Povzetek
V prispevku smo ugotavljali management kakovosti in uspe�nosti vi�jih strokovnih �ol v Sloveniji. V teoreti?nem delu smo opredelili pojem kakovosti na splo�no in kakovost v �olstvu. V nadaljevanju smo opisali posamezne modele kakovosti in pregledali relevantno doma?o in tujo literaturo opravljenih raziskav s podro?ja kakovosti v izobra�evanju. V empiri?nem delu ?lanka smo opravili raziskavo o vplivu dejavnikov managementa kakovosti na vpeljavo modelov v vi�je strokovne �ole ter vpliv poznavanja modelov na samo vpeljavo modela v �olo. Prav tako smo raziskovali poglede ravnateljev ter ?lanov komisij na relacijo med �tudenti in predavatelji. Ugotovili smo, da ima stopnja poznavanja modelov kakovosti predstavnikov vpliv na uvajanje modelov kakovosti v vi�jih strokovnih �olah. Prav tako smo ugotovili, da ima mnenje o pomembnosti uvajanja modelov kakovosti za prihodnost vzgoje in izobra�evanja, pozitiven vpliv na prepoznavanje pomembnosti odgovornosti ravnatelja in odnosa predavatelj-�tudent za kakovost vi�jih strokovnih �ol.

Klju?ne besede:
management kakovosti, vi�ja strokovna �ola, uvajanje sistemov kakovosti, kakovost v izobra�evanju, zagotavljanje kakovosti, evalvacija.

Abstract
In this article, we established the quality management and performance of higher vocational colleges in Slovenia. In the theoretical part, we defined the concept of quality in general and quality in education. Further, we described individual quality models and reviewed the relevant domestic and foreign literature on research in the field of quality in education. In the empirical part of the article, we conducted research on the impact of quality management factors on the introduction of models in higher vocational colleges and the impact of knowledge of models on the introduction in school. We also researched the views of principals and quality commission members on the relationship between students and lecturers. We found that the representatives� level of knowledge of quality models has an impact on their introduction in higher vocational colleges.  We also found that when it comes to the quality of higher vocational colleges, the opinion on the importance of introducing quality models for the future of education has a positive impact on recognizing the importance of principal�s responsibility and the lecturer-student relationship.

Keywords:
Quality management, higher vocational college, introduction of quality systems, quality in education, quality assurance, evaluation

1 UVOD

Medve� (2000) navaja, da je kakovost postala eden od pomembnej�ih pojmov dana�njega ?asa in pridobiva na univerzalnem pomenu. Omenjeno naj bi pomenilo, da preprosto ni ve? podro?ja, kjer kakovost ne bi bila pomembna. Ta naj bi bila temeljno usmerjena k stalnemu napredku in posledi?no novim proizvodom, iskanju novih re�itev, vi�ji storilnosti, in izbolj�anju procesov ter hitrej�ih korakov v tekmovalnem �duhu� moderne dru�be. A�man in drugi (2008, 6) navajajo kakovost kot pojem, ki so ga prevzela vsa dru�bena podro?ja, tudi vrtci, �ole in fakultete. Kakovost v �olstvu in zaznavanje tega se je izbolj�evalo so?asno s pove?anjem tr�ne naravnanosti in tekmovalnosti okolja. Zaposleni v �olstvu se namre? vse pogosteje soo?amo z zahtevami po razumevanju kakovosti na vseh ravneh �olske kulture.

Kakovost v vzgoji in izobra�evanju ni nova zadeva, vendar naj bi bila prioritetna, saj je vklju?ena v vse pomembnej�e listine, ki dolo?ajo �olsko, veljavni na ravni Republike Slovenije in Evropske unije (Pahor Bizjak 2011, 141).

Ugotavljanje in zagotavljanje managementa kakovosti postaja ?edalje pomembnej�a tudi v vi�jih strokovnih �olah, posledi?no je pomembno zagotavljanje managementa kakovosti. Pri obeh pa se odgovorni soo?ajo predvsem z vpra�anjem, kako za?eti z ugotavljanjem in zagotavljanjem managementa kakovosti. V vi�jih strokovnih �olah naj bi imeli v skladu s predpisi ustanovljeno posebno komisijo, ki naj bi ugotavljala in zagotavljala ustrezno raven kakovosti, kjer uporabljajo razli?ne pristope (�kafar 2012).

V vi�jih strokovnih �olah sta prevladujo?a poslovno-organizacijska sistema ISO 9001:2015 in modela Evropske fundacije za management kakovosti � EFQM (ang. European Fundation for Quality Management), ki zajemata vse ravni kakovosti v neki organizaciji. Standardi ISO, serije 9000, sicer zajemajo poslovno-organizacijski sistem managementa kakovosti v organizaciji in niso standardi za proizvod ali proces (�kafar 2012). Vendar pa je standard ISO 9001:2015 namenjen vsem vrstam organizacij, z namenom izbolj�anja poslovanja in bolj�ega obvladovanja poslovanja.

Model odli?nosti naj bi bil prakti?no orodje, s katerim naj bi organizacijam pomagali razumeti vrzeli in mo�ne re�itve. Namen modela odli?nosti je zagotavljanje dinami?nosti,  v skladu s sodobnimi pogledi na kakovost. Avtorji model odli?nosti nenehno preverjajo in posodabljajo, pri ?emer se zgledujejo z dobro prakso v �tevilnih organizacijah (Malek, �kafar in Vorina 2009, 35).

V letu 2015 je bila v Sloveniji opravljena raziskava na temo Voditeljstvo in uvajanje modela odli?nosti EFQM v visokem �olstvu (Punger�ek idr. 2015), kjer je bil namen nakazati mo�ne usmeritve za izbolj�anje stanja pri udejstvovanju voditeljstva in uvajanju modela EFQM v visoko�olskih ustanovah. Ugotovljeno je bilo, da se vodstvo visokih �ol ne zaveda pomena uvajanja modela poslovne odli?nosti in kak�ne prednosti bi ta uvedba v vi�je �ole prinesla. Klju?en sklep raziskave je bil, da slovenske visoke �ole �e niso pripravljene za u?inkovito izvajanje modela EFQM.

Na podro?ju uvedbe modela kakovosti v vi�jih strokovnih �olah v Sloveniji pa smo zasledili raziskavo, ki jo je opravil �kafar (2012). Ugotovil je, da naj bi uvedba to?no dolo?enega modela, tj. Zahteve sistema vodenja kakovosti v vi�jih strokovnih �olah, pripomogla k ve?ji informiranosti, medsebojni komunikaciji in ve?jemu zadovoljstvu vseh dele�nikov, ki delujejo na �olskem podro?ju. Izid uvedbe modela ka�e tudi na bolj�e izvajanje �olskih dejavnosti, pove?alo pa se je tudi �tevilo predlogov za izbolj�ave. Povzel je, da se anketiranci strinjajo, da je sistem kakovosti pripomogel k ve?jemu zadovoljstvu na �oli, bolj�emu izvajanju procesov in stalnim izbolj�avam. V raziskavi je bila zajeta uvedba modela kakovosti, imenovana Zahteve sistema kakovosti v vi�jih strokovnih �olah. Imenovani model je nastal v okviru projekta Impletum. V raziskavi niso bile obravnavane vsebine o vplivu poznavanja vseh modelov kakovosti na uvajanje modelov kakovosti v vi�jih strokovnih �olah.

1.1 HIPOTEZE

Na podlagi teoreti?nih izhodi�? in raziskovalnega problema smo zastavili naslednji hipotezi:
� H1: Stopnja poznavanja modelov kakovosti predstavnikov vi�jih strokovnih �ol, predsednikov in ?lanov komisij za kakovost ima pozitiven vpliv na njihovo mnenje o pomembnosti uvajanja modelov kakovosti za prihodnost vzgoje ter izobra�evanja v vi�jih strokovnih �olah.
� H2: Mnenje o pomembnosti uvajanja modelov kakovosti za prihodnost vzgoje in izobra�evanja, podano od predstavnikov vi�jih strokovnih �ol, ima pozitiven vpliv na prepoznavanje pomembnosti odgovornosti ravnatelja in odnosa predavatelj - �tudent za kakovost vi�jih strokovnih �ol.

2 OPREDELITEV POJMA KAKOVOST, MANAGEMENT KAKOVOSTI IN USPE�NOST IZOBRA�EVANJA

Kakor smo �e uvodoma ugotavljali, se pojem kakovosti razli?no opredeljuje. Wilkinson in drugi (1998, 7) so tako mnenja, da obstajajo kljub obse�ni literaturi na temo managementa kakovosti, �e vedno omejitve pri definiranju pomena kakovosti. Marki? (2004, 146) tako navaja, da je kakovost dejansko skupek vseh posameznih lastnosti in zna?ilnostih izdelka, procesov ali storitev. Ti se nana�ajo predvsem na sposobnost izpolnjevanja postavljenih ali neposredno izra�enih potreb. Prav tako navaja, da lahko kakovost opredelimo kot eden izmed bistvenih dejavnikov za uspe�no poslovanje organizacij.

2.1 POJEM KAKOVOSTI V �OLSTVU

Vodje v izobra�evanju se v novem tiso?letju soo?ajo z nenehnimi negotovostmi. Prisotni so namre? razni pritiski k doseganjem pri?akovanj glede zmogljivosti, uspe�nosti poslu�alcev in uspe�ne finan?ne slike izobra�evalne ustanove. Pritisk se izvaja tudi pri alternativnih vejah izobra�evanja. Tako morajo voditelji izobra�evalnih ustanov opravljati vlogo agenta, ki je usmerjen k nenehnim izbolj�avam, saj ta lahko tudi dolo?i uspeh in prihodnost javne izobra�evalne ustanove. Usmerjenost k spremembam mora biti vodilo izobra�evalne ustanove, kjer se stremi k ?im ve?ji produktivnosti in u?inkovitosti (Goldberg in Cole 2002, 8).

2.1.1 ISO 9001:2015 v izobra�evanju

ISO 9001:2015 se v izobra�evanju izvaja preko zdru�enja SIQ prek modela Kakovost za prihodnost vzgoje in izobra�evanja (KzP), ki temelji na celovitem kakovostnem delovanju vzgojno-izobra�evalnih zavodov. Prav tako je bil naveden model ustvarjen na podlagi sodobnih in mednarodno �e uveljavljenih standardih modelov kakovosti, kjer je dejansko osnova ISO 9001. S posodobljenim modelom ISO standarda v letu 2015, so se prenovile tudi zahteve modela, ki so pri?ele veljati s pri?etkom leta 2016 (SIQ 2015a).

Po navedbah SIQ (2015a) se model s prej�njim razlikuje predvsem v vsebinski prenovi, kjer je bil glaven namen slediti novostim prenovljenega sistema ISO 9001:2015. Tako se je pri prenovi dal poudarek na razumevanje okolja, kjer zavod deluje. Prav tako je osredoto?en na sistemati?no prepoznavanje in obvladovanje tveganj na vseh podro?jih izobra�evalne ustanove. Tako te nove zahteve navedenega modela dejansko omogo?ajo izobra�evalnim institucijam, da bolj u?inkovito pove�ejo strate�ke usmerjenosti z opredeljevanjem posameznih ciljev, kar zajema vse ravni na?rtovanja.

Model KzP dolo?a zahteve in posamezne smernice, ki so dolo?ene na podlagi mednarodnih standardih skupine ISO 9000 za sisteme vodenja kakovosti in Evropskemu modelu poslovne odli?nosti EFQM. Kot osnova zastavljenega modela pa je poudarek tudi na zahtevah za izpolnjevanje obstoje?e zakonodaje. Zahteve, ki so podane v standardu dejansko spodbujajo izobra�evalne institucije k sistemati?nemu pristopu pri razvijanju dejavnosti in procesov, ki stremijo k pove?evanju zadovoljstva posameznikov v vseh postopkih izobra�evanja. Model tudi omogo?a izobra�evalni instituciji la�je integriranje s preostalimi sistemi ali modeli (SIQ 2015b).

V modelu je predvsem poudarek na (SIQ 2015b):
� Razumevanju in izpolnjevanju posameznih zahtev in tudi pri?akovanj vseh udele�encev v samem procesu vzgoje in izobra�evanja.
� Pridobivanju in vrednotenju rezultatov delovanja ter uspe�nosti zavoda.
� Nenehnemu izbolj�evanju, ki izhaja na podlagi objektivnih merjenj in se nato delovanje zavoda tudi spremljanja.

SIQ (2015b) navaja, da ima vgrajeno metodologijo, ki je �ir�e poznana kot PDCA (Plan-Do-Check-Act). Ta se lahko opi�e kot:
� Planiranje: vzpostavitev ciljev in procesov (aktivnosti), ki so potrebni za realizacijo posameznih ciljev.
� Izvajanje: izvajanje procesov (aktivnosti)
� Preverjanje: nadzorovanje in spremljanje procesov (aktivnosti) in rezultatov glede doseganja ciljev in njihovo poro?anje.
� Ukrepanje: ukrepanje na na?in, da se dose�ejo (prese�ejo) cilji in se izbolj�ujejo procesi (aktivnosti)

2.1.2 Model EFQM v izobra�evanju

Model za izobra�evalne institucije je tako kot splo�en model EFQM razdeljen na 9 podro?ij, kjer je vsako posamezno podro?je opredeljeno z ve? posameznimi usmeritvami. Te obravnava vodstvo izobra�evalne institucije na podlagi ocene pomembnosti pri delovanju izobra�evalne institucije, kar tudi prikazuje slika 1. Uporaba modela pri razvijanju odli?nosti izobra�evalnih institucij zahteva dobro razumevanje posameznih pojmov s strani uporabnikov (A�man idr. 2008).

Slika 1: Shema EFQM za izobra�evalne ustanove
Vir: A�man idr. 2008, 18.

V izobra�evalnih institucijah je prav tako izrednega pomena osredoto?enost na odjemalce ali uporabnike in usmerjenost na rezultate. Razli?ni avtorji (Sallis 2002, 21; Marcikoniene 2007, 24; A�man idr. 2008, 7) razvr�?ajo odjemalce oziroma uporabnike na stopnje:
- Kot primarne odjemalce opredeljujejo tiste, ki neposredno uporabljajo storitve, kjer so v izobra�evalnih ustanovah �tudenti ali u?enci.
- Kot sekundarne odjemalce opredeljuje star�e, sponzorje, delodajalce. Sem sodijo tisti, ki so v izobra�evanju neposredno povezani na podlagi dolo?enega posameznika.
- Kot terciarne odjemalce uvr�?ajo tiste, ki so bolj posredno povezani z izobra�evanjem, vendar imajo pomembno vlogo v izobra�evanju. Tukaj sodijo bodo?i delodajalci, uprava in dru�ba kot celota.
- Kot interne odjemalce pa uvr�?ajo zaposlene, ki prispevajo k uspehu organizacije.

2.1.3 Diploma Skupnosti vi�jih strokovnih �ol za odli?nost

Je najvi�je priznanje s podro?ja doseganja odli?nosti, ki ga podeljuje Skupnost vi�jih strokovnih �ol. Diplomo lahko izobra�evalne institucije pridobijo na podlagi ocenjevanja, ki temelji na Modelu odli?nosti vi�jih strokovnih �ol (Model OVS�). Izobra�evalna institucija lahko prejme najve? 100 to?k, kjer pa so do diplome upravi?ene le tiste institucije, ki dose�ejo vsaj 70 to?k. Te pridobijo certifikat, tiste, ki pa so zbrale od 50-69 to?k pa prejmejo pohvalo za vzpostavljen pristop k odli?nosti (Skupnost VS� 2016).
Kadar neka izobra�evalna institucija oceni, da ima ustrezno �tevilo to?k, se ta lahko prijavi na prej naveden razpis. Na podlagi prispelih vlog se imenuje komisija, katero dolo?i Komisija za kakovost, ki deluje v okviru Skupnosti vi�jih strokovnih �ol. Ta pregleda prispele vloge in izvede obiske po prijavljenih �ola, kjer je poglavitni namen preverjanje dejanskega stanja in izpolnjevanje meril odli?nosti. Za vsako pridobljeno to?ko mora �ola predlo�iti dokazilo.
Poglaviten namen Modela OVS� in njegovih meril je nenehno izbolj�evanje izobra�evalnih institucij na vseh podro?jih, kjer izobra�evalna institucija deluje. Na podlagi modela OVS� se lahko na vseh podro?jih izobra�evalne institucije letno samoocenjujejo. Navedeno je predvsem smotrno za tista podro?ja, kjer so se v preteklosti izkazale kot �ibka ali na tistih podro?jih ki so za institucijo najpomembnej�a. Izbolj�ave, ki nastanejo skozi leta institucijam prina�ajo pot, ki vodi do odli?nosti, kjer pa so potrebna nenehna izbolj�evanja pri?akovanj vseh dele�nikov �ole. Vsekakor pa izobra�evalna institucija nenazadnje z vsakoletnim samoocenjevanjem meri svoj napredek in pridobi celovit vpogled v svoje delovanje (Skupnost VS� 2016).

Slika 2: Predstavitev modela odli?nosti v vi�jih stokovnih �olah
Vir: Skupnost VS� 2016

Slika 2 prikazuje, kjer so v model odli?nosti vklju?ena merila iz petih podro?ij. Vsa navedena merila uvr�?amo med dejavnike, kjer izobra�evalna institucije predstavijo na?ine svojega delovanja. Navedeni dejavniki, kamor se uvr�?a vodstvo, zakonodaja, �tudenti, procesi in sistemi vodenja kakovosti so prikazani v zgornjem delu kroga. Merila, ki predstavljajo rezultate dolo?ene izobra�evalne institucije pa so: klju?ni rezultati s trendi razvoja, ustreznost prostorov in opreme, u?ni izidi in kompetence, dru�bena odgovornost in varovanje okolja ter trendi zadovoljstva in stalne izbolj�ave. Ti so prikazani v spodnjem delu kroga.
Skupnost VS� (2016) navaja tudi kako lahko izobra�evalne institucije dosegajo stalne izbolj�ave in sicer s pomo?jo u?enja ter notranjih in zunanjih inovacij. Navajajo tudi ostale na?ine kot so s pomo?jo reklamacij in prito�b, notranje in zunanje presoje, samoevalvacijsko poro?ilo, sistemati?no zbiranja posameznih predlogov, letna poro?ila, itd.

2.2 CERTIFIKAT ZA PRIHODNOST VZGOJE IN IZOBRA�EVANJA

Certifikat Kakovost za prihodnost vzgoje in izobra�evanja slu�i predvsem kot pomo? vzgojno-izobra�evalnim organizacijam za sistemati?no razvijanje pristopov, kar privede do dvigovanja ravni kakovosti celotne izvedbe vzgoje in izobra�evanja. Zasnovan je na podlagi sodobnih pristopov, kateri so se v preteklosti uveljavili na podro?jih poslovno-organizacijskih sistemov vodenja. Ti so priznani tudi v mednarodnem okolju, sem pa s uvr�?ajo sistemi ISO 9000 in model odli?nosti EFQM. Kakor tudi pri ostalih sistemih kakovosti je tudi pri tem modelu poglavitna zahteva upo�tevanje obstoje?e zakonodaje. Zahteve so obravnavane v posameznih modulih in se nana�ajo predvsem na vodenje, razvoj zaposlenih, notranjo in zunanjo komunikacijo, sodelovanje s �tudenti in star�i, vzgojno-izobra�evalne procese, razvoj in neprestano izbolj�evanje (Zavrl idr. 2006, 8).

Izobra�evalna institucija s pridobljenim certifikatom potrjuje, da je znotraj institucije vzpostavljen to?no dolo?en poslovno-organizacijski sistem vodenja kakovosti. Tama podlagi sistemati?nih pristopov vodi do konkretnih izbolj�av (SIQ 2007).

Slika 3: Proces uvajanja modela v vzgojno-izobra�evalne zavode
Vir: Zavrl idr. 2006, 9.

Kakor prikazuje slika 3 se pri?ne proces uvajanja modela s predstavitvijo modela kolektivu, kjer se nato dolo?i skupina za kakovost. Sledi izobra�evanje po modulih in delo v kolektivu, kjer se lahko vklju?i tudi pomo? regijskih koordinatorjev. Sledi notranja presoja in nato �e zunanja presoja, na podlagi katere se lahko pridobi certifikat.

2.2.1 TQM v izobra�evanju

TQM in smernice njegove celovite kakovosti v izobra�evalnih institucijah mora v smeri zagotavljanja ve?je kakovosti prav tako enakomerno zajemati ugotavljanje in merjenje, spremljanje in preverjanje kakovosti ter vodenje sprememb in ukrepanj. Ena izmet te�jih nalog pri obvladovanju kakovosti in njenih spremembah je ugotavljanje na kateri stopnji je neka organizacija in kje se po kakovosti nahaja. Ravnatelji namre? ne morejo prisiliti profesorjev ali u?iteljev, da delajo kakovostno. To mora namre? dose?i s svojim na?inom vodenja, ki poka�e povezave med delom in dejansko kakovostjo. Tako je naloga managementa �ole in ravnateljev, da zagotovijo pogoje, ki omogo?ajo ustvarjanje tak�ne klime, ki spodbuja delo tako v �oli kot zunaj nje. Z osebnimi kompetencami, zgledom in motiviranostjo tako ravnatelji pomembno vplivajo na motivacijo profesorjev pri izbolj�evanju kakovosti (Kova? 2008, 199).

Kot rezultati zgoraj navedenega prizadevanja se odra�a v t. i. �samou?e?i organizaciji�. Ta se nato konstantno izbolj�uje, kljub temu, da se vanjo ve? ne posega z drugimi sredstvi. V kolikor �eli management izobra�evalne ustanove to dose?i, se mora dr�ati dolo?enega zaporedja naslednjih vsebinskih nalog (Pe?ar 2007, 61-63):
- izoblikovati poslanstva, vizije in strategije, da se dosega vizija,
- vzpostaviti organizacijsko kulturo kakovosti,
- vzpostaviti jasno interno in eksterno komuniciranje,
- ugotoviti in dolo?iti probleme in njihovo re�evanje,
- zastaviti �eleno stanje in cilje,
- zagotoviti povratno informacijo zadovoljstva vseh uporabnikov,
- uvajati in preverjati izbolj�ave,
- vzpostaviti koordinacijo z vsakim interesnim udele�encem,
- zastaviti planiranje,
- zagotoviti usposabljanja timov in vodstva,
- zagotoviti nenehen razvoj managementa.

2.3 SISTEM VODENJA KAKOVOSTI ZA VI�JE STROKOVNE �OLE (IMPLETUM)

Impletum temelji na projektu z imenom Uvajanje novih izobra�evalnih programov na podro?ju vi�jega strokovnega izobra�evanja v obdobju 2008-2011. Ministrstvo za �olstvo in �port je tako v prvi polovici leta 2008 objavilo javni razpis, ki je temeljil na prednostnih usmeritvah OP R?V (Operativni program razvoja ?love�kih virov) za obdobje 2007-2013 in njegove prednostne usmeritve Izbolj�anje kakovosti in u?inkovitosti sistemov izobra�evanja in usposabljanja. Evropski socialni sklad je v okviru Ministrstva RS za �olstvo zagotovil sredstva za izvajanje navedenega sistema na podro?ju vi�jega strokovnega izobra�evanja v obdobju 2008-2011 (Kumer 2011, 4).

Na navedenem razpisu je tako Ministrstvo za �olstvo izbralo projektni predlog konzorcija, v sestavi Zavoda IRC, Centra biotehnike in turizma (Grm Novo mesto), �olskega centra Novo mesto, �olskega centra Velenje, Ekonomske �ole Murska Sobota, Vi�je strokovne �ole za gostinstvo in turizem Bled ter podjetja TPV. Prav tako je navedeni konzorcij povabil k sodelovanju dve tuji izobra�evalni instituciji in vse slovenske vi�je strokovne �ole. Poglavitni namen projekta Impletum je zagotavljanje podpore vsem vi�je�olskim ustanovam ob uvajanju 23 novih izobra�evalnih programov, nastalih v obdobju 2004-2007.

Predvidene usmeritve so bile (Zavod IRC 2016):
- priprava izhodi�? ob pripravi izvedbenih kurikulumov,
- priprava izhodi�? pri pripravi katalogov za izbirne predmete in module,
- priprava izhodi�? za novo u?no gradivo in novih katalogov znanj,
- priprava meril za vrednotenja in priznavanja neformalno pridobljenih znanj,
- priprava enotnega sistema za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti ter hkratno spremljanje dose�enih rezultatov, razvidnih iz letnih poro?il.
- usposabljanje vodstva vseh vi�jih strokovnih �ol pri uvajanju novih izobra�evalnih programov,
- usposabljanje strokovnih delavcev v vi�je�olskih strokovnih izobra�evanjih,
- usposabljanje strokovnih delavcev na podro?ju vrednotenja in priznavanja neformalno pridobljenih znana,
- usposabljanje predavateljev za mentorstvo pri diplomskih nalogah,
- podpora pri pripravi u?nega gradiva,
- podpora pri pripravi novih izbirnih modulov in predmetov,
- podpora pri uvajanju novih izobra�evalnih programov (1. in 2. letnik),
- v ?asu projekta pripravljanje in vzdr�evanje spletne strani projekta,
- organizacija zaklju?ne konference.

Kumer (2011) navaja, da se �eli s projektom Impletum vzpodbuditi in razviti tiste mehanizme, ki pomagajo vi�jim �olam pri razvijanju lastne kakovosti, prepoznavnosti in uspe�nosti. Prav tako navaja, da je v pisnih zapisih in izdelkih projektov mo�no izlu�?iti mnoge predloge in re�itve, ki so predstavljene tudi na razli?nih usposabljanjih. Projekt temelji in upo�teva svetovne trende pri terciarnem izobra�evanju mladine in odraslih, hkrati pa vklju?uje novitete, ki so bile v preteklosti predlagane v EU prostoru.
Uvedene novosti, ki so bile uvedene na podro?jih vi�jega strokovnega izobra�evanja so (Kumer 2011, 5):
- priprava programov, ki temeljijo na podlagi najmanj enega poklicnega standarda (izbirnost),
- priprava programov, ki so kompeten?no zasnovani in tako tudi kreditno vrednoteni v skladu z merili ECTS (prenosljivost),
- priprava programov je temeljila na modularni zgradbi (nabirni sistem),
- �tudentje lahko izbirajo med razli?nimi obvezno izbirnimi predmeti oz. moduli (izbirnost),
- sistem temelji na lastni izbiri predmetov oziroma modulov za vsako vi�jo strokovno �olo (odprtost, prilagoditev potrebam okolja),
- vzpostavljanje sistema pri ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti, idr.

3 RAZISKAVA O VPLIVU DEJAVNIKOV MANAGEMENTA KAKOVOSTI NA USPE�NOST VI�JIH STROKOVNIH �OL

V empiri?nem delu naloge smo izvedli raziskavo o vplivu dejavnikov managementa kakovosti na vpeljavo modelov v vi�je strokovne �ole in njihova dejanska vpeljava. Tako smo raziskovali problematiko vodenja, prakse in naloge ravnateljev vi�jih strokovnih �ol in poglede ravnateljev ter ?lanov komisij na relacijo med u?enci in u?itelji.
V raziskavi smo pripravili anketni vpra�alnik s katerim smo �eleli preveriti hipotezi. Anketni vpra�alnik smo razdelili na ve? sklopov in sicer na:
� demografske podatke anketirancev (spol, starost in izobrazba),
� socio-geografske podatke (�tevilo �tudentov in profesorjev)
� splo�no poznavanje posameznih modelov kakovosti vodilnih v vi�jih strokovnih �olah ter opredelitev faze, v kateri je Vi�ja strokovna �ola pri vpeljavi posameznega modela kakovosti.
� spliv posameznih modelov kakovosti raven kakovosti izobra�evalnega procesa, vodenje managerskih in pedago�kih nalog.

Anketni vpra�alnik smo sestavili v kombinaciji zaprtih vpra�anj, ocenjevalne lestvice Likertovega tipa in semanti?nih diferencialov. Sestavljen je bil na podlagi zaznanih indikatorjev, za katere smo smatrali po pregledu teoreti?nih izhodi�? za relevantne.

3.1 OSNOVNI PODATKI O VZORCU

Pri izvajanju raziskave smo k re�evanju anketnega vpra�anja povabili vse predstavnike vi�jih strokovnih �ol v Republiki Sloveniji, kjer smo prav tako vklju?ili predsednike in ?lane komisij za kakovost na vi�jih strokovnih �olah, skupno torej 335 predstavnikov vi�jih strokovnih �ol.

V vzorcu je bilo udele�enih nekaj ve? �ensk (50,8 %) kot mo�kih (49,2 %). Najve? anketiranih je bilo starih med 41 in 50 let (46,7%), sledijo stari med 51 in 60 let (33,3%). Samo eden anketiranec je bil star od 20 do vklju?no 30 let, 4,2% anketirancev je bilo starej�ih od 61 let in 15% anketirancev je bilo starih med 31 in vklju?no 40 let. Zaradi neenakomerno razporejenih anketirancev po skupinah smo zdru�ili skupino od 20 do vklju?no 30 let s skupino od 31 do vklju?no 40 let in jo poimenovali kot stari do vklju?no 40 let. Prav tako smo zdru�ili skupini starih od 51 do vklju?no 60 let in starej�e od 61 let in jo poimenovali kot stari ve? kot 51 let. Omenjene skupine smo uporabili za nadaljnje analize.

Ve?ina anketirancev je kon?ala univerzitetno stopnjo (37,5%) in znanstveni magisterij (36,7%). 14,2% anketirancev je kon?alo doktorat in 10,8% anketirancev strokovni magisterij. Samo 1 anketiranec je zaklju?il visoko strokovno �olo. Zaradi neenakomerne porazdelitve anketirancev po skupinah, smo oblikovali 2 novi skupini in sicer visoka strokovna, univerzitetna in strokovni magisterij, v katero smo vklju?ili anketirance, ki so se opredelili, da so kon?ali to izobrazbo in drugo skupino znanstveni magisterij/doktorat, kamor smo vklju?ili anketirance, ki so dosegli omenjeni izobrazbi. Za nadaljnje analize smo uporabili ti skupini.

3.2 POSTOPEK IZVEDBE ANKETIRANJA

Anketiranje se je izvajalo preko spletne strani www.1ka.si in se je izvajala v juniju leta 2019. Vpra�alnik smo naslovili na celotno populacijo (335 posameznikov). Prejeli smo 105 popolno izpopolnjenih vpra�alnikov ter 15 nepopolno izpolnjenih vpra�alnikov. Na podlagi tega smo dolo?ili stopnjo odzivnosti, ki je bila 31,34 odstotna. V stopnjo odzivnosti smo vklju?ili samo popolno izpolnjene vpra�alnike in jo ocenjujemo kot ustrezno za nadaljnjo obravnavo.

3.3 REZULTATI RAZISKAVE IN INTERPRETACIJE

V vzorec je bilo zajetih najve? vi�jih strokovnih �ol ki jih obiskuje od 50 do 150 �tudentov (35 %) ali 150 do 200 �tudentov (23,3 %). Manj je bilo tak�nih, ki jih obiskuje 200 do 250 �tudentov (14,2 %), ve? kot 300 �tudentov (10,8 %) in od 250 do 300 �tudentov (9,2 %). Najmanj vi�jih strokovnih �ol, zajetih v vzorcu obiskuje manj kot 50 �tudentov (7,5 %).

Najve? vi�jih strokovnih �ol, zajetih v vzorec ima 10 do 20 strokovnih delavcev (33,3%), nekaj manj jih ima 20 do 30 strokovnih delavcev (23,3 %) in do 10 strokovnih delavcev (19,2 %). Ve? kot 40 strokovnih delavcev ima 15 % vi�jih strokovnih �ol in od 30 do 40 strokovnih delavcev ima 8,3 % vi�jih strokovnih �ol.

Preverili smo povpre?ja in standardne deviacije za sklop vpra�anj, koliko so seznanjeni s posameznimi modeli kakovosti. Najvi�je povpre?je je bilo dose�eno na spremenljivki Standard ISO 9001:2015 in Sistem vodenja kakovosti za Vi�je strokovne �ole (Impletum), kar pomeni, da v povpre?ju anketiranci omenjena standarda najbolj poznajo. Najni�je povpre?je so anketiranci dosegli na spremenljivkah SA - 8000 model dru�bene odgovornosti, OHSAS 18001 in EMAS - okoljski standard, kar pomeni, da v povpre?ju omenjene standarde najmanj poznajo. Najmanj�i standardni odklon je bil pri spremenljivki Sistem vodenja kakovosti za Vi�je strokovne �ole (Impletum), kar pomeni, da so anketiranci na ta odgovor odgovarjali zelo podobno (homogeno), najvi�ji standardni odklon pa pri spremenljivki ISO 14001, kar pomeni, da so pri tem odgovoru podajali najbolj razli?ne (heterogene) odgovore.

Preverili smo povpre?ja za uvedbo posameznih modelov kakovosti. Anketiranci imajo v svoji vi�ji strokovni �oli v povpre?ju najbolj vpeljan Sistem vodenja kakovosti za Vi�je strokovne �ole (Impletum), saj je bilo na tej spremenljivki povpre?je najni�je. Najmanj pa imajo vpeljane modele SA - 8000 model dru�bene odgovornosti, ISO 14001, OHSAS 18001 in EMAS- okoljski standard, saj so bila ta povpre?ja najvi�ja, kar pomeni, da jih bodo vpeljevali v naslednjih letih ali pa sploh ne. Najbolj homogeno so anketiranci odgovarjali pri modelih kakovosti SA - 8000 model dru�bene odgovornosti, ISO 14001, OHSAS 18001, saj je bil standardni odklon najni�ji, medtem ko so najbolj razli?no odgovarjali pri Standard ISO 9001:2015 in Sistem vodenja kakovosti za Vi�je strokovne �ole (Impletum), saj je bil tu standardni odklon najvi�ji.
Preverili smo povpre?ja v mnenju o modelih kakovosti. Najvi�je povpre?je je bilo na spremenljivki Modeli kakovosti omogo?ajo stalne izbolj�ave in Modele kakovosti je smiselno vpeljevati z razloga dviga kakovosti izobra�evalnega dela, kar pomeni, da so anketiranci v povpre?ju mnenja, da je pomembno vpeljevati modele kakovosti z razloga dviga kakovosti dela in da modeli kakovosti omogo?ajo stalne izbolj�ave. Tudi na vseh preostalih spremenljivkah so bila povpre?ja vi�ja od 3,5, kar pomeni, da imajo anketiranci v povpre?ju o modelih kakovosti pozitivno mnenje. Najni�ja povpre?ja sta bila na spremenljivkah Z vpeljevanjem modelov kakovosti ima �ola bolj�e mo�nosti, da si pridobi ve?ji tr�ni dele� in �ola je s sistemom vodenja kakovosti konkuren?nej�a, torej se v primerjavi s preostalimi trditvami, anketiranci �e najmanj strinjajo, da �ola z vpeljevanjem modelov kakovosti dobi ve?ji tr�ni dele� in da je �ola s temi sistemi konkuren?nej�a. Anketiranci so na vpra�anja odgovarjali pribli�no enako homogeno, najbolj so se njihovi odgovori razlikovali pri trditvi, da �ola z vpeljevanjem modelov kakovosti dobi ve?ji tr�ni dele�.

Anketiranci so v splo�nem mnenja, da so vse na�tete odgovornosti ravnatelja pomembne za kakovost �ole (vsa povpre?ja so nad 4,00). Glede na povpre?ja je po njihovem mnenju najpomembnej�a odgovornost za dolo?anje skupnih ciljev �ole, kot najmanj pomembno izmed navedenih (?eprav �e vedno pomembno) pa so v povpre?ju izbrali ravnateljevo odgovornost za odlo?anje o �olskih sredstvih. Anketiranci so odgovarjali zelo homogeno, saj so bili standardni odkloni pri vseh spremenljivkah pribli�no enaki.

Po mnenju anketirancev so tudi vse trditve, ki se nana�ajo na odnos med profesorjem in �tudentom pomembne za kakovost �ole (vsa povpre?ja so nad 4). Kot najbolj pomembno so v povpre?ju izpostavili, da je odnos med profesorji in �tudenti pomemben ?len kvalitete v �oli in da mora med profesorji in �tudenti vladati medsebojno spo�tovanje in cenjenje. Anketiranci so odgovarjali zelo homogeno, saj so bili standardni odkloni pri vseh spremenljivkah pribli�no enaki.

V raziskavi smo dobili vi�je povpre?je na spremenljivki seznanjenost z modeli, kar pomeni, da so z modeli bolj seznanjeni, na spremenljivki vpeljani modeli kakovosti pa da imajo v povpre?ju ve? vpeljanih modelov. Vi�je povpre?je na spremenljivki mnenje o modelih kakovosti pomeni, da imajo o modelih pozitivnej�e mnenje in vi�je povpre?je na spremenljivkah odnos med profesorji in �tudenti ter odgovornost ravnatelja, da so anketiranci v povpre?ju bolj mnenja, da so odnos in odgovornosti pomembni za kakovost �ole.

Iz preglednice lahko tudi razberemo, da so v povpre?ju srednje dobro seznanjeni z modeli kakovosti in da jih bodo vpeljevali �ele naslednje leto ali pa sploh ne. Prav tako lahko razberemo, da imajo v povpre?ju pozitivnej�e mnenje o modelih kakovosti in da so v povpre?ju po mnenju anketirancev odnos med profesorjem in �tudentom ter odgovornost ravnatelja pomembni za kakovost vi�je strokovne �ole.

4 SKLEPNE UGOTOVITVE IN RAZPRAVA

V teoreti?nem delu smo ugotovili, da je z vpeljavo razli?nih sistemov kakovosti mo�no dose?i kakovostnej�e izobra�evanje, ki vpliva na vse izobra�evalne procese, od u?inkovitej�ega vodenja do kakovostnej�ega izobra�evanja.

Z analizo raziskave smo ugotovili, da so anketirani najbolj seznanjeni s standardom ISO 9001:2015 in Sistemom vodenja kakovosti za vi�je strokovne �ole (Impletum), ki sta dosegla najvi�je povpre?je oziroma omenjena standarda najbolj�e poznajo. Najmanj pa poznajo modela SA-8000 model dru�bene odgovornosti, OHSAS 18001 in EMAS - okoljski standard.

V vi�jih strokovnih �olah imajo v povpre?ju najbolj vpeljan Sistem vodenja kakovosti za Vi�je strokovne �ole (Impletum), najmanj pa imajo vpeljane modele SA - 8000 model dru�bene odgovornosti, ISO 14001, OHSAS 18001 in EMAS- okoljski standard, ki jih bodo po rezultatih ankete vpeljevali v naslednjih letih ali pa sploh ne.
Anketiranci so bili po pridobljenih podatkih v povpre?ju mnenja, da je pomembno vpeljevati modele kakovosti z razloga dviga kakovosti dela in da modeli kakovosti omogo?ajo stalne izbolj�ave. Tudi na vseh preostalih spremenljivkah so bila povpre?ja vi�ja kar nakazuje na pozitivno mnenje oziroma naklonjenost k modelom kakovosti.  Najni�ja povpre?ja sta bila na spremenljivkah da �ola z vpeljevanjem modelov kakovosti dobi ve?ji tr�ni dele� in da je �ola s temi sistemi konkuren?nej�a.

Anketirani so mnenja, da je najpomembnej�a odgovornost ravnatelja dolo?anje skupnih ciljev �ole, kot najmanj pomembno pa so v povpre?ju izbrali ravnateljevo odgovornost za odlo?anje o �olskih sredstvih.
Odnos med profesorjem in �tudentom se anketiranim zdi pomemben za kakovost �ole. Kot najbolj pomembno so izpostavili, da je odnos med profesorji in �tudenti pomemben ?len kvalitete v �oli in da mora med profesorji in �tudenti vladati medsebojno spo�tovanje in cenjenje.

Kakor smo ugotovili s hipotezo 1 ima stopnja poznavanja modelov kakovosti predstavnikov Vi�jih strokovnih �ol vpliv na njihovo mnenje o pomembnosti uvajanja modelov kakovosti za prihodnost vzgoje in izobra�evanja v vi�jih strokovnih �olah. Iz navedenega lahko sklepamo, da bi bilo potrebno v prihodnosti predstavnike, ki so v vi�jih strokovnih �olah kakorkoli povezani s kakovostjo, redno izobra�evati o vseh relevantnih sistemih kakovosti v izobra�evanju ter vse udele�ene aktivno vklju?evati tako �e pred samo vpeljavo sistema kakovosti v izobra�evalno institucijo. Hipoteza 1 je tako potrjena.

Prav tako smo ugotavljali pri Hipotezi 2, da ima mnenje o pomembnosti uvajanja modelov kakovosti za prihodnost vzgoje in izobra�evanja, podano s strani predstavnikov Vi�jih strokovnih �ol, pozitiven vpliv na prepoznavanje pomembnosti odgovornosti ravnatelja in odnosa predavatelj-�tudent za kakovost vi�jih strokovnih �ol. Hipoteza 2 je tako potrjena.

Kljub temu povpre?ja ka�ejo, da anketiranci, ki so zaposleni  v strokovnih �olah, kjer je 250 ali ve? �tudentov, ocenjujejo odnos med profesorji in �tudenti kot bolj pomemben za kakovost �ole kot v strokovnih �olah, kjer je �tudentov manj.
Povpre?ja tudi ka�ejo, da anketiranci v �olah, kjer je zaposlenih manj strokovnih delavcev, ocenjujejo odnos med profesorji in �tudenti kot bolj pomemben za kakovost �ole kot v strokovnih �olah, kjer je zaposlenih manj strokovnih delavcev.

5 SKLEP

Kakovost je klju?na beseda, ki se v ?lanku prepleta v vseh poglavjih. Vsi sistemi kakovosti so naravnani kot dolgoro?en proces in zajemajo celotno organizacijo. Izra�ajo pristop in odnos do dela, na?in �ivljenja ter kulturo organizacije. Ve?ina organizacij se danes zaveda pomena sistemov kakovosti ter jih bolj ali manj uspe�no uvaja v vse svoje poslovne procese.
V ?lanku smo obravnavali precej neraziskano vpra�anje, ki je zajemalo povezavo med modeli kakovosti, njegovega poznavanja in njihove uvedbe v vi�je strokovne �ole. Prav tako smo z raziskavo posku�ali raziskati povezavo na vpliv kakovosti s strani vodilnih in vpliv odnosov profesor-�tudent na samo kakovost izobra�evanja. Tako smo analizirali uvajanje modelov kakovosti v vi�je�olsko izobra�evanje, kjer smo obravnavali funkcijo in dinamiko uvajanja modelov kakovosti v vi�jem strokovnem �olstvu. V teoreti?nem delu magistrske naloge smo pregledali in preu?ili relevantno literaturo, ki je obravnavalo podro?je kakovosti. Na podlagi navedenega smo opredelili teoreti?na izhodi�?a posameznih sistemov in modelov kakovosti ter predstavili njihovo vlogo v izobra�evanju.

Z raziskavo smo ugotovili, da ravnatelji in ?lani komisij za kakovost bolj poznajo le dolo?ene sisteme kakovosti, kot so ISO 9001:2015 in Sistem vodenja kakovosti za vi�je strokovne �ole (Impletum). Prav tako smo ugotovili, da imajo v vi�jih strokovnih �olah v povpre?ju najbolj vpeljan Sistem vodenja kakovosti za Vi�je strokovne �ole (Impletum), vendar pa so anketiranci mnenja, da je pomembno vpeljevati modele kakovosti in so podali pozitivno mnenje oziroma naklonjenost k modelom kakovosti. Zaznan je bil tudi dejavnik odgovornosti ravnatelja na samo kakovost, kakor tudi  odnos med profesorjem in �tudentom. Navedeno anketiranim predstavlja pomemben ?len kvalitete v �oli.

Ob preverjanju hipoteze 1 smo ugotovili, da ima stopnja poznavanja modelov kakovosti predstavnikov Vi�jih strokovnih �ol za kakovost vpliv na njihovo mnenje o pomembnosti uvajanja modelov kakovosti za prihodnost vzgoje in izobra�evanja v Vi�jih strokovnih �olah. Pri preverjanju hipoteze 2 pa smo ugotovili, da ima mnenje o pomembnosti uvajanja modelov kakovosti za prihodnost vzgoje in izobra�evanja, podano s strani predstavnikov Vi�jih strokovnih �ol pozitiven vpliv na prepoznavanje pomembnosti odgovornosti ravnatelja in odnosa predavatelj-�tudent za kakovost vi�jih strokovnih �ol.

Skozi preu?evanje vidika sistemov kakovosti smo pri�li do nekaterih klju?nih spoznanj in sicer, da je kakovost klju?nega pomena za uspeh vsake izobra�evalne institucije. Vsaka izobra�evalna institucija ima namre? lasten sistem kakovosti, vendar se tukaj pojavi vpra�anje, kako je ta sistem u?inkovit. Ravno iz omenjenega razloga so bili ustvarjeni poenoteni standardi kakovosti, ki temeljijo na dolgoletnih raziskavah in �tudijah. V ta namen je bil uveden tudi Impletum, ki temelji na projektu z imenom Uvajanje novih izobra�evalnih programov na podro?ju vi�jega strokovnega izobra�evanja v obdobju 2008-2011.

Pot, ki vodi odli?ne kakovosti storitev ali izdelkov vsake izobra�evalne institucije, je nenehno izbolj�evanje podro?ij in dosledno spremljanje vseh procesov podjetja ter takoj�nja reakcija ob morebitni pomanjkljivosti. Uvajanje modelov kakovosti v izobra�evalne institucije brez aktivne zavzetosti in sodelovanja vseh zaposlenih, kar je klju?nega pomena za uspe�no uvajanje, ni mogo?e. Ve?krat sta potrebni organizacijska preobrazba in sprememba miselnosti vseh zaposlenih. S sprejemom in potrditvijo kakovosti se namre? izobra�evalna institucija zave�e, da bodo obstoje?o raven dopolnjevali in nadgrajevali. To zavezo morajo sprejet vsi zaposleni kot svoj poklicni in osebni izziv.

Pomemben dejavnik izbolj�av v prihodnosti v izobra�evalnih institucijah bo dosegel svoj namen le, ?e se bo v prihodnosti nenehno izvajalo na?rte za izbolj�anje vseh aktivnosti v procesu kakovosti tudi v praksi. Pri tem ne sme pozabiti na svoje vrednote, vizijo, okolja, v katerem deluje in vseh udele�enih strani.  Klju?en dejavnik pri tem so najvi�je vodstvo kot tudi vsi ostali zaposleni. Oboji morajo biti prepri?ani v vpeljan model in dobro poznati razloge za uporabo le-tega ter si nenehno prizadevati za �e bolj�e rezultate. S pridobljenimi ocenami, ki jih dolo?ena izobra�evalna institucija prejme ob sprejemu modela, mora u?inkovito upravljati ter si prizadevati tudi v prihodnje, z namenom za �e vi�jo raven sistemov vodenja kakovosti. Cilj izobra�evalnih institucij mora biti nenehno in redno nadgrajevanje vseh �e obstoje?ih sistemov kakovosti v instituciji, poleg tega pa morajo te�iti k  pridobitvi certifikatov za sisteme, ki jih bodo zdru�enja za kakovost v prihodnosti �ele razvila. Posledi?no temu bosta sledili dolgoro?na uspe�nost in konkuren?na prednost.
?
LITERATURA IN VIRI

A�man, T., Savi?, N., Arta?, S., Miheli? Erbe�nik, N., Poljan�ek, M., in Rudolf  Vahtar, T. 2008. Model odli?nosti EFQM za �ole. Ljubljana: Pedago�ki in�titut.
A�man, T., Savi?, N., Arta?, S., Miheli? Erbe�nik, N., Poljan�ek, M. in Rudolf Vahtar, T. 2008. Model odli?nosti EFQM za �ole: Javni in prostovoljni sektor [uredila Tatjana A�man]. Ljubljana: Gimnazija Vi?.
Goldberg, J. S. in Bryan R. Cole. 2002.  Quality management in education: building excellence and equity in student performance. QMI 9 (4): 8-22.
Malek, N., �kafar, B. in A. Vorina. 2009. Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti. Ljubljana: Zavod IRC.
Marcikoniene, Romualda (2007): v Pe?ar, Z. (ur.): Kakovost v �oli, Primer uvajanja TQM. Ljubljana: Fakulteta za upravo, 33-35. Univerza v Ljubljani.
Marki?, M., 2004. Inoviranje procesov: Pogoj za odli?nost poslovanja. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.
Medve�, Z., 2000. Kakovost v �oli. Sodobna pedagogika 51 (4): 8�26.
Pahor Bizjak, N., 2011. Kakovost v?eraj, danes in jutri. [online]. Dostopno na: http://www.szko.si/uploads/external/SZKO-Zbornik-20.pdf (15. 12. 2019).
Punger�ek, M., M. Maleti?, J. Suklan in M. Me�ko. 2015. Voditeljstvo in uvajanje modela odli?nosti EFQM v slovenskem visokem �olstvu. Revija za univerzalno odli?nost 4 (4): 155-170.
Sallis, Edward (2002): Total Quality Management in Education. London: Routledge.
SIQ. 2015a. Kakovost za prihodnost vzgoje in izobra�evanja [online]. Dostopno na: http://www.siq.si/?id=solstvo (15. 1. 2020).
SIQ. 2015b. Kakovost za prihodnost vzgoje in izobra�evanja (KzP). [online]. Dostopno na: http://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/storitve/model_kzp/index.html (15. 1. 2020).
�kafar, B. 2012. Model vodenja kakovosti v vi�jih strokovnih �olah. Anali Pazu 2 (1): 52-60.
Wilkinson, Adrian, Tom Redman, Ed Snape in Mick Marchington. 1998. Managing with total quality management: Theory and practice. London: Macmillan.