli?ne klube, zdru�enja, povabila na otvoritve sejmov ipd.

Tehnologija daje posameznikom mo?, to pomeni, da si lahko sami poi�?ejo informacije in jim ni ve? potrebno slepo verjeti podjetjem. Lahko se sami prepri?ajo, kaj je res in kaj ni, tako da vpra�ajo tiste, katerih mnenjem zaupajo. Zato si podjetja dandanes ne morejo ve? privo�?iti zgolj informiranja, temve? morajo za?eti s svojimi strankami komunicirati (Suhadolc, 2007).

Mo�nosti tr�enjskega komuniciranja, ki so podjetjem na voljo, je res veliko, njihov razpon in u?inkovitost pa sta v veliki meri odvisna od same kreativnosti podjetja. To pomeni, da je potrebno ?im bolj navdu�iti in prepri?ati potencialne kupce. Prav tako je pomembno, da ima v okviru svojega profila sklenjenih veliko stikov, saj ti predstavljalo potencialne stranke.

�

4 DRU�BENA OMRE�JA KOT PRILO�NOST ZA BOLJ�E POSLOVANJE�

Dru�bena omre�ja so za podjetja dandanes zelo pomembna, predvsem zaradi vse ve?je pozornosti medijev in izredno hitre rasti �tevila uporabnikov na njih. Podjetja, ki v ciljnem ob?instvu dru�benih omre�ij vidijo potencial, z uporabo le-teh vplivajo na zaznavanje obstoje?ih in potencialnih porabnikov ter njihov odnos do blagovne znamke, in s tem seveda pove?ujejo prodajo.

Skrt (2007) pravi, da podjetje, ki postavi spletno stran z namenom gradnje dru�benega omre�ja, lahko upa na �tevilne pozitivne u?inke. Med drugim, lahko dokaj preprosto dobi popolnej�o in natan?nej�o sliko o svoji ciljni skupini ter poglablja odnos z obstoje?imi kupci.

Spletna svetovalka Sandra Zver (v Savi?, 2008) ocenjuje, da je, gledano s strani podjetja, potencial spletnih dru�benih omre�ij neverjeten, saj podjetje lahko pridobi veliko koli?ino podatkov o uporabnikih, zbranih na enem mestu. Pravi, da uporabniki nikjer drugje sami ne ponudijo toliko informacij o sebi, na podlagi katerih lahko nato podjetje zelo natan?no dolo?i svoje ogla�evalske akcije.

Skrt (2007) dodaja, da preko dru�benih omre�ij pridemo do najrazli?nej�ih demografskih in psihografskih podatkov o uporabnikih �e s pomo?jo registracije uporabnikov, anket, nagradnih iger, s prijavami na e-novice ipd. Z malce bolj raziskovalnim in analiti?nim pristopom pa lahko podjetje, s pomo?jo vseh orodij, ki jih ponujajo dru�bena omre�ja, dolo?i zelo natan?en profil vsakega posameznega obiskovalca.

Pozitivni u?inki dru�benih omre�ij so tudi v tem, da predstavljajo idealen prostor za virusno komuniciranje, saj se sporo?ila med uporabniki pogosto virusno distribuirajo, pri ?emer so vklju?eni tako potencialni kot obstoje?i kupci. Suhadol?eva (2007) opredeli virusno komuniciranje kot spontan proces, povezan s kakovostjo produkta ali storitve. Komunikatorji v podjetjih lahko preko dru�benih omre�ij ta proces pospe�ijo z ustvarjanjem sme�nih, hudomu�nih, druga?nih vsebin, ki jih uporabniki nato delijo s svojimi �on line prijatelji�. Podjetja se tudi vse bolj zavedajo, da ljudje raje zaupajo priporo?ilom drugih ljudi kot pa podjetjem, ki jim sku�ajo prodati posamezne storitve ali izdelke. Za podjetja je virusno komuniciranje eno od promocijskih orodij za pove?anje zavedanja in ustvarjanje preferenc, ki je hkrati tudi brezpla?no.

Uporabnost dru�benih omre�ij je tudi v tem, da nudijo podjetjem aktivno vklju?evanje v pogovor z uporabniki preko ustvarjanja lastnega profila in tako s prisotnostjo vplivajo na uporabnike izbranega dru�benega omre�ja ter omogo?ajo sodelovanje uporabnikov pri ustvarjanju vsebin posamezne blagovne znamke. Skrt (2007) pravi, da podjetje na podlagi aktivnega dialoga s svojimi obiskovalci in z izkori�?anjem mo�nosti, ki jih ponujajo dru�bena omre�ja, dose�e ve?jo prepoznavnost na trgu, izbolj�a svojo verodostojnost, u?inkoviteje ogla�uje svoje izdelke in storitve ter dosega bolj�e prodajne rezultate. Ko bo podjetje sposobno bolj natan?no zaznati potrebe, �elje in preference uporabnikov, bolj u?inkovito bo zadovoljevalo njihove potrebe.

S tem, ko imajo kupci mo�nost soustvarjanja vsebin, se pove?a zvestoba blagovni znamki. V dru�benih omre�jih se tako lahko pojavijo t. i. zagovorniki oz. ambasadorji blagovne znamke, ki preko ustnega izro?ila ostalim ?lanom dru�benega omre�ja posredujejo pozitivne informacije o blagovni znamki. Zagovorniki so tisti kupci, ki drugim navdu�eno priporo?ajo podjetje ter njegove izdelke in storitve (Kotler, 2004).

Kljub vsemu, sama navzo?nost blagovne znamke na dru�benem omre�ju ni dovolj, pomembno je, da podjetje samo vlaga v ustvarjanje vsebin in slednje po?ne kontinuirano.

�

5 FACEBOOK

Mark Zuckerberg, �tudent Univerze Harvard, je februarja leta 2004 ustanovil internetno socialno omre�je �thefacebook�. V prvih 24 urah se je prijavilo 1.200 harvardskih �tudentov in po mesecu dni je bila registrirana ve? kot polovica �tudentov omenjene univerze. Avgusta 2005 je Facebook kupil domeno �facebook.com�. V prihajajo?ih letih se je spletna stran raz�irila �e na druge univerze in �ole ter s?asoma na posamezna podjetja. Raz�irjala se je tudi zunaj Zdru�enih dr�av Amerike in Kanade, sprva v Angliji, Avstraliji in Novi Zelandiji ter nato �irom po svetu. Septembra 2006 je Facebook postal vsesplo�no dostopen vsakomur, ki ima veljaven e-po�tni naslov in je star vsaj 13 let �(http://en.wikipedia.org/wiki/Facebook#History).

Facebook je dru�beno omre�je, ki ljudem pomaga pri njihovi komunikaciji s prijatelji, dru�ino in sodelavci na bolj enostaven in u?inkovit na?in, skozi osnovne aplikacije - Fotografije, Zapiske, Skupine, Dogodke in Komentarje - in dodatne aplikacije ostalih ponudnikov, ki si jih lahko nalo�i vsak posameznik. Ponuja ve? razli?nih na?inov komunikacije: po�iljanje zasebnih sporo?il, klepet, komuniciranje preko zidu, nastavljanje poljubnega statusa na svojem profilu idr.

�

5.1 Trendi uporabe Facebooka v poslovne namene

Facebook je dru�bena spletna skupnost, ki svojim uporabnikom omogo?a povezovanje in komuniciranje s prijatelji, sodelavci in dru�ino, nalaganje slik in videoposnetkov ter deljenje povezav. Ima ve? kot 700 milijonov uporabnikov in je drugo najbolj obiskano spletno mesto ter najbolj obiskano dru�beno omre�je na svetovnem spletu. Lastniki Facebooka imajo v lasti ogromno zbirko osebnih podatkov njihovih uporabnikov, ki je zelo privla?na za tr�nike.

Facebook je postal zelo priljubljeno socialno omre�je na svetu, zaradi ?esar so si profil ali skupino za?ela ustvarjati tudi podjetja. Koristnih mo�nosti poslovne rabe je zaradi velikega �tevila uporabnikov kar nekaj, mo�nost uporabe pa je enostavna ter v ve?ini primerov tudi brezpla?na. Brezpla?no ogla�evanje, predstavitev svojih proizvodov, �irjenje kroga prijateljev ter s tem ve?ja mo�nost samo ogla�evanja, so le nekatere izmed mo�nosti, ki jih podjetja lahko izkori�?ajo.

V preteklih letih je Facebook do�ivel eksponentno rast, kar mu je omogo?ilo dominanten polo�aj med dru�benimi omre�ji. V letu 2008 je v �tevilu uporabnikov in prometu prehitel do takrat najbolj obiskano dru�beno omre�je Myspace. V prihodnjem letu je Facebook �tel �e 300 milijonov aktivnih uporabnikov, kar je trikrat ve? kot leto poprej. V letu 2010 je �tevilka posko?ila na 500 milijonov. Po podatkih spletnega mesta Socialbakers.com je bilo na dan 25. 7. 2011 vseh svetovnih uporabnikov Facebooka 722 479 800, od tega 182 891 500 Evropejcev. Najve?ji dele� uporabnikov je v ZDA, sledita Indonezija in Velika Britanija. Slovenija zaseda 85. mesto s 659 100 uporabniki. Najve?ji dele� aktivnih uporabnikov sodi v starostno skupino od 25 do 34 let, in sicer 31 %, s 27 % sledi skupina od 18 do 24 let. Razdelitev med spoloma je zelo enakovredna, 51 odstotkov mo�kih in 49 odstotkov �enskih predstavnic (?i�man, 2011).

Raziskave in �tudije ka�ejo na tendenco nara�?anja, tako v �tevilu in raznolikosti uporabnikov, kot v ?asu, ki ga uporabniki namenijo obiskovanju Facebooka. Prav zato je to dru�beno omre�je vredno uporabiti v marketin�ke namene, vendar ne za klasi?no ogla�evanje, temve? predvsem� za vpletanje v uporabnikove vsakdanje aktivnosti.

Podjetjem so za potrebe ogla�evanja na voljo t. i. �Facebook oglasi� (angl. Facebook Ads), izlo�beni oglasi, ki jih podjetja lahko izdelajo sama. Omogo?ajo dobro ciljano ogla�evanje po zaslugi velike baze podatkov, ki jo ima Facebook. Ta baza podatkov vsebuje razli?ne demografske in geografske podatke o uporabnikih, kot so starost, spol, kraj bivanja, stopnja izobrazbe, politi?na usmerjenost, delovno mesto ipd. S pomo?jo teh podatkov podjetje dolo?i segment uporabnikov, za katere �eli, da se jim oglas prika�e.

Najbolj zanimivo za predstavitev podjetja je gotovo kreiranje osebnega profila, skupine ali strani. Osnovni namen, ki ga podjetje s tem korakom pridobi, je predvsem ta, da postane del enega izmed najve?jih in najbolj priljubljenih dru�benih omre�ij na svetu, ki povezuje in zdru�uje ogromno �tevilo posameznikov. Profil Facebook omogo?a podjetju dodajanje opisov dejavnosti, proizvodov, storitev, dostop do kontaktnih podatkov, povezave na spletni strani podjetja, razne novice in podobno. Pomanjkljivost osebnega profila za podjetja je, da ni viden vsem uporabnikom spletne skupnosti in tudi ne ostalim uporabnikom svetovnega spleta.

Zato je za podjetja bolj�a izbira postavitev Facebook strani (angl. Facebook Page), ki je zelo podobna osebnemu profilu, njena prednost pa je, da je vidna vsem uporabnikom svetovnega spleta. Podjetja imajo mo�nost, da povezavo do te strani dodajo tudi na druga spletna mesta, kot so blogi, forumi in podobno, uporabniki pa lahko svojo podporo podjetju izrazijo tako, da se na stran podjetja dodajo kot obo�evalci.

Na Facebook strani morajo podjetja ?im bolj zanimivo predstaviti svoje podjetje, proizvod ali storitev. Pozornost je treba posvetiti predvsem temu, da so informacije, ki so objavljene, posodobljene, druga?e podjetje lahko izgubi zanimanje potencialnih kupcev.� Strani vsebujejo nekatere standardne aplikacije, s pomo?jo katerih podjetja pove?ujejo svojo prepoznavnost, saj omogo?ajo dobro virusno komuniciranje. Podjetja morajo biti zelo pazljiva, da se vsebina, dodana prek aplikacij, ne ponavlja in da ostaja zanimiva za potencialne kupce, saj jo druga?e za?nejo obravnavati kot ne�eleno ogla�evanje.

�

Vrste aplikacij na Facebook strani:

Fotografije: ?lani in obo�evalci lahko dodajajo fotografije.

Video: podjetja imajo mo�nost dodajanja razli?nih videoposnetkov.

Zapiski: tukaj se dodajajo povezave do razli?nih spletnih mest, kot so blogi podjetja, strani z videoposnetki ipd.

Forum: uporabniki Facebooka za podjetja odpirajo teme za pogovore, kjer tudi izra�ajo svoja mnenja. Tako podjetja dobijo veliko povratnih informacij, ki jih nato uporabijo za izbolj�anje svojega poslovanja in tr�enja.

Zid: na zid podjetja uporabniki bele�ijo pohvale, ideje, pozdravijo ostale obo�evalce podjetja ipd.

Ocene: obo�evalci v to aplikacijo napi�ejo svoje ocene izdelkov ali storitev podjetja.

Dogodki: to aplikacijo uporabljajo za tr�enje dogodkov, ki jih prirejajo, za ogla�evanje novih proizvodov ipd. Poka�e se kot svoja stran in vsebuje opis dogodka. Podjetje, ki ustvari dogodek, povabi nanj vse svoje obo�evalce, ki nato odgovorijo s potrditvijo, zavrnitvijo udele�be ali pa odgovorijo, da se dogodka morda udele�ijo (?i�man, 2011).

�

Facebook stran ima za podjetja velik pomen, saj informacije, ki jih posredujejo, ter mnenja, ki jih izra�ajo sami uporabniki strani dnevno preko razli?nih storitev Facebooka, dosegajo veliko ciljno skupino.

�

6 ZAKLJU?EK

Dandanes se Internet se pojavlja kot komunikacijski kanal, ki postaja nepogre�ljiv del v vsakdanjem �ivljenju ljudi in pomembno tr�enjsko orodje v podjetjih.

Podjetja so za?ela uporabljati internet in njegova nova orodja, orodja �spleta 2.0�, za neposredno povezovanje potro�nikov z blagovnimi znamkami ter za vzpostavljanje in razvijanje dolgoro?nih marketin�kih odnosov. V zadnjih letih so nastala in se mo?no raz�irila spletna mesta, ki temeljijo na dru�benem mre�enju (dru�bena omre�ja), ki omogo?ajo nove mo�nosti komuniciranja z uporabniki in jih podjetja ne smejo spregledati ali zanemariti.

Dru�beni mediji omogo?ajo in olaj�ujejo komunikacijski proces s potro�niki in jim na drugi strani dodeljujejo posebno mo?. Potro�niki tako torej niso ve? pasivni prejemniki sporo?il, ki jih za njih pripravljajo podjetja, temve? aktivno ustvarjajo vsebine, jih sooblikujejo, objavljajo in posredujejo. Poleg tega pa imajo dru�bene mre�e v lasti ogromno podatkov o uporabnikih, kar podjetja lahko izkoristijo za la�je in bolj�e segmentiranje svoje ciljne publike.

Postavitev profila blagovne znamke na dru�benem omre�ju ne prinese samoumevnega uspeha. Dru�beno omre�je namre? ni dogodek, temve? predstavlja neprekinjen proces, v katerega mora podjetje konstantno vklju?evati uporabnike, jim ponujati aktualne informacije, dovoliti izra�anje in sodelovati v pogovorih. Tr�niki morajo v dru�benih omre�jih nepretrgano komunicirati s potro�niki ter za njih ustvarjati zabavne in interaktivne vsebine, prek katerih potro�nika ?ustveno nave�ejo na podjetje oz. blagovno znamko, hkrati pa pove?ajo tudi mo�nost virusnega �irjenja.

Sledenje neomejeni domi�ljiji, kreativnosti, druga?nemu pristopu, iskanju prave ideje, je za podjetje, ki �eli u?inkovito izkoristiti prilo�nosti v dru�benih omre�jih, prava pot do uspeha.

�

Literatura

1. Boyd D. M., Ellison, N. B. 2007. Social Network Sites: Definition, History, and Scholarship (online). Dostopno na: http://jcmc.indiana.edu/vol13/issue1/boyd.ellison.html. (2.3.2012).

2. ?i�man, N. 2011. Vpliv dru�benega omre�ja na komunikacijo z uporabniki. Diplomsko delo. Novo mesto: Ekonomska �ola Novo mesto, Vi�ja strokovna �ola.

3. Facebook, 2011. Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Facebook#History. (23.6.2011).

4. Kotler, P. 1998. Marketing Management. Ljubljana: Slovenska knjiga.

5. Kotler, P. 2004. Management tr�enja. Ljubljana, Zagreb: GV Zalo�ba.

6. Mavsar, M. 2008. ABC poslovne rabe FACEBOOKA (online). Dostopno na: http://www.mavsar.si/wp-content/uploads/2011/02/Poslovna_raba_facebooka_mitjamavsar_2006.pdf. (1.3.2011)

7. Pompe, A., Vidic, F. 2008. Vodnik po marketin�ki galaksiji. Ljubljana: GV Zalo�ba.

8. Savi?, D. 2008. Raztrgane socialne mre�e (online). Dostopno na: http://www.monitor.si/clanek/raztrgane-socialne-mreze/. (29.2.2012).

9. Schrader, M. 2010. Types of Social Networking Sites (online). Dostopno na: http://enzinearticles.com/?Types-of-Social-Networking-Sites&id=4019476. (1.3.2011).

10. Skrt, R. 2001. Vpliv interneta na tr�enjski splet podjetja (online). Dostopno na: http://www.nasvet.com/trzenjski-splet-3/. (29.2.2012).

11. Skrt, R. 2007. Spletne socialne mre�e - Navidezna Indija Koromandija (online). Dostopno na: http://www.mojmikro.si/preziveti/kar_tako/spletne_socialne_mreze-navidezna_indija_koromandija. (29.2.2012).

12. Suhadolc, J. 2007. Nove prilo�nosti e-komuniciranja. Ljubljana: GV Zalo�ba.

�